?>=2 '253525E5E5aSa5aSa525a5aSaSa5aSSSESES HSH5E5H5E5i SS25ČSaSSH5a£T25i5č!5EI i« ®5Ki Tlntl Zgodovinska slika spisal MATIJA SILA. Izdat, i založilo opravništvo „EDINOSTI u . Tisk nove tiskarne pod vod. F. HIJALA v Trstu. 1882 . >3 a la ■a ;a la >a a la >3 H ;a >a 3 la >3 a la >a 3 >3 EjHsasH5asasESHSHsa5asas!iOHsasasasHsa5asasasasa5l Zgodovinska slika Založilo opravnigtvo „Edinosti“. J iskal, Franc H dala v Trstu. 1882 . Ponatisneno iz «Edinosti ) Predgovor. Težaven posel za zidarskega mojstra, kadar mu je zbirati posamno kamenje iz velike grob- ljače, da sezida primerno, lepo, čedno poslopje. Tu je grušč, tu kamen premali, ona stena preokorna, robata, neporabljiva, druga skril pre¬ tenka, mehka, počena. Isto je vestnemu zgodo¬ vinarju mučno brskati po starih sprhnelih listi¬ nah, po raznih spisih in knjigah, da pribavi dostojne tvarine za umotvor, kakoršnega si je načrtal. Mnogokrat se mora jaditi nad vnemamo netočnostjo, zlovoljno premembo, hudobno po¬ pačenostjo in strankarsko zasukanostjo lcacega pisatelja, da je prisiljen reči: »jedna je neisti- nita, druga nerazmišljena, tretja nerazvidna, četrta na krivo, peta na opako, šesta ne sirno ne tamo«. (Crnčie). Tržaške zgodovine pisatelji v tem ne delajo izjeme, dasiravno bi bili imeli po svojem vzvišenem poklicu nad strankami stati. Od najstarejše dobe je le kak zlizan rim¬ ski kamen, kaka nežica (star denar), kakšno orodje, ki pričuje, kdo je vse kedaj tu bival. Najstarejši odlomek zgodovine tržaške je od škofa Adreja Repiča (Rapicius) 1. 1568. Pozneji pisatelji se nanj naslanjajo. Najobširniša je zgo¬ dovina Trsta od bosega karmelita P. Ireneo della Croce, rojenega Tržačana, pisana 1. 1680. Iz one dobe tudi je rokopis tržaške zgodovine od kanonika Vincencija Suša (Scussa) tiskana še le 1863. F. Gameroni, ki je poskrbel to izdajo, omenja, da je Scussa bil sin tržaškega (?) soli¬ narja, da je bil poročen, obudovel se da v maš- 4 nika posvetiti 1. 4666 (?1); a uže 16 33 1. pa je bil obbodnik (kooperator) v Brezovici, poten^v Hrušici in od 1660—1666. pa je bil Vinko Suša župnik v Brezovici (tržaške škofije v Istri), kakor sam v svojej knjigi omenja. Gotovo je znal dobro slovenski jezik, kakor se je tačas uže moralo znati, a Cameroni niti ne zine besedice o tem, ter krivo poroča v kratkem životopisu. L. 1819 je tržaški duhovnik J. Mainati izdal pod svojim imenom drugi del knjige svojega prednika p. Ireneo della Croce, ter še nekaj dostavil. Sam pravi, da mu je oče bil Grk, a mati Slovenka Antonija Bresancich (Brežančič), vendar se hudo obregne na Slovane rekoč: »il barbaro Schiavo sitibondo deli’ oro, come del sangue« (»divjaški Slovan zlata in krvi žejen 1«), Da bi ostal sam, ki tako žali najkrotkeji narod na svetu, pa koliko ima naslednikov! Velike zasluge za zgodopisje Tržaško i Pri¬ morsko sploh ima Dr. P. Kandler (umrl 18. ja¬ nuarja 1872). Tudi on je bil slovanske korenike, kajti pradedje so mu bili na Češkem, a v Trstu se je navzel odveč talijanskega duha; kojegaso polni vsi njegovi spisi. Rekel je o nekej priliki: »ako bi kazal ljubav do Slovanov, bi me Ta- lijani kamenovali!« V mladosti se je učil malo srbščine, a znal je slovanščine le toliko, da je slovenska imena, katerih pomen je mislil da ve, v italijanščino prelagal: n. p. Volnik = monte lanaro, Medvejk = monte orsario, Sidovnik — monte murato? (sidi ali siedi hrib je = monte grigiol) itd. Njegova 26 knjig obegajoča zbirka (v rokopisu) zgodovinskega materijala je za trža¬ ško in primorsko zgodovino tolike važnosti, da nijeden zgodovinar teh krajev je ne sine pre¬ zirati. Njegova je knjižica: »Notizie stojiche di Trieste di Giovannina Bandeli « (1851). Se druge knjige in mnogi članki po raznih časnikih so od njega pisani. L. 1877 je tržašk duhovnik Jacopo Cavalli napisal knjigo »La Storia di Trieste« (zgodo¬ vina Trsta), katero je tržaški mestni odbor na- 5 gradil, a veleučeni g. Dr. Loser je v časniku »La Vigilanza« razkril velike pomanjkljivosti te knjižice in jo dobro prerešetal. V istem duhu, prenapeto talijanskem, so i mnogi članki v periodičnih vezkih tržaškega zgodovinskega društva ( Archeografo triestino.); do sedaj je uže 12 knjig izšlo. V nemškem jeziku je ravno pred sto leti (1782) tiskana bila knjiga, po mnenju Kandler- jevem najbolja o tržaškej zgodovini od J. A. Bonomo, tržaškega patricija. Čudno pa je, da niti v mestnej biblioteki nemajo te knjige. Leta 1857 pa je neki J. Lomenthal spisal: »Geschichte der Stadt Triest«, (Zgodovina mesta Trsta), ki je za Nemce to kar Kandler za Talijane. Do 1. 1870 ko nam je marljivi naš pisatelj Josip Godina VerdelsU napisal: «Opis in zgodo¬ vina Tersta in njegove okolice, pa še marsikaj druzega o slavjanskih zadevah«, nismo Slovenci imeli nijedne takove knjige. Ako doživi drugo izdajo, bo treba marsikaj v njej popraviti. Na željo nekih prijateljev se je lotil podpisani muč¬ nega posla, da sestavi to tudi v marsičem po¬ manjkljivo knjižico o zgodovini tržaškej, se za¬ vestjo, ako je i delo nedovršeno, vodilo mu bodi: »Zerno do zrna pogača; Kamen do kamna palača«. Dne sv. Sacerba, zastitnika tržaškega 24. maja 1882. Matija Sila. „Kakor drevo, zasajeno ob vodnih potocih, katero sad svoj rodi o svojem času u . Psalm 1. 13. „Reka se zdrami iz sanj, naslednica slavne Promone, „Desno Albertu poda, z levo mu morje odpre; „Terst Leopoldu in Kras ; Frideriku Celeja, Dolenja; „Živa Gorica potem pervemu Maksu se vda, „In polovici moči slovenske trese Mletak se. J. V. Koseski. Uvod. Na bregovih sinje Adrije, v najskrajnem severno-vzhodnem zalivu jadranskega morja, stoji najimenitniše trgovinsko primorsko mesto mile naše Avstrije, — starodavno mesto Trst. Slovesno obhajamo letos 300 letnico, odkar je to slavno mesto prostovoljno prišlo pod vrhovno vlado habsburške rodovine. Da bolj ocenimo izvenredno važnost Trsta, glede na sosednje pokrajine in vso našo monarhijo avstrijsko, trgo¬ vino in svetovno občenje z daljnimi prekmor- skimi deželami, nam je vsakakor potrebno po¬ znati nekoliko' zgodovinski razvoj tega sve¬ tovnega trgovinskega mesta. Prvi, glavni pogoj vsakej zgodovini bi imela biti čista neskaljena resnica. A. najžlahtniše rude so globoko v tem¬ nem krilu zemlje zakopane, isto tako plemenita hčerka nebeška, resnica, zakrita je mnogokrat pod temnim zastorom in kdor jo hoče najti, ne sme štediti truda, muke, napora. 7 Vsi zgodovinarji trde, da jim je le za to, da resnico povedo, pa nasprotno, mesto jo tako pokazati, kakorsna je, grdo jo šemijo; vsak jej da svojemu osobnemu okusu ugodno obleko: Nemec črno-žolto-rudečo; Talijan belo-rudečo- zeleno; mi! Slovan pa belo-modro-rudečo. La¬ tinski pregovor pravi: errare bumanum!« (gre¬ šiti je človeško). Nasproti pa je nečloveško v spoznanej zmoti trdovraten ostati. Ena glavnih in žali jako ukoreninjenih zmot je, da mnogi Slovanom ne pripoznavajo onih obče človeških pravic, kakoršne vedno le zase zahtevajo. Raje, nego krščanskega načela mejsebojne ljubavi i spoštovanja, drže se ko klop kože, načela pa- ganskega zgodovinarja: »To je prav po človeško, druge tlačiti, da sam ne bodeš tlačen«. (Tuci- dides I, 76.) Dasiprav je izrek najslavnišega grškega zgodopisca, vendar nikakor ne sme ve¬ ljave imeti v dandenašnjih krščanskih državah. Ne zatirati, stiskati, tlačiti, grditi, ščuvati, in kar je tacih nečastnih dejanj, nego vzbujati, unemati, podpirati vse, kar je lepega, dobrega, koristnega, ima biti plemenita naloga slehernega omikanoa, V to svrho se vrste v denašnjih časih razstave po vsem svetu. V tem stoletji so tudi v Trstu bile razstave 1. 1808, 1840, 1842, 1851, 1871, pa letošnja, ki se priredi v proslavljenje 500 letnega jubileja, obeča prekositi vse prednice. Kakor se na razstavi oči gledalcev radujejo nad raznimi izdelki človeškega uma in dlani, tako se pri zgodovini raznih dežel, krajev in mest razvedri duh človeški ter dobiva mnogotero spodbudo k plemenitim činom. 8 E , Lega mesta Trsta. »Kdor pozna dobro naturne razmere kacega kraja, pozna ob enem uže dober del zgodovine istega kraja,« pravi znameniti zgodovinar mo¬ ravski o. B. Dudik. — Sredozemsko morje je razdeljeno v tri večje predele ali podanje. Prva mej deželami v najstaršej dobi znanimi, mej Egiptom, Palestino, Fenicijo, Malo Azijo in Grško. Pota človeške izomike imajo tu svoj pričetek. Drugi oddelek sredozemskega morja globoko zajeda mej dva poluotoka južne Evrope, mej Balkanski in It ilijski poluotok, to je kakor osrčje sredozemskega morja — adrijansko ali jadransko morje. Tretja, najširša gladina sredo¬ zemskega morja se razprostira mej zahodnim bregom Italije, južnim Francije, vshodnim Špa¬ nije in severnim Afrike, tja do »stebrov Herku- lovih,« kakor so nekdaj pravili ožini gibraltar- skej. Silno važno v zgodovini človeštva je to sredozemsko morje »okoli katerega sedimo, kakor žabe okoli luže.« (Platon.) To trojno jedino morje je vezalo tri v starem veku znane dele sveta: Azijo, Afriko, Evropo, skup je pripeljalo tri glavne grupe zgodovinskih ljudstev: Semite, Hamite in Arijane (Japetovce); naj bode i za- naprej ona vez, s katero naj se družijo v vza¬ jemnem mirnem tekmovanji na polji znanosti, vsestranskega napredka, trije glavni zastopniki evropskih ljudstev: Romani, Germani in Slo¬ vani. Ali vrnimo se v naš kot jadranskega morja v Trst. Naš pesnik poje: »Buči, buči morje adrijansko, Nekdaj bilo si slovansko /« 9 Je-li to istina? Po raziskavah učenih jeziko¬ slovcev » adro « je starostov, »morski zaliv«, (lat. sinus, gršk. kolpos, nemški busen, italijan. seno). Kakor nam poroča rimski pisatelj Plinij (79. 1. po Kr.) tam, kder so pozneje vzrastle Benedke, bilo je na močvirnatem kraji, imenovanem »sep- tem maria« (»sedmero morje«), pristanišče: »Fdr on«, kar ni drugo nego staroslov. »adro«, novoslov. (n )edro, luka, pristanišče, zatok. Komur ta razlaga ne ugaja, pa naj se drži starega razlaganja po mestu: Adrija, ali po naj- novejšej izpeljavi prof. Pervanoglu: Prvotni Sta¬ novniki, došli iz male Azije, čestili so posebno malika «Atar» — božanstvo ognja vatre,in zato so tudi temu morju tekali »atarsko = adrijansko« morje? (Arcbeografo Triestino VII.). Nu, bode kedo ugovarjal, vedno le to neslano jezikoslovje! Slovan se mora s„pomočjo jezikoslovja braniti, kakor je slavni Safarik rekel: »V imenih je najstarejša zgodovina Slovanov«, ali kakor de Mickievvicz: »Mej vsemi jezici je slovanski po svojej razširjenosti nekako neizmeren, in Slo¬ vanom bode naloga, da ustvarijo filosofijo je¬ zikov.« (Vorlesung iiber slav. Lit. VIL) Tržaški teritorij (okraj. — dežela pod Trst spadajoča)je bilo raznih dobah različno omejen. Iz XIII. veka se je ohranil starinski mestni pečat s tremi stolpi, tremi vrati in dvema ven štrlečima sulicama; spodaj je pisano gotskimi črkami: Tergestum, in okoli pa: »Sistilanu, Pu¬ hlica, Castilir, Mare, certos dant mihi fines,« slov. »Sestljan, cesta, gradišče, morje so mi do¬ ločene meje«. Isti napis in grb enak, onemu ple¬ menite rodovine grofov Torriani, nahaja se na denarjih tržaških škofov iz iste dobe. Sestljan vemokdeje, a gde je »Castilir?« Kandler meni, da Rodik; nema dokazov tej trditvi, torej je neve¬ rjetna. »Puhlica« je cesta, ki je držala od nekdaj iz Trsta po Plajdah, pod Mombel (Bombel) naKet- naro, Ključ, Hudoleto in Ustjovec, Trebiče, Op¬ čine, Prosek. Po tem soditi je »Castilir« oni hribček pri Ključu, kder je c. k. prašnica in 10 kateremu pravijo: gradišče. Tam je tudi zdaj še meja tržaškega okraja. Iz leta 1701 opisuje neka listina mejnike na Krasu: »tri križi na Momnem vrhu,-Sikava šikovce doline, Jazhinivrb, Prčji dol, Kal, Dolina, znamenje na kamenu 809 M'), proti Repnem, Burlovica, Kranjski pot, veliki kamen, Dolina pri Briščekih, ograda Brišček proti Opčinam, Prosek, Nabrežina, morje.«*) Te meje so še zdaj na Krasu, samo od Momnega (Munji) vrha proti južnemu vsbodu se imajo popolniti mejniki mej Trebičem in Orlekom: Od Momnega vrha čez železnico gre meja v doline Lobodnice, kder je trebenska jamajla grotta di Trebič) in naprej hrib »na Plaseb, Gičrt (Trebenici pravijo Kičiret), in okoli Lipice pri Zavodih, Japlence, v hrib Dolgi žleb (na zemljevidu popačeno: Torgu slep!) Maček ali Kokuš, nekdaj se je imenoval tudi »tolsti hrib«, Mala Gročanica, Ključ, Gra¬ dišče, in dol v bregu pri Ricmanjjh mej poto¬ koma Kvart in Jaščevec po gričih: Šaverjev hrib, Ragonov hrib, Bardinovo brdo v Žavlje do Kačejedne izliva (zdolbe) rečice Resandre v morje. Kačajedna je popačeno iz kuča ali »koča jedna«, kajti v nekej listini škofa tržaškega An¬ dreja Repiča (Rapicius) 1. 1572 je brati, da je isti škof podelil svojim bratom mej drugimi po¬ sestvi tudi v Žavljah »neko hišo« (jurisdictionem cujusdam Domus), torej »jedno kočo.« Od izliva Resandre (Lesandre) ali od Kače¬ jedne sem proti Trstu so kedaj bile soline trž iške v Žavljah, uže davno opuščene. .Nizki močvirni svet v Žavljah je jako nezdrav. Žavlje je menda isto kar »žalje« t. j. nizki breg. Sploh imenujejo sosednji Kraševci »Breg« dolino žaveljsko, kder *) I confini del Territorio: «tre croci scolpite a Mominsperg o Munjiverch, sicava Dolina, Jažbem- verch o Salarschepart, Perichian Dol, Cau, Dolina, 809 MQ, verso Repen, Burlovizza, Cransche pot, Velichi Camen, Dolina di Brischia, Ograda, Brischia verso Opcbiena, Prosecco, Nabrisina« (G. Mainati Oronaca di Trieste). 11 so vasi: Dolina, Kroglje (Kragulje), Boljunec, Za- brežec, Boršt, Bicmanje, Log; in izvrstno vino, ki se tu prideljuje imenujejo »brezi»ko«, ženske pa se imenujejo, » brežkice «, kar je treba v go¬ voru dobro ločiti. Od žaveljskih solin proti Skednji (Sčedni), meji z moijem znameniti hribček »Sabotnjak«. Brez pretiranja smemo reči, da je ta hribček priča slovanske narodnosti starodavnih tukaj¬ šnjih prebivalcev, kajti dve kapelici Sv. Save in sv. Pantelija ste bile gotovo od dalmatinskih (?) Slovanov postavljeni, to omenjamo zato, ker ita¬ lijanski zgodovinarji o vsakej priliki ponavljajo, da so Skedenjci (kamor spada Sabotnjak) tali- janski naseljenci, poslovenjeni. Na sliki v ka¬ pelici sv. Save, kder se pa več nego 40 let ne mašuje več, kleči »kalugier« (mnih) Sava v sredi mej dvema na konjih jahajočima svetcema sv. Jurjern in sv. Martinom. Kako slovit je svetac Sava pri vzhodnih Slovanih, pričuje pesnik Kačič: ».kalugjere Sava, Kruna, dika, poštenje i slava Slavinskega puka i naroda, Pustinjakah kripostnih vojvoda.« (Pisma od 4 sv. imenjaka.) Najstarša listina, ki omenja to crkvico, je uže iz 1. 1271: »Gospoda Peter Zoilet, kanonik cerkve tržaške in duhovnik Jakob sta dala in izročila Nemanji in Stanki iz Ricmanj stano¬ vanje pri crkvi sv. Save, dokler živita. Nemanja (»Nemandus«) zagotovi dati imenovanej cerkvi 14 veder vina, in 13 glav drobnice, in vinograd v Kvarti. Stanka (»Stancha«) pa ima dati dva sodčka vina, eno marko tržaškega denarja« itd. Po slov. Glasniku 1867 st. 330, se imenujejo »sobot« ali »sobota« kraji, kder so 'paganski Slo¬ vani krese netili v čast solnčnemu bogu. Poljaci so imenovali kresove praznik »sobofka«. »In monte Sobotho Silesii pagani coluerunt Jovem« (Hanka, antiq. Siles. p. 20.). Mej SkedeDjci še 12 traje ustno sporočilo, da so v starih časih prihajali mornarji čez morje na Sobotnjakk svetej «soboti» (tako pravijo) in da so tam velik praznik obhajali. Isto tako je znamenita cerkvica sv. Pan- telije (»Pantalon«) iz novejše dobe, kajti v za¬ pisniku 1. 1335, kder je imenovanih 24 cerkev in kapelic tržaške okolice, oskrbovanih od ka- pitelja, sv. Pantaleona se ne omenja. V srbskih narodnih (II. 1.) pesmih Vukovih se nahaja na pol mitiška: (pagansko-krščanska): »Mili Bože, čuda velikoga, »Več dijele blago svetitelji. »Kad svetci blago podjeliše nTetar uze vince i Senicu, »I Uljučeve od nebeskog carstva; »A Ilija munje i gromove ; »Tantelija velike vručine; »Sveti Jovan kumstvo i bratimstvo, »I krstove od časnoga dreva; »A Nikola vode i brodove. »Pa odoše Bogu na divane«. Cerkvica sv. Pantelije, sedaj posestvo g. Pagliaruzzi-ja, je opuščena in uže kaeih 50 let se v ^iijej več ne mašuje. Najskrajni v morje moleči zemeljski rt (punta) na Sabotnjaku se zove » MariČevec «, a kedaj: punta »kamarca« (»Chiamarza«); najskrajni nos na škedenjskem griču pa imenujejo » KrkneU. Mej tema gričema je žleb ali dolina, kder je tržaška klalnica (»ma¬ čeho«); todi se izliva v morje od pokopališča sv. Ane prihajajoči potočič »Šturek«. Od Skednja (Sčedne) do Trsta se zove primorska bregovna okrajina » Čarbola « (gorenja in dolenja). Setališče sv. Andreja in- kraj letošnje razstave spada pod dolenjo Čarbolo. Na obali je lepa široka cesta z drevoredom skozi ven do Trsta. Tukaj je ve¬ likanska Lloydova ladjetvornica in druga ime¬ novana od sv. Marka (»squero S. Mareo«). Čar- bola (Chiarbola) je staroslov. ime od korena »karp«, kar pomenja »ovinek«. Kraj južnega 13 pobrežja v samem mestu je dolg nasip daleč segajoč do„ preluke, ki je zidana na nekej skali »Zueco« (Čuk?) Tu je bila stara luka (prista¬ nišče) »stari lazaret«, in ondotni breg, sedaj primorska ulica, zove se riva »Gruinula«. Tržaški zgodovinar P. Ireneo razlaga prav naivno to besedo, meneč, da se je pasla ondot kakšna velika mula (»grande mula«), in da je od - iste dobilo ime ono pobrežje (?). Bolj verjetno se nam dozdeva, da je »Grumula« popačeno iz »grumbla« ali »groblja«, kajti v onem kraji je bilo staro pokopališče, kakor omenja drug kro¬ nist Vinko Suša (Scussa): »L. 1622 so našli truplo (ostanke) sv. Justa mučenika na kraji, kateremu pravijo »Gromula«. Vse, tri četrt ure dolgo pobrežje, od starega do novega lazareta, sedaj železnične postaje, tla so z nasipi v morje pridobljena. Kder se morska obal pri postaji za¬ ključi in kder so veliki »moli« nove luke, tam se izlivajo v morje pokriti potoči »Ključ« (staro- brežki potok), pa iz Rojanskega žleba se steka¬ joči »Mrtežin«. Tu je bil do pred nedavno novi lazaret, kedaj so temu pod »Skorkljo« spada¬ jočemu kraju pravili »Musiella« (= Muželja, ker je kraj mužnat ali močviren bil.) Napred zraven železnične proge do Nabrežine meje z morjem pobrežni kraji: »Greta« (== zemlja razkosana), » Barlovlje « (Barcola) = kraj barast ali močviren, »Gedaz« pod Kontovejem od kor. cet—stena, skala, torej bi pomenjalo Gedaz = kamenito po¬ brežje, kar je tudi istinito; »Boka dezia« do »Grljaua« (Grignano), kder se dviguje in stoluje krasni grad pokojnega nesrečnega mehikan- slcega carja Maksa. Primorska meja tržaške po¬ krajine se konča pri Rojencah, velikem parostroju, s katerim iz studenca spod Krasa izvirajočega gonijo vodo poleg železnice v Trst. Vrnimo se tudi mi nazaj v mesto, ko smo obredli vse meje okoli in okoli po suhem in po morji. Mislim, da iz navedenih imen je dovolj jasno, da vsa luščina je slovanskega lica, mar jedro bode drugače? Naj zdrava pamet razsodi. 14 Uže 1. 1876 je znani rodoljub J. K. v časo¬ pisu »Edinost« dokazal, da vsa imena okrajev (contrade) in vasi fvilla) tržaške okolice so slo¬ vanskega korena. Da v kratkem posnamemo: I. V spodnjej okolici: 1. Barkovlje (tal. Bar- cola) od »bare«, kakor je bilo uže gor omenjeno: 2.) Boved isto pomenja, kar prvo; 3.) Carbola, kraj ovinkov; 4.) Greta, zemlja razkosana, ako ni morda od »greda«, obdelana zemlja, isto kar nemški Garten? 5.) Kadin (tal. Cbiadino), korito, krnica; 6.) Kalonja (tal. Gologna), na kalu-hr\b- čeku, ako ni od »kol«, kajti po Krasu In Go¬ riškem zovejo »kolonja« glavna vrata, vhod na dvorišče, lcder se »kola« vozijo in spravljajo pod »kolonjico«; 7.) Rocol od »rocel« menda ne, ampak od » rusol «potoka, ki tam teče, kajti »ruša« je starostov, reka, torej »Rusaike« vodna bitja (P. Glasnik 1860 str. 141.); 8. Rojan, od roja- potok, ali trtovje ob vodi, tako mesto, lcder ob deževji voda iz tal rije (P. Letp. Matice 1880 str.. 183.); 9.) Skorhlja (tal. Scorcola) od škrk-eti? bolje menda od lege na krku ali strmini. 10.) Vrdela (tal. Guardiella) od srb. vrdeti-viseti ako ni »rtelj« — kraj na rtelji —ostri visočini ? II. V srednjej visočini: 1.) Katinara, od srb. katun, ovčji stan, ali staroslov. vojaški tabor; na poslednje bi reč kaže ime Gradišče, oni hribček pri Ključu (mitnici), kder je sedaj c. k. prašnica; 2.) Longar (tal. Longera) od log-gozd; 3.) Skedenj, kakor nekateri hočejo od škofovega skednja, ki je tam bival; bolj verjetno od »ščedna«, kakor domači pravijo, in bi pomenjalo gaj ščeden ali šteden, zavarovan, zato talijanski: Servola od lat. Silvula-ščeden gaj. 4. Sv. Marija Majdalena zgornja in spodnja. Ta okrajina (eontrada) se imenuje po cerkvi, ki je nekdaj tukaj bila do 1. 1785. Uže 1. 1335 se omenja, zdaj je le »pil« sv. Marije M., konec Plajd, zraven pristave (kam- panije) Sartorio, ko se s ceste obrne proti »Ba¬ tom« pod Bombelj. »Bati« staroslov. ime za očetje in Talijani so popačili ime in priimek »očetje« v »Vechieti«. 15 III. V zgornjej okolici na Krasu. 1.) Bane , ni od kakega hrv. lana ali gospoda, nego kakor stare listine v openskem arhivu kažejo, od prvega kmeta v onej vasi, ki seje klical Ban, kakor je še dan danes v Banih največ prijmkovBan. (L. 1680 se pritožuje župnik openski Simon Pertot (Pert- holt), da mu Bunci, katerih je 11 gospodarjev, nočejo več dati, nego le 2 mernika rži, kakor je dajal takrat, ko je samo en kmet bival — cum esse unicus collonus. 2.) Bazovica, je-liod lez-a ali lezgovine? menda se da izvesti tudi od »bač« t. j. govedar, pastir, torej »bačovica« vas pa¬ stirjev; Talijani pravijo: Bassovizza ; 3.) Gtropada od grape? ali od hrupno kamenje; na to kažejo tudi priimki nekih Gropajcev: Kaleč (kal-stena) in Pečar (pečinar). IV. Kontovel od staroslov. kot ali kont — špica, ost, ert; toraj vas na vrhu. Kder je sedaj pokopališče kontoveljsko pravijo: Mokldn po starem gradu Mogolan (Mocholan), ki je bil tam zidan, in ni drugo nego staroslov.: »mogilan« hrib, naj le talijanski pisatelji trde, da je to ime popačeno iz »monte collano« gorati grič). V. Križ (S. Croce) — ne potrebuje razlage. Le to bodi omenjeno, da je sv. Križ, (— Kra¬ ševci pravijo: »dolenji Križ«, da ga ločijo od »tomajskega Križa« in od »ipavskega Križa«), največja vas v gornjej tržaškej okolici. Prav zdaj je sto let, kar se nahaja pisano (29. maja 1732), da je sv. Križ brojil 525 Stanovnikov, a sedaj 1382 ima jih 1260. Do 1. 1847 ste spadali kuracija kon- toveljdta in župnija-križka pod župnijo opensko. VI. Lipica , tako imenovana od lip, ki so tam rastle. O priliki 300 letnice (1880), odkar je ime¬ nitna žrebe,irij i lipenska postala lastnina visoke avstrijske vladne rodbine (1581), bil je ta kraj v podlistku »Elinosti« na kratko popisan. Naj se še dostavi, da je lipenski zavod razdeljen na pet parcel; Miklavce, Japlenca, (apnenica), Za¬ vodi, Podkeglice, Krkavče. VII. Opčina, (Občina, Opčina, v starih li¬ stinah: Opchiena, tudi Opehena, Opechno), je 16 gotovo slov. korena, dasi Kandler imenuje: Ob- sidianum, in novejši uradni spisi tržaškega ma¬ gistrata: Oppicina. Trstenjak razlaga: vas na opali (osojni) strani hriba. Ker pa domačini vedno v množnem številu pravijo: Opčine, tudi neki Opkine, morebiti da je to pomenjalo isto, kar dandenes nemški »gmajna« ali občinski spašniki, kajti nekdaj so imeli Openci veliko drobnice, kakor dokazujejo imena dolin: ovčjak, mrčji dol (mrk-ati), in preji dol (prč—• book), a sedaj nemajo repa več. Ovce so zatrli v tržaškej oko¬ lici, krav pa mnogo več rede nego kedaj zaradi mleka. Pod Opčine spadajo Bane, nekdaj ime¬ novane »Bušelje« (Bussello), Od kod imajo Bane ime, to je bilo uže^zgoraj omenjeno, a »bušelje« je hrv. grmovje, čez hrib »Bušelj« se pride v »Kokonelj (Gonconelto) ali k Ferlugom. »Kok« je hrib, kakor je mnogo hribov enacega imena: Kok, Kokoš, Kuk, Čuk, Skukovnik (najvišji vrši¬ ček na gori »Slavnik«), itd. A »Ferlugi«, ako ni od »prlogov« (opuščenih vinogradov), je od Stanovnikov tega priimka, ki tam bivajo. Staro sporočilo pravi, da so prvi trije bratje Ferlugi (od prlugaste — pikaste kože tako imenovani), prišli iz Brkinov v te kraje, vsak se svojo čedo ovac, ter so se naselili: eden na Opčinah, drugi na Kokonelju, tretji v Rojanu. VIII. Padriče, (Padrich), t. j\ vas pod Rtjem, hribom tega imena (glej gor: Čič-rt, Kiči-rt). IX. Prosek, (Prosseco) t. j. kraj na hribov- nem proseku. Dasi tudi je to ime tako očito slovensko, da bolj ne more biti, vendar so Ta- lijani to odrekali trdeč, da je popačeno od sta¬ rinskega mesta: »Avesica« iz rimljanske dobe: pri Avesiki — pravseki — prosek. (Archeografo triestino II.). A v razlaganji, gde bi ta kraj se imel iskati, jako navskriž so si pisatelji. Val¬ vazor misli Avesica so Senožeče, drugi pravijo: Sežana, tretji Bazovica, četrti Opčine, peti Prosek itd. Kandler je s početka mislil na Šenpolaj kašnje na Volčjigrad. A tudi ne čitajo vsi enako, 17 nego v nekih iztiskih je pisano Avesica, v drugih Adbesicin in Alesicion. X. Trelice, (Trebjch in Trebichiano) od tre- biti — gozd izsekati, torej isto kar Laz, (Lazeče — Ležeče). XI. Trstenik, malo hiš, ki spadajo pod Bar- kovlje, dobil je ime od trsta, trstike (cannella), ali verjetnejše od kamenitega — drstnega sveta, kakor je še mnogo vasi tega imena: v Istri, na Kranjskem, v Dalmaciji, (n. p. Bleiweis pl. Trsteniški). Razvidno je iz teh imen okrajin ali kontrad (contrada), katerih je 12, in iz imen vasi (villa) tržaške okolice, katerih je tudi 12, da ne morejo tajiti svojega slovanskega pokolenja, dosledno je torej, alco je lupina in meča slovanska, da mora biti istega roda tudi srce—jedro. Da bi Trst bil slovanski, temu se ve, nasprotujejo na vse kriplje, mnogo kašnje, nego Slovani šemo došli Talijani i Nemci. Trst (talijanski: Trieste, nemški: Triest) prikrajšano ime iz prvotnega »Tergeste«. V najstarejših spomenikih iz rim¬ ljanske dobe je vedno le: Tergeste, pozneje tudi Tergestum. Je-li to ime, in ako ime, toraj tudi začetek mesta, slovanskega ali keltiškega ko¬ rena, naj razsodijo umni čitatelji po teh le 15 razlagah imena » Tergeste «. 1. T. iz lat.: ter gestum — trikrat prene¬ seno, kakor da je menjalo trikrat, ali pa, sodeč po onem gor omenjenem pečatniku iz 13. veka, od treh vrat mestnih, kajti Rimljani so mesta obzidavali, in kder so imela biti vrata, plug so prenesli: »Qui urbem novam condet, tauro et vaccaaret; ubi araverit, murum faciat; ubi portam vult esse, aratrum sustolat et portet, et portam vocet«. (Frag. lat. Orig. Isid. 15, 2.) (»Kdor novo mesto utemelji, naj orje z volom in kravo; gder je brazda, naj bo zid; gder imajo biti vrata, naj prenese plužno drevo, in naj imenuje vrata«), 2- T. iz lat. ter—egestum' — trikrat raz¬ dejano, razrušeno. Nu, kako se je neki predno je bilo razdejano imenovalo? s 18 3. T. iz feniškega: tar-šiš, — radost potnikova ? 4. T. iz traciškega: taras,—jarčevo mesto? 5. T. iz hebrejskega in arabskega: taras, — močan, trd, torej močno mesto —trdnjava? 6. T. iz sanski-.: taras, — valovje, (gršk. talassa — morje) torej: mesto pri valovji — morju = Valovsko? 7. T. iz keltiškega: tre, — trg, ais, — voda, dae, — ljudje, torej trg primorskih ljudi? 8. T. iz kelt.: tir, — kraj, ge, — primeren, es, — razločen, te, — prostoren; torej: kraj za trgovstvo primeren? 9. T. iz kelt.; tir., — kraj, hesb, (cest) — žleb: torej kraj v žlebu, v podanji, podolgatej dolini? 10. T. iz kelt.: tir, — kraj, ces, — predel, torej v predele razdeljeno? 11. T. iz slov. trag — tragešče = prista¬ nišče, luka, port; (rusk. trogaju, — puščat se v hod; Eingang, Einkehr, Unterkunft, also Hafen.) (Šuman). 12. T. iz slov. trg, tergešte, tržišče, kraj kder seje trgovalo, ali kupčevalo od starodavnih časov. Znani tržaški kronist P. Ireneo della Croce (1698.1.) pravi: »V nekih izdajah Apiana inSer- vija, ne znam. ali po pomoti tiskarjev, ali ker se jim je tako zljubilo, pisano je »Tergistum«. In v prevodu Apiana Aleš. po Kandidu nahajam celo pisano: »Torgium«. Skrajšane oblike ne morejo biti merodajne za razlaganje starega edino veljavnega in na spomenikih pisanega: Tergešte. Torej ne ugaja Valvazorjev: Trst od zelišča trsta ali trstike, kakor neki drugi za njim trde. Isto tako se ne ujemamo z novejšo razlago prof. Pervanoglu: Tri- este = triforme, t. j. triertno mesto od oblike, kakor da bi tri nosove imela pokrajina, kar ni istinito. L. 1514. so našli v samostanu (benedikti- narjev) v Trstu nek star rokopis, v katerem se bere o vojni Rimljanov z mestom Monte Mu- liano, kar je neki Trst. Po tem so neki pisatelji 19 mislili, da je utegnol Trst to ime Muliano do¬ biti od Amulija XIV. kralja Latinov, ali pa od mezgov (mul), katere so prvotni Stanovniki v teh pokrajinah redili. A oboje se nam zdi ne¬ slano in brezmiselno trdenje. Kandler meni, da so ono kroniko (letopis) spisali iz talijanskega prognani Gribelini, ker niso hoteli biti rimljanski nego latinski naseljenci. Potem je vsa zgodba v kroniki Monte Muliana, podobna vojni Rim¬ ljanov z Istrani pod kraljem Epulom, neka zmi- šljotina v strankarske svrhe namenjena, pisana v 14. stoletji, še potle, ko je Trst uže prišel pod avstrijsko vlado. V srednjem veku so Be¬ nečani včasi mesto Trst imenovali »Monte Bar- basco« t. j. barbaški hrib, zakaj?to nam ni znano. Kakor zlata zaponka v nedriji avstrijskega primorja, tako veže Trst najskrajniji severno- zahodni rob sive Istre z belokamnitim Krasom in na dalje proti zahodu z goriško, friulske ni¬ žine se držečo pokrajino. Trojni svet: morje, peščeni lapor in kraški apnenik, je podoba v tri glavne vrste razdeljenega prebivalstva trža¬ škega: pomorskih trgovcev vsakovrstne narod¬ nosti, ki se od vseh devet strani sveta vkup shajajo; — v kapitalu in izomiki druge nad- krilujočih Nemcev in Talijanov, kakor peščenik sivi kamen, iz kojega je večina tržaških hiš se¬ zidana; in še le v novejšem času k večjej ve¬ ljavnosti se dvigajočih Slovanov, kakor trdi trpežni beli kamen kraškega sveta, ki je do sedaj le za stopnice po hišah rabil in me domišljal na besede pesnika: »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevej peti«. A vzrastle so tudi uže lepe palače iz belega kamena, vzraste tudi polagoma čast Slovanov, da jim ne bode treba se sramovati, nego da: »Biti slovenske krvi, bode Slovencu ponos«. Peščeni, laporasti svet, na kojern stoji Trst, pričenja se, kakor od kraških sten v morje po- tisnen rokaV, od zahodne meje tržaškega teri¬ torija pod sv. Križem pri Rojnicah (studencu, o # 20 katerem smo že zgoraj govorili, »acquedotto di Nabresina«), in se proteza sem proti Trstu dvi¬ gajoč sev mnoge griče, kakor: Kontovelj (Mogilan) iz kojega je krasni razgled na morje i Trst, Trstenik, Kokonelj, Skorklja, »gorenji kril« pri Vrdelji (nekdaj »kosmati vrh«), Temen jak, kder izvira voda uže za Rimljanov, in pozneje zopet 1749. leta od carice Marije Terezije v Trst nape¬ ljana, (acquedotto), s krasnim hrastovim goz¬ dom (»boschetto« ali»bosco Ferdinandeo«) obrasli »Farned«, kadinski »dolenji hriba, ki je z lepim borovjem nasajen, (Biasoletto), prvotno jedro mesta je od starodavnih časov na hribu Tabor (grad in sv. Just), ali kakor hočejo drugi: Tiber, tudi neki »Chaboro«. menda popačeno iz »Thabor» proti jugu grič in trdnjavica (šanca) sv. Vita; dalje proti vzhodu Kul in grič sv. Jakoba, ime¬ novan Tonema , (Poč, puč == voden, močviren kraj), kar so Talijani promenoli v Ponziana. Proti Katinari je hrib Bombelj (Monte bello), ne takovega imena, kakor da bi lep (bello) bil, nego ker je take oblike kakor bumba — bunka. Vsi griči na južno vzhoduej strani tržaške dežele, in Breg, in Zavije je le laporast svet. Od žaveljskega zaliva proti Dolini in tja do onega, ko sokolovo gnezdo na navpičnih pečinah proti nebu štrlečega razvaljenega sacerbskega grada [S. Servolo ), ko- jemu domačini pravijo Strmec, prostira se »dolgo brdo«; (Kandler pravi: »monte longo«, ne vem ali iz kake listine, ali kar je bolj verjetno da je sam preložil na italijansko, kakor je to iz 'mnogih slovenskih imen storil.). Grad sacerbski (Strmec)^nad Dolino, domi¬ nira ali gospoduje nad vso žaveljsko dolino in ima na daleč krasen razgled. Bij je kedaj last¬ nina sloveče tržaške rodovine grofov Petačev (Petazzi), ki so imeli tukaj glasovito jezdar- nico, kakor pravi slavni Valvazor, k ljudsko spo¬ ročilo pripoveduje, da se je ta rod zatrl in grad podrl radi okrutosti nekega grofiča, ki je ukazal Brežkicam v grad, doječim materam, da so morale dojiti mlade grofove psičke (kužke); cesar 21 pa je to zvedel in ukazal grofiču, naj ali sam pride, ali pa naj pošlje na Dunaj„10 funtov mesa iz svojega lastnega života. Sel je neki sam, in tam so ga »izribali«! (haben ihn auf- gerieben)? Tako je pravil stari osemdesetletni mož. Od »Strmca« dalje proti vzhodu je kraški, kamnit, pust svet, kateremu pravijo po krivici Čički svet (Čičenboden), kajti Čiči se začenjajo še le od Podgorja naprej onkraj najvišje ondotne gore Slavnik (3229' visoka), katero iz Trsta po zimi najprej z snegom obeljeno vidimo. Talijani pravijo Slavniku »monte Tajano«, ne vem na kaj se opirajo. Slavnik se imenuje vse gorovje, ki pa ima več vršičev: najvišji Skukovnik, sem bolj proti zapadu: Grmada, Žbevnica, Golovca , Videz. Rožic , Mišešoga, in nad Klancem: Reva, menda Rova,- kajti pod tem hribom v rovu ali globokem žlebu teče potok Glinčica dol pod Na¬ sircem in Drago proti Boljuncu v žaveljsko do¬ lino, kder goni veliko mlinskih kamenov, a kedaj jih je še več, in v Žavljah ga imenujejo Re- sandra (Rossandra, Lussandra). Voda Glinčice je bila za Rimljanov napeljana v Trst. Ako se ide od Boljunca (talijan. Bollunez in »Bagnoli«?) zraven potoka, pride se mej romantično stra¬ hovito skalovje. Tam je visoko na strmini od divje pustih stenač obdana cerkev Matere Božje v Pečah (pečah, pečinah), katera ge v listinah, latinskih zove »in Siaris« (t. j. Šijarie — Sija tilk); še više gor je stal nekdaj stari ponosni tržaški grad (tabor) Moko (Mocco, Mocho, kar so novejši talijanski pisatelji prevedli v »monte cavo« — zdolbeni, votli hrib?), menda od starosl. mogel, mogila. V listinah je različno pisano to ime: 1192. 1. Mucho; — 1232. 1. Muchov; — 1233. 1. Mohou; — 1244 1. Muchovve; na dalje Mychow, Michow, Mucou, Meichawe; — 13821. Muchau; — 1413. 1. Mochou; torej nikoli ne »Montecavo«. Po sličnem, daleč na severnem Slovanskem se nahajajočem imenu soditi, go¬ tovo je slovenskega korena, kajti na Češkem 22 mej Prago in Podiebradom je kraj »Mohou«; in slavni pesnik »Slawy Dcera« Kollaf v II. spevu pravi, kako je prišel v grad Stolpen, kder je bi¬ vala slavna rodbina gospodov »Mocco«. (Jordan, slaw. Jahrbticher 1846. p. 47). Na Kranjskem je tudi Mihovo — Meihau, in gotovo še kde po slovanskem svetu kaj sličnega.' Na nasprotnej strani Muhovega grada, nad malo vasico Betači (Bentač = slap, ker pod Ben- tači potok čez stene pada i čini romantičen, slap), je razvalina dražkega (Draga) gradu vi¬ soko na ogroznih stenah, ljudje pravijo: škofov grad. Blizu Boljunca je še drug grad v »Robidi« nemški »Funfenberg«, kar razlaga stari kronist P. Ireneo od petih (?) hribov obdani (fiinf — pet) grad, kar je bosa. V starih listinah je pisano Venchenberg, Vinchunberg, Finfenberg, Menda je iz slov. Benkavrh; (benka, mokrotni kraj). Rob kraškega gorovja, apnenega sveta, ki se uleče nad Bregom zad za Borštom, proti Bazo¬ vici in dalje, zvali so kedaj Tržačani » Vena«, ker se okoli brega kakor venec vije. A. dandenes je le na Opčinah še to ime znano, kder se zove polje na obeh straneh glavne tržaške ceste od hriba takraj proti vasi, gorenja in dolenja »Vena«, a proti Kontovelju: Starčeva Vena. Drugi deli tega okoli 1000—1400' nad mor¬ jem se dvigajočega Krasa od brega delečega roba imajo sleherni^voj e pošteno slovensko ime: Mala Gročanica, Župnice, Gabrova stran (na vojaškem zemljevidu: Hrabrohrib! menda »ga¬ brov hrib« = monte spaccato, kojemu Vrdelj- čani pravijo »Griža«), majni vrh, torion, Bušelj, Selevec (pri Opčinah), Goli vrh proti Križu. Na tržaškem Krasu, obsegajočem 9653‘/j oralov (johov), so vasi Križ, Prosek, Opčine, Bane, Trebiče, Padriee, Gropada, Bazovica. Kedaj, v starih časih, bilo je vse gosto obrasteno na Krasu; po pravljici starih očancev se je šlo lahko z dreva na drev od Križa do Bazovice, od konca do kraja tržaškega teritorija. »Povejte, 23 oče, kako je kedaj bilo na Krasu?« poprašam starčka, a on: »Kar znam za mojo pamet je bilo vse drugače. A kde so ljudje kruh jedli, dvakrat v letu so pekli, za božiče in za vozem. Tisto vrhovino od zelja so jedli in kuhali, dokler jim je steklo. Po letu so še koprive parili in je žrli. Trpeli smo, tudi po 24 ur smo bili na tešče. Bilo je mnogo več drevja, veliki hrasti in ceri, da se je po 4 vozove naložilo iz enega debla. Pojdite zdaj! še berač dandenes bolje živi, no takrat najbogateji. Kamor se je človek obrnol, nabral si je lahko breme drv, pa takrat niso toliko netili in žgali. Pa če je kdo hotel voz drvi pripeljati z griž, ni mogel, če niso po štirje možje voz pridržavali. Bile so same grde ste- zine. Gospod Tominc je velel ceste popravljati«. Daši je včasi prav se ozirati tudi na ustna izročila posamnih krajev, vendar dozdeva se nam, da je ta pripovedka saj glede obgozdo- vanja Krasa nepopolna. Mnogo več, nego dan¬ denes gotovo je bilo drevja, kajti manj je bilo ljudi in manj so netili, pa bere se uže 1. 1394, da je mestna gosposka tržaška sklenola, naj se razdeli in pogozdi Golivrh nad Gropado, torej ni Lilo vse obrasteno. Pa tudi ni bila taka pu¬ ščava, kakoršno opisujejo nemški, talijanski in celo slovenski pisatelji. Ako bi res bilo samo golo pusto kamenje na Krasu, kedaj uže bi morali Kraševci se izseliti iz dežele, pa se o tem nič ni čulo. Naši ljudje ljubijo svoj kameniti a zdravi dom, ter ne hodijo iskat kruha na Ta- lijansko, a Talijani, dasi žive v lepej deželi, kder jim sladki »si« na ušesa doni, (»il bel paese ove dolce il si suona«), in ki se evropski vrt ime¬ nuje, vendar v trumah prihajajo k nam v Av¬ strijo, in v zahvalo za gostoljubno sprejetje še druge zveste državljane proti vladi hujskajo. To še ve, na Krasu so bili pastirji in^so pasli celo jako škodljive koze, katerih pa uže davno ni^več, in tudi ovac nemajo več v nijednej vasi tržaškega teritorija. Pa pomislimo, da takrat je edino paša kaj nesla in drva, torej so drva se- 24 kali ne le za-se in za prodaj, nego i zato, ker v odprtem solnčnem prostorji je tečnejša in slajša paša, nego v senčnem temnem gozdu. Največ raste hrastovine (graden, in gnjelec pa tudi cer) po gozdih tržaškega okraja: v F cimetu (boschetto), v Kronestovem gozdu kedaj zvanem Coroneo, in ki je početkom tega stoletja v lasti mebitaristično-armenskih redovnikov; y starem borštu pod Melaro poleg Katinare; enemu delu pravijo tudi Ribnik. Da je celo pogorje deleče kraški svet od brdnega laporasto peščenega istrskega sveta kedaj bilo obrasteno, to je go¬ tovo, a ogolili so je. da je bilo uže grše nego dan danes. Ostanek iz starih gozdov je dande- nes na Krasu le še lepi lipenshi zavod (Lipica), ki obsega 308 hektarov, in je do leta 1580 bil lastnina tržaških škofov. Takrat je kupil nad¬ vojvoda Karol Lipico, ter ustanovil tam glaso- viti kobiljak (konjušnico, žrebčarijo), iz kojega se pošiljajo plemeniti konji še dandenes v po¬ rabo svetlemu carskemu dvoru na Dunaj. Zraven Lipice so gropajsla gaja, ki po imenu soditi, je moral biti kedaj gaj t. j. zavarovani gozd, a ni več niti senca proti nekdanjemu. Na osojnej strani majnega hriba nad Bani je Bušelje, gozd gabrov 91 oralov velik, lastnina g. Burgstaller-ja, sedanjega državnega poslanca^i načelnika odbora za pogozdovanje Krasa. Še dveh lepo obrastenih dolov mi je omeniti: pri cesti, ki iz Opčin drži na Ipavsko, na meji tr¬ žaško-repenskej je openski Prčji dol, (kedaj «Perichian dou», tudi «Parcedou» pisan) z viso¬ kimi hrasti in ceri, kder množica vranov in krokarjev stoluje in prenočuje. V sredi prčjega dola je kal, kamor hodijo Openke prat, a zato mislijo neki, da je ime od peric i peričji dol, Kadar je ostra zima, prihajajo Nemci iz Trsta da se v prejem dolu drsajo («povskajo»). Verjetnejše je Perčji dol dobil ime od prčev (kozlov), kojih je nekdaj mnogo bilo v teh kra¬ jih. Do prčjega dola so kedaj gonili in paševali tudi konje iz lipenskega zavoda, pa ovčarji so 25 bili hudi, in ko je enkrat jeden po uhih dobil, zmaščeval, se je nad kobilarji: zakolje «capa» (prča-kozla) ter potrosi meso okoli prčjega dola, a pastuhi (žrebci), ko zavohajo oni smrad, zdir¬ jajo nazaj in ni jih bilo več pripraviti, da bi šli v preji dol na vodo. Tako pravijo Repenči. — Pri Proseku je veliki »Šeginov dol«, lepo obrasten. • V novejšem času si tržaški magistrat veliko in hvalevredno prizadeva, da bi se sčasoma po¬ gozdile vse kraške goličave tržaškega teritorija. V to svrho so napravili sajenišča za borovec pri Bazovici, ter posebno tu in pri Gropadi, Trebičab, Banih in Opčinah lepe nasade črnega bora prigotovili. Le to se nam dozdeva prena¬ peto lahonsko, da mesto da bi pustili onim prosto¬ rom domača imena: pri Kaliči , Predgolce, na Vrhu, Zupence, Griža, Benetavha, Zavodi itd., dali so imena : Conti, Angeli, Porenta, Tomasini, Mauroner, Kandler, Nobili, Scopoli itd., češ, mi ne maramo za barbarična slovanska imena raje zamenimo jih z lepodonečimi italijanskimi naših slavnih mož. (Ma di questi nomi slavi, seritti come stanno sulle tavole geografiche moderne,.. ho ribrezzo, non potendomi persua- dere, che alla nomenclatura di lingua nobile, culta, giustificata dalla storia e dalla ragione, debasi preferire la lingua idiota, la rozza e la volgarissima, sragionata ogni altro credere; ho ribrezzo di traspoRare la lingua di stupidi bo- scaroli e di pastori in altra qualunque, che sia nobile e culta, per discendere fino alla ridico- lezza di sproloqui_—Kandler: Discorso sul Timavo 1864). Omikanega človeka, ki ima še kaj srca do svojega bližnjega, kar groza spo¬ pade nad tako tužno pustinjo strastnega so¬ vraštva in satanskega zaničevanja Slovanov. Take, mnogo grše goličave, nego so kraške pe¬ čine, trebalo bi v srcu in umu mnogih »učenjakov« pred «pogozditi», kakor temne propade napol¬ niti jih in zasuti. 26 Kraški svet, katerega se nahaja ne le v avstrijanskem Primorji temuč po vseh petih ot- delkih zemlje, pp Evropi, Aziji, Afriki, Ameriki in Avstraliji, kder koli je golo pečevje, — ima se pogozdovati, da se z odpadlim listjem po¬ lagoma več rodovite prsti pridobi, vetrovom jez postavi, vlaga primerno vravna, in s tem gmotno blagostanje Stanovnikov pospeši. Nu, dosego-li pogozdovale! Krasa tržaške okolice te namerja- vane svrhe to je dvomljivo. One prostore, kder so borovec nasadili, vzeli so kmetom, torej jim toliko potrebne pašnike mnogo skrčili a z ničesom ne nadomestili; listje borovo, ki vsako četrto leto odpade, na Krasu v sto letih ne napravi zaželene prstene odeje, ako po ne¬ sreči se uname smoljeni bor, ves pogori in ako se poseče, ne izcimi nič več; novega treba saditi. Da burjo, glavno zračno nadlogo Trsta in nja okolice, borovec odstrani ali zmanjša, to je neverjetno, kajti barja je bila v onem času, ko so bili po Krasu gozdovi, še veča in dalje trajajoča nego dandenes. Saj v ipavskej dolini mnogo hujše divja, nego na Krasu, dasi je go¬ rovje ondašnje obrasteno; in je divjala strašan¬ sko za časa Valvasorja (1682); in je neznano tulila in razsajala za časa cesarja Teodozija (894 po Kr.), ki je le z nje pomočjo premagal nasprotnika Eugenijav ipavskej dolini ; a vendar nepremišljeno blebetajo veči del pisatelji: Araška burja v ipavshej dolini razsaja? (»es erhob sich plotzlich, im kritischen Momente fur Theodo- sius, eine gewaltige Bora, die in der Earst- gegend heimisch ist«. Czornig, Gorz etc. p. 178.) Ipavsko vino ne rase na Krasu, in Kraški teran ni ipavsko vino. — Da se bode vlaga ravnala (t. j. da bo večkrat dež padal po Krasu) po onej stotini borovcev na openskem Selevcu, ali v trebenskih župnicab, tudi ni pričakovati. Zlobno je natolcevanje g. Cavalli-ja: »Le pendici, i colli, i moriti che circondano Trieste, e cosi anebe 1’ altipiano della Carsia, erano ri- vestiti di fitte selve, finche sul finire del 1400, 27 pastori bosniaci e croati fuggiti in gran numero dai loro paesi per paura dei Turchi, giunsero nella Garsia colle loro greggi; quivi si sparpa- gliarono guastarono ed incendiarono i boschi, e non ostante gli ordini deli’ imperatore Fede- rico III., che li voleva espulsi, vi si posero a dimora, con grave danno di quegli abitatori.« (Storia di Trieste p. 13.) (slov. strmine, griči, hribovi, ki obdajajo Trst, in isto tako kraške višave so bile vse obrastene temnimi gozdovi, dokler koncem 1400. leta ne prilomastijo boš¬ njaški in hrvaški pastirji na Kras, ki so po¬ begli, in mnogo jih je bilo, iz strahu pred Turki, z velikimi čedami blaga; tu se razprostre, kvarili in zažigali so gozdove, in vkljub prepo¬ vedi cesarja Friderika III., ki je hotel, da se odpode, naselili so se v veliko škodo ondotnim Stanovnikom.). Da je bil Kras obrasten, pozivlje se Cavalli na pričevanje rimskega zgodovinarja Herodiana (170—240 po Kr.), ki piše o prihodu cesarja Maksimina iz Ljubljane (Aemone) čez Ga- venj (hrušiški gozd — Birnbaumerwald) v Oglej. »Ko dospe Maksimin do italijskih mej, odpošlje ogleduhe, da pozvedo, niso li morda poskriti sovražniki v zaraslih žlebovih in temnih goz¬ dovih alp. — Alpe se imenuje dolgo gorovje, ki obdaje Italijo kakor visoko k oblakom ki¬ peče zidovje, vse prek je to gorovje tako gosto zrastlo da ni moč do njega, ozkih prelazov, strmih ostrih pečin, robatih čeri ni moč preko¬ račiti, le z velikim trudom so stari Rimljani neke stezine napravili.*) Tu ni besedice o Krasu. *) »Maximinus, ad Italiae fines prevenit, prae- missis speculatoribus, qui explorarent, an ullae in Alpium convallibus et densissimis silvis, insidiae de- litescerent... Alpes sunt longissimi quidam montes, vice murorum Italiae circumdati, adeo in altum editi, ut etiam superare nubes videantur, itaque in longum porrecti densis ubique nemoribus incessi, atque an- gustissimis saltibus et rupium praerupta altitudine, scopulorumque asperitate vix pervii, nonnullis ta- men semitis magno veterum Italorum Jabore manu- facti.« (Herod. VIII, i.) 28 Da so bošnjaški in hrvaški pastirji po Krasu požigali, tudi ni istina, nego bilo je tako kakor je še dandenes, v manjšej meri se ve, po Istri in pri Tržiču, da posestniki ovac iz Brkinov, Pivke, in gorenjega Krasa, prignali so v jeseni cede v topleje primorske kraje, da tu prezimijo. Cesar Friderik III. je 1490. 1. pisal: »Zvedeli smo, da vsako leto prihajajo na Kras tržaškega mesta iz raznih krajev ptujci, ter seboj priže¬ nejo na tisoče glav ovac, da je v jeseni, celo zimo in prve dni spomladi po ondotnih paš¬ nikih preživijo. Celo v vinogradih neki napravijo staje in ovčarnice, ter mnogo škode napravijo na trtah in drugem sadeži. Ostro zapovedujemo, da v naprej ne dopustite nijednemu, razen do¬ mačinom tržaškega okraja, da v istem okraji pasejo cede, blago in drobnico.« (Pismo iz Linča dne 13. marca 1490.). Tu ni besedice od Boš¬ njakov niti od Hrvatov, in glede požarov graja cesar »da preveč drv žgo, da se grejejo po noči«, (— šibi et familiae suae Ignes immodicos die- bus et noctibus parantes —), in kdo bi se hu¬ doval, ako so si v hudej zimi ogenj zanetili? Da bi cele gozdove požigali v tržaškej okolici ni brati nikder, dasi tudi bi nasprotniki tali- janski radi kaj tacega steknoli. Pač nahajamo mnogo zgodovinskih dokazov, da so Benečani (— naj jih le Cavalii zagovarja —) mnogo krivi kraškega opustošenja, kajti uže za časa, ko je Oglej (Aquileja) bilo^za Rimom največe mesto na Italijanskem ter štelo 300 tisoč do pol mili¬ jona ljudi, tedaj tudi mnogo drv potrebovalo, dobivali so drva večidel s Krasa, isto tako močne kole, na kojih so temelji zidin stali, in za oglejsko brodovje. Nadvlado n'a jadranskem morji so na¬ stopili potem Benečani, ki so silno množino lesa iz kraških pokrajin rabili, kajti je les trpežen, in Benetke so na močnih hrastovih kolih (»tolpi«) zidane; in da so mnogo lesa za svoje brodovje rabili, to se da misliti, ker od 1420 1. naprej je v velikem arsenalu (ladjetvornici) beneškem imelo do 16.000 tesarjev dovolj dela. Naravno 29 je, da so Benečani iz primorskih okrajin brez velicih troskov in mučnega dovažanja k morju, najprej in najraje dobivali les za^ svoje ladije. Lehko je nastal Kras, in ko so prišle nad mlado brstje še koze povrh, potem ni moglo drugače biti, kot oglodano okostje sivega Krasa. To se nam je zdelo potrebno opomniti za¬ radi zlobnih napadov naših (slovanskih) nasprot¬ nikov, ki radi z vračajo vso krivdo na »barba- rične« Slovane, ko da bi edino le oni bili pro- uzročili grdo ogoljenje kraškega sveta. Letos (11. feb. 1882) je bila potrjena nova postava o pogozdovanji Krasa. (Glej »Edinost« list 13.). Ako se ozremo iz kraških visočin tja proti severu in vshodu, vidimo na obzorji dolgo go¬ rovje, kojega najvišji vršiči so na vshodnjej strani Snežnih (nemški Schneeberg, talij. Nevoso ali pa Albio 5332' visok) sem bolj je Nanos (talij. Monte Re? 4098') in naprej proti Gorici Čavenj, ki se proti severu zaključi in z naj¬ večjo goro na Kranjskem s Triglavom (9036') veže. Začenši od Triglava naprej do Snežnika imenuje se gorovje »julijske alpe « (»alpi giulie«) tako imenovane po slavnem rimskem vojsko¬ vodji Juliju Cezarju (100—44. pred Kr.), ki je razna ljudstva okoli ovih planin bivajoča pod¬ vrgel; pred so se zvale venetshe planine. Na Italijanskem je skrivno društvo, ki ima mnogo privržencev tudi v Trstu in po Istri: »comi- tato delle Alpi Giulie« (odbor julijskih alp,) ko¬ jega izdajalska namera je, da bi s časoma vsa dežela mej morjem in julijskimi planinami prišla pod laško kraljestvo, torej celo Primorje, Go¬ riško, Trst, Istra in kos Kranjskega. Počkaj brate 1 Daleč tja proti severu in zahodu meje na obzorji kraj frijulske (furlanske) planjave »lcar- niške planine«, katere je v lepem vremenu tudi iz mesta videti. Proti jugu sinje jadransko morje, 400 morskih milj na dolgost, in 90 na širokost poprek mereče. (60 morskih milj gre na jeden 30 ekvatorni grad, — poludnevnik). Na vshodnjej slovanskej obali jadranskega morja so te le de¬ žele počenši od južne strani: turška Albanija, av¬ strijska Albanija ali kotorske boke, Dubrov¬ nik, Dalmacija, hrvaško Primorje, Reka, Istra, tržaški teritorij, a na nasprotnej talijanskej obali: Apulija, Abruci, Marke (Picenum), Ro¬ manja, Ferarsko, Benečija, Friulsko, Trst. Tukaj se ustavimo in v kratko preglejmo zgodovino slavnega tega našega mesta v šestih otdelkih, t. j. 1. Od najstarejše dobe do Karola Vel. (802.) 2. Od Karola Vel. do izročenja Avstriji (1382); 3. Do leta 1718, ko je cesar Karol VI. Trstu dal slobodno (prosto) luko (porto franeo — Frei- hafen); 4. Od 1718—1797, ko so Francozi po¬ sedli mesto. 5. Od 1797—1813, ko so Francozi odšli; in 6. Od 1813—1882. ■» II. Zgodovina Trsta. /. Od naj s tar e ji e dole do Karola Velikega. Od nobene dežele v vsej Evropi se ne more prav določno in izvestno reči, ta in ta narod je prvi tukaj bival. Tako se od Trsta in nje¬ gove okolice ne more trditi, niti natančno do¬ ločiti, kateri narod se je todi najprvi naselil. To je gluha doba zgodovine, ki na prašanja ne odgovarja. Novejši zgodopisci in preiskovalci ločijo prvotne gotovo iz Azije, in morda tudi iz severne Afrike v južne pokrajine došle Sta¬ novnike po malih ostankih orodja, ki seje našlo po pečinah, kder so najprej ljudje se skrivali in pred slabim vremenom zavetja iskali. Na Krasu se je iz one dobe našlo v nekej pečini pri Štanjelu bronene obročke, zaponke, in okostje divjega jelena. Po preiskavi prof. Vierthaler-ja 31 nalikuje sestava onega brona jednakemu staro- egiptovskemu okrasji. Pa iz tega ne gre skle¬ pati, da bi prvi Stanovniki kraški bili iz Egipta prišli, ampak kupili so tako okrasje od teniških mornarjev (?), ki so imeli tako robo iz Egipta. Še predno so ljudje rabili kovano orožje, imeli so ostre kremene, zato — kakor se v na- vadnej zgodovini razlikuje stari, novi in srednji vek — tako se v prastarej zgodovini razlikujete dve veliki perijodi, doba kamena in doba kovin (Stein- und Erzzeitalter), t. j. doba, ko so se ljudje posluževali, kamnitega in potem kovinskega orodja«. (Šulek: Naj- stariji tragovi čovjeka na zemlji« p. 28.) In zopet dobo kamenitega orodja dele v staro in novo- kamenito dobo (palaeolitično in neolitično), iz koje v naših krajih še niso našli sledii. Iz one dobe so tudi stavbe na kolih, kakoršnih ni bilo treba na suhem kamenitem Krasu, nego le v močvirnatih vodnih pokrajinah. »V vseh pre¬ delih Evrope so našli v špilah (pečinah) največji del iz kamene dobe, in človeških ostankov z okostjem diluvialnih sisalcev; v tem obziru glede bogastva predzgodovinskih starin ni ga t našej domovini mesta, da bi toliko te tvarine imelo, kakor pečine, (podmoli, špilje, jame) našega Krasa«. (Dr. Pilar: Podravina itd. str. 49). — Po najnovejših razizkavah se zdi, da je bival po Evropi raztresen neki mali dolgolobanjasti (doli- hocephali) rod zatemnelega lica, naj brže Etruski in Iberci. Te so pregnali iz prvotnih bivališč kašnje iz Azije došli arijski Celti, ^ki so seboj prinesli broneno orodje in domače živali« (Daw- kins: Prazgodovinski človek.). Pa ta vek je še temen, le kak ostanek zasveti v tej temi, kakor brleča lučica, pri katerej jako malo razločimo. Dozdeva se zgodovinarjem, da so pravo zadeli, ako trde, najprvi so došli v Evropo Iberci za njimi Kelti, in sploh Indoevropejci: Grki, Rim¬ ljani, Germani in Slovani. Pa v tem redu so si učenjaki jako navskriž. Kdo je zidal prve hiše v Trstu? Neki zgodovinarji pravijo, dal trmasto trde, noben drug ne, nego Kelti, drugi da so Kami vtemeljitelji Trsta, kajti Strabo pravi: »Tergeste karnsko selo« (lib. VII.). Tretji, da so mu začetniki Trači. Zgodovinsko znano je postalo to selo (naselbina) karnsko še le ob vojnah Rimljanov z Japodi. Pred prihodom Rim¬ ljanov so prve hiše, jedro mesta, bile na za- hodnojužnej strani griča svet. Justa. Ako se je grič zval Tiber, Tabor, (Ghaboro), kazalo bi i to ime na prvotne slovanske Stanovnike, kajti glavno mesto Noričanov se je tudi zvalo Ti- burnia »Tiburnia, metropolis Norici« (Eugip. vita S, Severini, 22.) sedaj nemški Lurnfeld. Teber, tever je pozneje prelazilo v pomen »brezni gozd«. (Trstenjak. Letop. Mat. 1874. str. 174). Kolikor dalje od našega očesa je kaka stvar, toliko manj določena je videti, zgublja se kakor v meglenem mraku. Taki so prvi pojavi člo¬ veškega občenja na obalih jadranskega morja. Pravljice o Argonautih okolo 1360 1. pred Krist., ki so po Donavi (Istru) plavajoči prišli v reko Savo, potem v Ljubljanico, potem na Vrhniko (Pamportus) in da so od ondi prenesli (?) svojo ladijo v jadransko morje, in da je Ka- stor napajal svojega konja v Timavi (štimav- skej reki), ne pomenja drugo, nego da so prvi obiskovalci naših krajev prišli od vztočne ju- trove dežele. Rimski pisatelji in pred grški ome¬ njajo tudi, da je Antenor, po padu Troje 1. 1280 pred Kr. pripeljal Venete na bregove jadranskega morja. Veneti so bili prvi Stanovniki na severo¬ vzhodnih obalih jadranskega morja. Slovanski učenjaki trde, da so Veneti bili slovansko ljud¬ stvo. Posebno je trudil se to dokazati slavni naš Trstenjak, ki je v svojih učenih razpravah prišel do sklepa: »Iz slovanskih ostankov v ve- netščini bodo mogli jezikoslovci sestaviti ob¬ ličje praslovanskega jezika, katerega bomo mo¬ rali imenovati venetskega, ker Sloveni so bili le ena betva venetske rodbine, to kar sedaj imenu¬ jemo staroslovensko, cerkvenoslovensko, staro- 33 bolgarsko itd. bil je le jezik v Panoniji prebi¬ vajočih Slovenov, ki so iz srednje Rusije v 5. in 6. stoletji po Kr. se tam naselili bili... Pra¬ slovanskega jezika smemo le v onej dobi iskati, ko je venetska rodbina v pokrajinah stare Medie kot celotno truplo živela... Kdor je pravičen, mora spoznati, da neitalski elementi v Venet- ščini stoje v neposrednjej zvezi z litoslovan- ščino«. (Letopis Matice 1876 st. 72.). Venetska plemena so v pradobi stanovala na dolenjem Istru (Donavi) in njihovi sedeži so segali skoz Panonijo, Norik, Karnijo do Ravene v gorenjej Italiji, in vzapadu po Tirolskem do bodanskega jezera, katero se je velelo: lacus veneticus (ve¬ netsko jezero), kakor Pomponij Mela (50. 1. po Kr.) in Ptolemej (150. 1. po Kr.) govorita, in kodar je še dandenes v rabi ime »ladis« za ladijo. Polibij, najvažnejši vir za poznavanje starega zemljepisja, pravi, da so Veneti pra¬ staro ljudstvo. (— populus longe antiquissimus« — 1. II. c. 3), in da oni niso Kelti. Homer je uže hvalil lepo rejo venetskih konj v Malej Aziji (Paflagoniji), kder so bivali predno so v Evropo preselivši se najprej v Tracijo in potem do obal jadranskega morja prišli. Oni so usta¬ novili tempelj božanstvu Diomedu, (?) na izlivu reke Timave, podobnemu severoslovanskemu Svantevidu, kajti kakor je imelo to božanstvo pogansko belega konja posvečenega,*) tako so Diomedu belega konja darovali. Praznik Svante- vidov je prenesen na krščanskega Svetivana (Kresni dan), isto tako so iz templja Diomedo- vega na reki Timavi prvi krščanski misijonarji postavili cerkev svetega Ivana (Štivan), kder je še dandenes dne 24. junija veliki shod in daleč okoli sloveč konjski semenj. Tam v tistem kotu, kderizpodkraških sten reka Timav šumeče valove *) »Hujus (Swantewiti) sacerdos peculiarum albi coloris equum titulo possidebat; hunc soli sacerdoti pascendi insidendiaue fas erat». (Saxo, hist. Dan. XIV. ed Steph. 320 .) 3 34 bistre ledeno mrzle vode izpod pečinastega žrela izhohljava, tam se zasveti prvi žarek svetlobe v zgodovini Primorja. Tam so svetlobo ljubeči Veneti čestili božanstvo svetlobe — Svantevita; od tam in Iz bližnjega Ogleja pozneje sezida¬ nega je zasvetil prvi žarek krščanske omike, kajti prvi samostan benediktinov se je tam pri St. Ivanu sezidal; od tamkaj so misijonarili na- vestitelji krščanstva po Krasu, in v spomin tega se je skoz stoletja ohranila navada, da so iz vseh kraških fara (župnij in duhovnij) vsaj en¬ krat v letu s procesijo in križi tja romali, kakor se nahaja pisano v župnijskih zapisnikih na Opčinah, v Tomaju, v Povirji in gotovo še drugih. Tržaški kapitelj je zadobil pravico imeti peto sv. mašo in daritev dne sv. Ivana v cerkvi štivanskej pri Timavi uže 1. 1085, ko je patriarh Ulrih (Urh) I. bil od Ogrov razdejano cerkev zopet sezidal. L. 1770 nahajam pisano v žup¬ nijskem arhivu (pismoshrambi) na Opčinah, da je škof tržaški Anton Ferdinand grof Herber¬ stein prepovedal, da se ne sme več hoditi s procesijo in križi v Stivan (»ad S. Joannem Tubae«). Dandenes morajo le one duhovnije, kar jih spada pod devinsko dekanijo, priti dne 24. ju¬ nija (kresnik) v Štivan. Slovesno obhajajo Slo¬ venci Kres posebno po Krasu, dekleta prepevajo 0 sv. Ivanu, fantje krese netijo; na strehah in nad kolonjami (glavnimi vrati) devljejo cvetice, mokončevino dol povezneno, karomač, ivanščice 1 druge. Isto pri drugih Slovanih, »kar nam kaže, da seza bistvo praznika uže v dobo jezikovega edinstva slovanskih narodov« (»Kres« I. st. 61). Na mesto poganskih bogov so prišli svetniki, ki so spominali po lastnostih ali celo po imenu na prejšnje bogove n. pr. sv. Vit (in sv. Ivan) na Svetovitovo, sv. Vasilij (Blaž) na Valesovo mesto. (Isti st. 60.) Kako da so cerkve sv. Vitu posvečene po Tirolskih pokrajinah nedvojbeno znamenje, da so tam v početku krščanske iz- omike bivali še Slovani, dokazal je učeni in 35 nam pravični prof. Biderman v listu »Slav. Blatter.« (I. str. 12.). Silno važna in zanimiva je ta zveza krščanskih svetcev z mythologič- nimi (poganskimi) božanstvi, a ni ga še uče¬ njaka, da bi se osobito s tem bavil, da dokaže, zakaj se je na enem ali drugem kraji prav oni svetnik čestil. Isto kakor slovanski Veneti so čestili po¬ zneje došli Kami glavno solnčno božanstvo Se¬ lena, ki je pa po krščanskih misijonarjih pre- menjen v sv. Martina. Pri Ogleju namreč, kder so pogani čestili v nekej temnej dupli Belena, nastala je pozneje o krščanskih časih cerkev sv. Martina, in zraven samostan S. Martino della Beligna, glasovita opatija benediktincev. Kakor sv. Ivana, tako sv. Martina dan je nekdaj bil velik praznik, na kojega predvečer so krese netili, ter drugi dan za obed gosko jedli. To zopet spomina na staroslovanskega Svantevita, kojemu na čast so novembra meseca na viši¬ nah petelina ali gosjaka žrtvovali. Mej bene- čanskimi Slovenci se je ohranil še stari običaj pogansko-slovanski, da o sv. Martinu gre cer¬ kovnik za cerkev milošnje pobirat ter nosi v bisagi kip sv. Martina; kdor mu da dosti, ce¬ lega pokaže, kdor malo, polovico, kdor nič, tudi mu nič ne pokaže. Ta običaj se marsikomu smešen zdi, aje spomin velike slovesnosti starih poganskih Slovanov, ko je na jesenski blagdan Svantevitov duhovnik postavil mej se in mej ljudstvo velik kolač, ter vprašal: me vidite? Ako so odgovorili: da! rekel je: o da Svetovit blagoslovi polje, da takošen kolač spečete, da me nič čez videti ne bodel (Saxo, Hist. Dan. XIV.) Isto tako se nahajajo sledovi ženskih po¬ ganskih božanstev preneseni na krščanske svet¬ nike povsod mej Slovenci v Primorji bivajočimi. Zlata Baba, ali Jaga Baba je bila kot mati bogov češčena, in odziva se v krščanskej Ma¬ teri Božji. Priimka Babič, Babudar (m Babedar) je veliko po Istri, po Berkinih, bil je i v Trstu. Veliko je Babnih gor, Babinopolje pri Ložu, # 36 kder je nekdaj stalo mesto starih Japidov. Po¬ seben praznik je bil spomladi, ko so jagljiči (primula, trobentice) cveli, sedaj prenesen na Mater Božjo »Ognjenico« ali »Glavnenico« (dne 25. marca). V Trstu je bil za paganskih časov uže tempelj boginje Cibele (mater bogov) in prva krščanska cerkev je bila posvečena Materi Božjej (stolna cerkev), ki se je pozneje združila z cerkvijo sv. Justa. Slovenci so od starih časov imenovali svojo cerkev »Madonna del Mare«, kder se ni nikoli drugače, nego v slovenskem jeziku služba božja opravljala. »Kdor hoče razvideti minolost našega na¬ roda do jedra, ta mora premozgati vso njegovo ustno tradicijo, ki jo je v tolikem izobilji ohranil od roda do roda notri do naših dni«. (»Ljub. Zvon« — S. Rutar str. 56.) Celo knjigo bi napolnil, da le nekaj takih tradicij, ali ustnih izročil navedem, ^a dosti in čez zadosti sem povedal, da na laž postavim naše ljute nasprotnike, ki trde, da smo: »ibridi volghi, accozzaglia senza nome, priva di tradi- zioni patrie e di idioma scritto« (Prospero An- tonini »II friuli orientale« 1865. p. 12.) —ljud¬ stvo divje, sodrga brez imena, brez zgodovin¬ skih izročil, brez pisma. — !? Glede narodnosti po naših pokrajinah sta¬ nujočih narodov moramo oprezni biti, kajti kakor se dan denes Talijani motijo in bi na vsak način hoteli dokazati, da vsa Istra je talijanska, isto so se stari ljudje tudi lahko motili. Slišali so, tam so Kelti, in so tudi napisali, kakor Nemci, ki slišijo in berejo: Kranjsko je nemška dežela, in mnogi še dandenes v razsvetljenem (?) 19. veku se trdovratno starih pomot drže. V preso- jevanji zgodovinskega materijala je treba mnogo stvari uvaževati: imena, zapisane beležke bodisi na kamenih, orodji, in ljudska sporočila. Gori sem uže navedel različne razlage imena Trst (stari Tergeste ) in mislim, da mi velika ve¬ čina čitateljev mora pritrditi, da najpametnejšo izpeljava imena je slovanskega korena, in iste 37 tako vseh imen okoličnih vasi. Ali iz one doba je še drugih dokazov, da Slovani (naj jih uže imenujejo Venete ali Karne) so uže davno pred 6. stoletjem po Kr. tukaj bivali. Kako neki se hoče ime slavnega grada Pucinum razlagati, ako ne iz Slovenskega? To sem še le vlani zvedel. Peljem se v Štivan na Kresov dan in vprašam voznika: »Je-li ste bili v gradu devinskem?« (Dumo.) »Da!« odgovori, »tudi vina sem po¬ kušal v grajskej kleti, a najbolje se mi je do- padal teran iz nograda v Pečinah!«. Nu, si mi¬ slim, kam češ bolje razlage imena uže za časa rimskega cesarja Avgusta, toraj pred 1900 leti slovečega. Plinij pravi, da je za njegove dobe bil grad Pucin po izvrstnem vinu sloveč: »ca- stellum nobile vino Pucinum (Plin. L. XXII. 18.)«; nadalje pravi: Pucinska vina na pečinah sozrejajo: (»Pucina vina in saxo coquuntur« Plin. 1. XVII. 3 ); in: »Livija Avgustova je 82 let dočakala, ker je pučinsko vino pila;« to vino raste v zalivu jadranskega morja ne daleč od izvira Timave reke, kder na kamenitem bregu morski veter malo veder vina prekuha, sploh ga imajo za najbolji lek. To je menda ono vino, kojega Grči jako hvaleči imenujejo Precianum (pictanum?) iz adrijatskega zaliva. (Plin. 1.XIV. c. 8.) Kaj je Pucinum drugo nego v Pečinah, in Precianum drugo nego Brežan ? Razumnemu človeku vendar ne more uga¬ jati razlaga prof. Pervanoglu: »Pucin, od lat. pix, picis = smola, kajti je bilo črno ko smola«. (Archeografo Triest. VI. p. 17. e seg.: »vin di pino — picato — Pucino«.). Tudi ni Pucin = Prosek, kakor mnogi mislijo, kajti: prosekar je belo vino, a pučinsko vino je bilo črno (niger- rimum—črno ko zajčja kri), tudi ne Crnokalec, kakor meni Valvasor, kajti isterski Crnokalec je močno večinoma belo vino »moškat«. Ni teško dokazati, da se tudi ime reke Timave (štivanske), kakor tudi poznejše ime te vode: Tuba najna- ravniŠe iz slovenskega jezika razlaga. Tima — močvirje, in tuba == duba, kar je sedaj: Zdoba 38 = izliv reke (Soče v morje). Res da je tudi la¬ tinska beseda tuba, ki pa ima ves drug pomen; namreč trobenta. Prav od Tube — dube (dolbe) je dobil grad Devin svoje ime, kajti v najsta¬ rejših listinah je pisan: Dubin, Tubein Tybein (grad), in i se večkrat menja v v. torej Duvin Italijanski: Duino) in naposled Duvin — Devin. Tudi se nahaja v nemških listinah: Ortuvvein, Ortona, kar je popačeno iz slov. rt — dubin, t. j. nos pri Dubi — Timavi. Morda je slično dobil ime Devin (sedaj Theben) nekdanji glavni grad moravskega kneza pri izlivu Morave v Donavo reko; kakor prof. S. Rutar piše (»Lj. Zvon« II. p. 160), imenovali so fuldski letopisci 1. 864 oni grad: »Donina (— Douina?), id est puella;« in torej bi se Devin grad od kake deve — device tako nazval. Ne zlagamo se pa z talijansko izpeljavo Duina od furlanskega »Zuins«, kakor misli isti g. prof. (»Soča« 1. 16. od 1880), tudi ne s hrvat. »duvna« — nuna, kakor je pravljica, daje neka nuna prinesla devinskemu grofu otročiča od iz- podene žene, in da jo je ukazal vreči (nuno) z otrokom vred v globočino (dubino — pučino) morsko. Bodisi temu kakor drago, to je stalno, da vsa ta imena so slovanska, in toraj so Slo¬ vani bivali v teh pokrajinah še pred prihodom Rimljanov, in zlasti Veneti so bili, da jih tako imenujemo, tukajšnji Praslovani. L. 202 pred K. so se Veneti udali Rimlja¬ nom, in so Kami večkrat prihajali s hribov na friulsko ravan, zato je poslalo rimsko stare¬ šinstvo tri odbornike (triumvire) P. Scipio Na- sica, C, Flaminija, in L. Manlija, da utemele kot tabor proti navalom gorjancev mesto Akvi- lejo.*) (Oglej), 1. 182 pred K.' odpošljejo 3000 la- ‘J Navadno izpeljujejo ime Akvileja od lat. aquila — orel, ker se je pri utemeljenji mesta en orel pri¬ kazal (?). Zvalo se je tudi Akvilegia — vodeno (aquam Iegere) mesto. Naš starinoslovec Trstenjak pa izvaja to ime od: Akla — akvila, temno (zaradi 39 tinskih naseljencev v Oglej, in 1. 169 pred Kr. na prošnje prvih še drngih 1500 rimskih obitelji. To je bilo slavno mesto, »ključ Italije« od se¬ verne strani, jako utrjeno, da! od cesarja Mark Aurelija (168 po Kr.) najmočnejša trdnjava rimske države. Glavna cesta (»rimska cesta uglajena«) Emilija se iz Italije do Ogleja napelje, ter tukaj na vse od Rimljanov pridobljene dežele v Re- cijo, Norik, Panonijo, Istro in Dalmacijo kakor vrhovi jednega debla razprostira. Strabo (1. V.) pravi: »Akvileja je glavno trgovinsko mesto vsem ilirskim rodovom do reke Dunave. Semkaj prihajajo po prekmorsko robo in po vino, in olje; donašajo pa sužnje, blago (goveda in ovce) in kože«. In Herodian (1. VIII. c. 2.) pravi: »Oglej je uže dalj časa znamenito mesto, (1. 200 po Kr.) dosti obljudeno od domačinov in tujcev, po svojej primernej legi kakor navlašč ustvar¬ jeno za trgovino Italije; skoraj je bilo recimo, predmestje ilirsko. Vse pridelke dežele so po suhem in po vodi (morji in rekah) v mesto sprav¬ ljali. Posebno je kraj primeren za vinarstvo, od todi so razpošiljali vino v one kraje, kder trta ne rodi«. Ko je mesto bilo v največjem cvetu, bro- jilo je do polu milijona ljudi, imenoval o se je tudi »drugi Rim« (Roma seconda), in še dan denes mu pravijo v nekaterih krajih na Notranjskem: Mali Rim. Mnogi rimski cesarji od Augusta do Honorija so dalj časa v Ogleji bivali, kder so imeli krasno palačo. Tam je bila velika vojaška kosama za rimske legije včasi do 30.000 mož: bile so tam velikanske žitnice, ogromne tvornice (fabrike?) za tkanino, iz koje so vojaki obleko dobivali in mornarica (flota) jadra. Otdelek flote (ladij), ki seje zval »beneška flota«, imel je zatok pri Gradu (Grado). Tam je bilo središče mej- narodne trgovine, in zato je naš Trst bil takrat v primeri, kakor dandenes Mile (Muggia) proti močvirnih tal večkrat megleno) mesto; litovski: aklas, temen; prusk: aglo: megleno vreme. (Slov. elem. v yenetščini st. 89). 40 Trstu. Trstu je bila glavna ovira njegova lega v kotlini mej kraškimi gorami, in zaradi tega je bilo težavno občenje z notranjskimi pokra¬ jinami do najnovejših časov, a pomorska trgo¬ vina se je stekala takrat v Oglej. Gotovo so tržili Oglejci tudi s Tržačani, a vendar se Trst še le omenja za dobe slavnega Julija Cezarja, okolo 50. 1. pred Krist. (Com. de bel. Gal. 1. VIII. c. 24): »Cesar pošlje 15. legijo v Galijo, da bra¬ ni rimske naselbine, in da se ne prigodi, kakor v prejšnjem poletji Tržačanom ko so jih roparske drhali napadle in potolkle.*) To je bolj raz¬ jasnil Appian (111. c. VIII.), ki je zapisnike ce¬ sarja Avgusta pred seboj imel, kako je Avgust 1. 35. pred Kristom napadel Japide (po sedanjej Pivki, Brkinih, Čičariji bivajoče), ker so v po¬ slednjih 20 letih (od 55—35 pred Kr.) mnogo¬ krat čez hribe prihrumeli celo do Ogleja in so rimsko naselbino Trst oropali. Zgodovinarji se ujemajo v tem, da je Trst postal iz »karnskega sela« rimska naselbina okolo 130. 1. pred K. potem ko je rimski vojskovodja (konsul) Sem- pronij tudi tam Japide premagal. Japidi so bili mestno ozidje podrli, ali Avgust je zopet po¬ novil rimsko naselbino 1. 32. pred Kr. ter mesto z močnejšim ozidjem ogradil, kakor pričuje napis na nekem kamenu iz one dobe: (Imp. Caes. Des. Tert. III. Vir. R. P. C. Iterum mu- rum turresque fecit.). Iz one dobe je tudi bil najden od cesarja Avgusta v Skocijanu kamen (kder Reka v »jamo skoči«), katerega so Trža¬ čani (?) iz hvaležnosti njemu postavili. Vzidan je bil ta kamen v cerkveni zid, a pokojni dr. Kandler si ga je dal izneti in je v zahvalo po¬ daril cerkvi posrebrnjeno lampo. (Napis lat.: *) «Caesar autem legionem XV. in togatam Gal- liam mittit ad colonias civium Romanorum tuendas, ne quod simile incommodum acciderit decursione barbarorum, ac .superiori aestate Tergestinis accidisset, qui repentino latrocinio atque impetu eorum erant opressi«. 41 Imp. Caesari. Divi. F. Augusto. Pontif. Maxim. Trib. Potest. XXXVII. Gos. XIII. P. P. Sacrum.). Ljudje so mislili, da je g. Kandler gotovo kak zaklad (»šac) odnesei, ko je ta kamen v Trst peljal. Za cesarja Avgusta in pozneje nekaj časa je mesto tržaško še precej se povzdignolo, ter je dozdevno brojilo 10 do 12.000 ljudi. Gosposko (naselbinsko) mesto je bilo močnim zidovjem ograjeno, a prostaško (plebejsko) mesto je bilo zunaj zidin. Po onih iz poganske rimske dobe na kapitoliju — glavnem trgu —, kder je cerkva sv. Justa, in v onej okolici izkopanih napisih na rimskih kamenih soditi, uže takrat so mej kel- tiškimi (?) Kami tudi Slovani bivali. Iz kate¬ rega jezika bodo boije razlagali neka imena, ki se nahajajo v zbirki rimskih napisov dr. Kandlerja (»Iscrizioni dei tempi Romani«) nego iz slovanskega? n. pr. Charito (22), Rantius (27), Bajenus (30), Calpurnius Certus (32), in Brin- niarus Certus (455), Cossntms (41), Cossutia Tycna (394), Lopsius (41), Ghila (50), Babius (365), Ba- buria Plotia (67), Cetacia (73), Ragonius in Ra- gonia (74 in 483), Mussius (96 in 381), Getacius (89), Paconia (121), Trosius (127 in 128), Mercu- sena (130), Sisena (393 in 402), Torbasius (279), Arogus (209), Volcinia (411 in 411), Poccia Vel- sonis (448), Volcia (522), Usius (120), Oclatius (259), Modia Cybele (388), Calus (418), Porcio (484),*) — in gotovo še mnogo drugih, po letu 1855. ko je Kandler prvič dal natisnoti 680 napisov, najdenih in ne še javljenih spomenikov iz rim¬ sko poganske dobe. Morda je tudi mnogo na- *) Slov. Kert, Rant, Bojan, Brinjar, Košut in Košuta (v Križu še mnogo tega priimka), Tihi, Lopec, Hita, Babič in Babura, Četač, Ragon (Ra- gent, sedaj ital. Reggente!? so na Kontovelu), Muž, Pakon, Trs, Mrkuža, Sisna, Torbac, Jarog ali Jaruh, Volčinja ali ker se je čital c kakor /£, Volkinja, Poeja, Volčja (kamen v Volčjem gradu blizu rim¬ skega mesta Avsica, kar je Vojščica glej »Ed.« 1.1. 22 ), Užij, Oglač, Kalc, Prč. 42 pisov slabo prepisanih, kakor oni o Rodiku, (Rundictes), kojega je še le nemški učenjak MommSen prav čital. Kandler je mislil, da je pi¬ sano Virundictes, in tako je mnogo let bilo tiskano v škofijskem popisu duhovnij tržaških, a mesto vi je pisano a , kar da vso drugo obliko imenu. L. 46. po Kr., pravi napis, dal je cesar Klavdij popraviti opuščeno pot (cesto) od Ro¬ dika (a Rundictibus) do mej G. L. Basa, kakor neki mislijo do Bazovico. Rundictes je slov. Run- clišče*) sedaj Rddik, kar ne pomenja drugo nego »obgozden hrib«. Tam sem našel za svojega ondašnjega službovanja broneno zaponko (fibula) iz rimske dobe, a našli so še druge stvari, ki so se pozgubile, in da se najde kak bogataš, ki bi dal kopat na »Ajdovščini« nad Rodikom, go¬ tovo bi še marsikatero zanimivo stvar dobil. »A velika kača«, pravil mi je neki kmet, »va¬ ruje ondašnje zaklade, in ni varno, da kdo sam na tako delo gre«. Tudi je tam »jezero« (mala luža) na »Čuku«, kamor so v starih časih s pro¬ cesijo hodili (—bilo je neki do 20 križnikov—), da so hudobo zarotili: »Gospodinel zateri ga in ubi ga onega vraga, ki tu prebival«, kajti od ondi je prihajala večkrat nevihta. V »Loži«, gojzdu pod Ajdovščino, kakor tudi pod » ViUnvrhom « proti Brezovici so našli srebrn denar iz bene- čanske dobe. — Rodik imenuje Kandler: Monte d’ oro! (Statuti municip.) — Kaj šel in vendar se je ta gospod drznol pisati: »Kder je Rimljan se svojo nogo stopil, pozna se sled celo od žeb¬ ljev škornic nad 2000 let. Slovenci so imena prelagali in pičili, kamor so prišli«. (»Osserva- tore Triest.« 1870.). Preveč se zadržujemo pri teh imenih, bode kdo ugovarjal, a naloga naša je, ko si nasprot¬ niki prizadevajo na vse kriplje nas izpodmak- noti iz starodavnih naših bivališč, da jim z ne- ‘) »Rundo« se je zval na Krasu kodrast ovčarski pes; rundah, izrundati: za lase koga primiti i stresti; torej: rundje — lasje — kocine; preneš. grmje, drevje. 43 ovrgljivimi dokazi pričujemo, kako se motijo, ako hočejo nam v glavo utepsti, da smo mej vsemi narodi evropskimi mi zadnji šemo prišli. Cesar Trajan (98—117.) je ustanovil oglejsko floto kot poseben otdelek jadranskega brodovja, koje glavni stan je bil v Raveni. Od ustja reke Adiže do Rase (istrske) je imela svoj delokrog, da je varovala Stanovnike pomorskih roparjev. Pristanišče o ve oglejske flote je bilo v mestu Grado blizu Ogleja, od koder je dobivala vse razne oprave in pomorske potrebščine. Pomorska isterska mesta so imela določene davke za to floto. Cesar Hadrian (117—138.) je premenil v Italiji državno upravo, postavil je za veče po¬ krajine korektorje in mestne oskrbnike: tako je sleherno mesto imelo svojo mestno gosposko (magistrat), da je nadzorovala srenjsko gospo¬ darstvo. Istra in Benečija sti uže od Avgusta, ki je vso^deželo razdelil v 11 okrajev (regiones), bili združeni v jeden (10.) okraj, ter ste imeli enega konsulara v Ogleju bivajočega. Na prošnjo Tržačana Fabija Severa je do¬ volil cesar Antoniu Pij (138—161), da najpre- možniši Katali{\ sedanjem postojniškem okraju) se smejo pridružiti proti primerni vstopnini mestnemu starešinstvu, in dobe rimsko meš¬ čanstvo, katerega do takrat še niso imeli. Fa- biju Severu je mesto iz hvaležnosti napravilo pozlačen na konju jahajoči kip sredi trga, a na podlagi na kamenu dolgi (izmej vseh v Trstu najdenih najdaljši) napis, v katerem hvalijo nje¬ gove zasluge. V onem času se je tudi v Trstu razsvetila luč krščanske vere. L. 46 po Kr. je prišel evan¬ gelist sv. Marko v Oglej ter je tam razsejal prvo seme onega nauka, ki je edino zmožen svet osrečiti. Sv. Hermagoras*) (Mohor) je bil ‘J V cerkvenej legendi je pisano: »Hermagoras, natione Germanus«, a takrat v teh krajih ni bilo še Germanov. Dozdevno je to slov. ime: Hermagoras = Armachoras = Jarma-korac, Jochabschiittler? 44 uže 1. 49 po Kr. prvi škof oglejski; on je po¬ slal v Trst duhovnika, navestitelja krščanstva, sv. Hijacinta, kakor je sporočilo. Mnogo je bilo pogumnih spoznovalcev krščanstva, ki se niso strašili naj hujše muke in smrti za Kristusa. Uže pod cesarjem Hadrijanom (138 po Kr.) so bili mučeni: Prim , Marko, Jazon in Celijan. L. 142 sv. Lazar-, 151. 1. sv. Apolinar dijakon, (njemuje posvečena sedajna kapucinska cerkev); 256 J. ste bili mučeni dve sestri devici Evfemija in Tella (— cerkev sv. Silvestra, sedaj kal- vinska, najstarejša (?) v Trstu, je bila neki sta- novišče dvema devicama —J; 284. 1. sv. Servul ali Sacerb, ko je bival nekaj časa v podmolu ali pečini blizu poznejega sacerbskega grada (Strmca) na dolinskem Krasu; 286. 1. sta bila mučena sv. Cenon in Justina ; 289. 1. trpi sv. Sergij vojak, od kojega je neki mestni grb trža¬ ški i sulica sv. Sergija; 290 1. po Kr. pa je bil v morje potopljen glavni patron (zaštitnik) trža¬ škega mesta sv. Just. Gotovo še mnogi drugi so bili radi Kristove vere neusmiljeno mučeni in umorjeni, a »kri mučenikov je pognojila rodo- vito njivo cerkve«, da je potem stoteren sad adonšala. Ko je cesar Konstantin, po čudovitej zmagi nad svojim nasprotnikom Maksencijem, kakor ves premenjen in unet za krščansko vero 1. 313 kristijanom popolno svobodo podelil, jele so se zidati cerkve po vsej širne j rimskej državi. Ta¬ krat je bila menda tudi v Trstu na razvalinah poganskega templja sezidana prvotna (stolna) cerkev. L. 382, torej pred 1500 leti pokliče papež Damaz cerkveni zbor v Rim, kamor je prišel takrat slavni učenjak Slovan sv. Hieronim, ali »sv. Jeruman«. Visoko tam na Nanosu je ka¬ pelica sv. Hieronima, kamor so nekedaj Kra¬ ševci v procesiji romali. Tudi na Gročanskem Čuku (» Veliko Gradišče «) je po sporočilu bilo mesto, in kakor pravijo, bil je tam sv. Hiero¬ nim; na Gradišču je poznat mala podanja, tam 45 je bila cerkev v starodavnih časih, a še »dandenes« je pravil starček, »kadar drugod zvoni sv. večer velikim praznikom, zvoni milo i lepo v onej v tla vdrtej globoko skritej cerkvi sv. Jeromna«. Da je bil sv. Jeromin, ako ne Slovan, vsaj vešč slovanskega jezika, to je dokazal veleučeni, g. prof Kocijančič v listu 22. goriškega »Glasa« 1. 1872. V razlagi Izaia prer. pravi: »sabaja« »ex hordeo liquor,« t. j. zolaj iz zobi (ovsa) pijača; in v razlagi lista sv. Pavla do Efez. pravi: »Tychicus (Tihik) interpretatur silens«, (Tihik to je molčeč), kar ne bi iz nobenega druzega jezika mogel tako razlagati. Jeronim — Jeruman je bil Slovan! Kakor kaže stari napis v cerkvi oglej skej, bil je sv. Jeronim v Ogleju krščen. Njemu nekateri učenjaki pripisujejo znajdbo tako imenovane gla¬ golice (glagolitskega pisma), v kojem je bilo nekdaj veliko spomenikov pisanih. Takrat je živel v Istri modrijan Etik, ki je spisal v grškem jeziku s pi¬ smeni, glagolskim podobnimi, neko »kosmqgrafijo« (svetospis), katero je Hieronim v latinski jezik pre¬ vedel. Glagolica je vsakakor starejša od cirilice. (Suman: Die Slovenen str. 61.) Za časa Hieroni- movega je tudi v OglejuškofFortunacijan (347—369) spisal »Razlaganje sv. evangelija«, »rustico ser- mone« v kmečkem jeziku, t. j. ne v latinskem. Pravijo nemški in talijanski zgodovinarji, da je menda (?) bil furlanski jezik, v katerem je bila knjiga — žal! zgubljena — pisana. Nam šepa do¬ zdeva, da je bilo v slovanščini pisano, kajti naj¬ starejši spomenik furlanšči-ne je še le iz 1. 1103 nekov napis na stolpu v Reklusu na Furlanskem. Ta iz »nemščine, latinščine, francoščine, španj- ščine in beneškega narečja skrpani jezik« (Zan- donati. Guida štor. d. antica Aquileja« p. 98.) je še le po prihodu Langobardov proti koncu šestega stoletja se začel, torej nikakor ni mogel še takrat za sv. Jeronima se govoriti. Kvas krščanstva, ki je imel biti vmešan v »tri polovnike moke« (Mat. 13.) t. j. v tri takrat znane dele sveta: Azijo, Afriko in Evropo, provzročil je 46 k malu silne premembe v vseh javnih razmerah tedajnega čez vse one dele razširjenega rimskega kraljestva. Teodozij (379—395) ukaže po sijajnej zmagi zoper Evgenija pri Ajdovščini (7. septembra 394. 1.) malika poganskega na vrhu čavenjske gore podreti in zlate pušice boga Peruna (Jupiter to- nans) mej vojake razdeliti. Dal je tudi ukaz uže 380. L, da vsi njegovi podložni imajo spoznavati ono vero, kojo je sv. Peter s početka Rimljanom prinesel; 385. 1., da glavo zapade, kdor bi iz droba zaklanih živalij hotel prihodnje reči poizvedeti; 391. 1. ukaz, da pod kaznijo 15 funtov zlata no¬ beden ne sme več živali žrtovati malikom niti v njihove temple hoditi. Padali so ajdovski templi, kipi bogov so se razbivali, sekira je pela v posve¬ čenih gajih. Takrat so menda posekali veliki gaj Diomedov pri Timavi in dva manjša gaja boginj etolske Diane in argivske Junone. Iz tega, ker je etolska Diana nekako podobna slovanskej boginji (lužiških Serbov) Devi ali Devici, menili so neki pisatelj^ da utegne ime Devin (grad) od todi biti. Svoje menenje smo gori navedli. Ostanek onih »svetih« gajev je dandenes devinski grajski gaj Črnica, kar Talijani prevajajo v »Nigrignano«, jcakor da bi tam kaj črnega^bilo, a nasproti je v Črnici na trdem, belem, kraškem svetu mnogo »črničja« t. j. drevja, ki se »črnika« (quercus ilex) imenuje. Sploh so kedaj božanstva čestili tudi v gajih, in pri velikih košatih drevih. Kakor nekov spomin so ostale pri svetiščih slovanske lipe. Kakova debla so kedaj rastla v teh krajih, temu pričujejo »čupe« (čope) Križanov in Kontoveljcev, iz enega debla izdolbeni čolni, kakor indijanski kanoe. Nekdaj jih je gotovo mnogo bilo, dandenes so uže starinske »raritete« (redkosti). Pozneji kraljlongobardski Luit- prand (713—40) je popolnoma odpravil poganstvo, da je strogo prepovedal vraže, žrtve pri drevji, molitve pri studencih, vendar še 1. 1332 so proti slovanskim kmetom v kobaridskih gorah kakor na pogane z vojsko planili ter jim veliko drevo (lipo?), posekali, izpod katerega korenik je studenec izviral, češ, da so kmetje ono drevo po božje čestili. (Go- 47 ronini Patriarchengraber S. 176.). Od goz/lov ali »šum« imenovali so poganskega malika »Suman« (Sum man us), ime, ki se v„priimku cesto po Pri¬ morskem, Kranjskem in Štajerskem nahajajočim odziva. V »Ščedni« (Servoli), kder je kedaj bil ka¬ kemu božanstvu posvečen gaj (sylvula), in ki od¬ govarja severoslovanskemu »Sčetnu« (Stettin — Borstaburg), v kojem je škof Oton bamberški 1123.1. posekal velikanski hrast, pri katerem je studenec izviral, in so ga po božje čestili; — v današnjej Ščedni je še priimek »Sumanov«; isto tako v starem Rundiktu, sedanjem Rodiku, so tudi »Sumani« doma. Na starorimskej cesti iz Ogleja čez Gavenj pri Hrušici je bila postaja in vtaborjen kraj, kder se je našel rimski napis: »castrum Summanum« (sumski tabor). Gozd, v katerem so imevali Bene¬ čani najbolji les jelov za ladjetvornice, 1. 1463 od Kadorinov jim podarjen, zval se je »Sommadida« (Sumadeda). (Berenger: archeologiaforestale p. 540). Ko se je mlado drevo krščanstva v južnih po¬ krajinah Evrope, od krvi mučenikov dobro zalito, uže jako ukoreničilo, nastali so divji viharji proti rimskemu cesarstvu od severne strani. Kakor po silnej plohi hudourniki pridrve v nižave ter pro¬ dirajoč jezove vse poplave in opustošijo, tako so divjaška ljudstva prihrumevala po naših pokrajinah in drla dalje v Italijo. Divjaški Huni so v družbi z Alani planili na vzhodne Gote, ter jih potolkli, zahodni Goti pašo prosili vzhodno rimskega cesarja Valenta, da smejo iti s planjav na levem bregu Dunave pri Črnem morji čez to reko, ter se naseliti v sedanjej Bol- garskej. A pozneje so se uprli in cesarja Valenta pri Adrijanopolji, 1. 378 po strašnej bit vi prema¬ gali. Nastopnik Valentov gor imenovani cesar Te¬ odozij se je z Goti z lepa pobotal, ali po njegovej smrti, ko jim Teodozijev sin Arkadij ni hotel zgovorjene plače dati, zopet so se uprli. Alarika, najboljega svojega poveljnika so si kraljem oklicali, ter naprej drli in ropali povsem balkanskem poluotoku od mesta do mesta. Potem so zasedli Illyrik (ilirsko deželo), in se zagvojzdili mej vzhodno in zahodno 48 rimsko cesarstvo. Do drugega stoletja po Kr. se je zvala Illyrik Dalmacija, pozneje paje bila ilirska provincija mnogo bolj razširjena ter je obsezala: Istro, Hrvatsko, Dalmacijo in Bosno, sploh koder se dandenes hrvatski jezik govori, in zato Italijani navadno še zdaj mesto hrvatski, pravijo ilirski (lin- gua illirica! jezik. Alarik ni ostal v Iliriji, nego z vso vojsko prilomasti v Italijo, oblega Oglej 1. 400, in ker ga ne more vzeti, dere dalje po Beneškem. K malu za Goti, ki so za seboj prostor pustili, prihrume surovi in divjaški Huni. Mogočna vojska — 700.000 vojakov — se privali čez Kras pod po¬ veljstvom grozovitega »Atila«, ki se je sam ime¬ noval »šibo božjo«, ter oblega tri mesece močno utrjeni Oglej. Junaško se branijo Oglejci, ali na¬ posled se morajo udati. Divji'Huni v mesto vde¬ nejo, plenijo, more in požigajo ter mesto popolnoma razorijo. 37.000 ljudi je v mestu konec storilo. Ve¬ liko jih je zbežalo uže pred v novo mesto na bliž¬ njem otoku Gfrado, nekaj pa jih šlo na beneške otoke, kder so z drugimi vred tja pribeglimi ute¬ meljili Benetke (Mletke —Venezia). Trst je bil ne¬ kako za gorami skrit v kotlini, in ako tudi ni iz- vestnega sporočila, da bi ga bili Huni razdejali, vendar vsled razrušenja bližnjega Ogleja je hud udarec občutil, kakor sploh po velikih vojnah, ko v deželi nastane uboštvo, lakota, beda, propad. Stirindvajset let po Atilu prihrume v naše pokra¬ jine neka germanska ljudstva Heruli, Rugi, Tur- cilingi pod poveljstvom Odoahra, ter se drve naprej na Laško do Rima. Rim se uda Odoakru in mu prepusti svojega poslednjega kralja Augustula 1.476. Tako je bilo konec rimskega 500 let trajajočega cesarstva. Sapio 10 let je vladal Odoaker; kajti 4891. z silno vojsko in vsem blagom prilomasti Teodorik, kralj vzhodnih Gotov čez Alpe v Italijo. .Ob reki Soči čaka Odoaker sovražnika, ali ta ga premaga, ter ga porine nazaj do Verone. Zopet tukaj in pri reki Adi ga Teodorik užuga in potem tri 'leta v mestu Raveni oblega, da se mu naposled uda, in proti danej besedi ga Teodorik 1. 493. da umoriti. 49 Zdaj je bil Teodorik (od 1. 493—526) gospodar vsej Italiji, in tudi vzhodno rimski cesar (v Bizancu) ga je priznal za kralja. Modro je vladal Teodorik, ter si prizadeval povečati duševno in telesno bla¬ gostanje ljudstva. Uvedel je javne šole, povzdigoval kmetijstvo, ljudem puščal stare navade in običaje, da si tudi je bil arijanec, vendar katoličanov ni proganjal. Trst, to se ve, bil je pod vlado Teodo- rika, ter je moral kakor druga podložna mesta do¬ ločeni davek plačevati, posebno za pomorske po¬ trebe, za floto (brodovje), katero je Teodorik po¬ množil do 1000 ladij. Za časa kralja Teodorika je dobil Trst prvega katoliškega škofa (protoepiscopus) Frugifera 1. 524., ki je neki dal sezidati zraven uže obstoječe cerkve Matere Božje tudi še cerkev sv. Justa in Servola, kateri ste se pozneje skup združile v eno samo stolno cerkev sv. Justa. Tudi drugod po Istri so v onem času se ustanovile škofije, t. j. v Pulji, Poreču, Pičnu, Novem gradu (Emona) in Kopru. Kakor je za Teodorika bila ustanovljena tako zvana hierarhija po Istri, ko so se priredile nove škofije in cerkve, tako so tudi po menenju nekih pisateljev takrat najprej stari tabri ali gradovi se¬ zidani bili: pri Tržiču tabor »Varuh« (Varuca — Rocc i di Monfalcone) Devinski grad, Vojščica (Ave- sica), Volčji in Ivanjigrad, Prem, Hrušica in Ka- stav. (Cavalli: Storia di Trieste p. 46.) Zopet tu imenuje Cavalli: Postojno po Kandleru »Postu- miae«, in grad »Zavrhieh« (kar so Nemci in Ta- lijani popačili v Schvvarzenegg, pozneje v Sworze- nek, Sborzenik, celo Scfuarzenigo), da je talijanski: Nigrignanol? Nu, pa pravijo: Slovenci pačijo in pre¬ lagajo imena 1? Trideset let je bil učeni Fasiodor (živel 468—562) prvi minister Teodorikov in njemu se je osobito zahvaliti, daje takrat dežela do precejšnjega blago¬ stanja se vspela. Mej drugimi spisi je napisal zgo¬ dovino Gotov, katera, žal! se je zgubila, in le po¬ snetek nje podaja pisatelj Jornandes ali Jordanis, »ki govori sicer malo o Slovanih, a te drobne vesti so zlata zrna in za prazgodovino slovansko tako 50 važna, da bi bila ona brez njih še mnogo bolj za¬ pletena in zagonetki podobna«. (S. Rutar. Ltps. Mat. 1880 st. 95.). Iz Jordanisa (552. 1.) namreč po¬ snemamo, da so takrat oni Slovenci, ki so za Goti pomešani nekaj z Langobardi in sami v naše po¬ krajine prišli in se daleč proti zapadu razširili, ob obrežju reke Dunave stanovali, in se »Sclaveni« imenovali. Te smemo druge Slovence imenovati, kajti prvotni Slovenci, ali bolje Slovani, kakor je bilo gori uže dovolj dokazano, so uže od pamti- veka pred Kristom, na severnej strani adrijanskega morja bivali. Cesar vshodno-rimski (bizantinski) Justinian (527—565), ki se je prej zval »Upravda«, in bil sin kmeta »Iztoka« in »Vilenice«, toraj nedvomno Slovan, — pošlje slavnega poveljnika Belizarja (Ve- ličarj na Italijo. Ta pridobi Istro 1. 539, in ker je Trst spadal pod Istro, prišel je z drugimi primor¬ skimi mesti vred pod bizantinsko oblast. Belizar premaga gotijskega kralja Vitigesa ter mu vzame glavno mesto Raveno 1. 540. Tukaj se ustanovi cesarsko namestništvo ali »ravenski eksarhat «. Za Belizarjem pride v Raveno drug slavni voj¬ skovodja Slovan Narzes (— Narezec, kajti bil je skopljenec — evnuchus —) v Italijo, ter nadaljuje vojsko proti Gotom, dokler jih popolnem ne po¬ tolče (1. 552.), in ostane sam gospodar na Talijan- skem. Po 61. letnem vladanji Gotov nastane sedaj vshodno (bizantinsko grško) vladanje. Narzes je dosti pomagal Oglejčanom, nove zidove in hiše se¬ zidal, in posebne pravice Oglejčanom podelil, da bi jih nazaj y mesto privabil. Ali le 13 let (od 1. 555—568) so bili vshodno-rimski cesarji gospodarji lepe Italije. Njihov namestnik (eksarh) Narzes je jako ostro vladal ter velike davke nakladal, in se s tem ljudstvu zameril. Imel je mnogo zavidljivcev, ki so ga pri nastopniku cesarja Justinjana, pri Ju¬ stinu zatožili, in ta pokliče Narzesa v Carigrad. Pa, mesto da bi se ves razkačeni Narzes vrnol domov, pošlje longobardskemu kralju Alboinu naj¬ lepšega sadja, poročevaje mu, naj čem preje pride ter si osvoji deželo Italijo, ki tako lepo sadje rodi. 51 Alboin ni dolgo premišljeval, ampak uže 1. 568 se napoti iz sedanje ogerske dežele, kder je takrat bival, z vsem longobardskim narodom proti Italiji. Novejši talijanski pisatelji vsi vprek trde, da je Alboin na vrhu Nanosa zagledal Italijo (friulsko ravan, in morje), in da je vskliknol: »Moja je !« A mnogi drugi pa trde, daje Alboin skoz Koroško prišel, ter na vrhu gore Matajur (Monte maggiore), kateremu ondotni Slovenci pravijo »Baba«, gledal Italijo, in po sporočilu pisatelja Pavla diakona naj- prvo mesto: Gividale (»Čevdat, staro mesto«) za¬ sedel, kar se nam dozdeva verjetniše, kajti, ako bi čez Nanos (mons regius) bil prišel, zasedel bi bil najprej Oglej. A razlili so se kot hudournik pola¬ goma čez Friulsko, čez Kras, Istro, in potem po vsej severnej Italiji, kder so mesto Pavijo po tri¬ letnem obleganji užugali, ter izbrali si jo za stolno kraljevo mesto. Da bi Longobardi bili Trst napadli, oropali in razrušili, kakor meni Kandler, o tem se ne nahaja izvestnega poročila, a verjetno je, Mesta so bila v vednej nevarnosti, in mnogi so takrat pobegnoli z vso družino in premakljivim premoženjem iz Trsta v Koper (kakor otok?J in Be¬ netke, iz Ogleja v Grad (Grado) in naprej v Benedke. Longobardi niso bili vešči morju in so se rajši kopnega držali. Primorska mesta: Ravena, Benedke, Grad, Trst, Koper so še ostale Bizantincem, pa vendar so iz onih mest mnoge plemenite obitelji pribegle v Benedke. J. Kukuljevič Sakcinski pravi: »Žitelji (Stanovniki) beneškega mesta so bili še v 16. sto¬ letji večinoma Slovani, a poitalijanili so se vsled zakonov, običajev, verstva in drugih pritiskov. Iz Trsta so se v Benetke preselili: Abramo, Albani (iz Kopra), Barba, Barbani, Barbarigo, Barbaro (preje zvani Magadesi ali Mangodosi), Barbolani, Belo- selo, (iz Kopra) Bocho, Boncil, Bonzi, Burdealdi, Burichaldo, Bussi, D’agnusdei (Danusdio, Donusdio, Donusdei, iz tržaške okolice; imeli so južnoslo¬ vanski grb Z), Garaselo (iz Kopra), Gradenigo (Gradnik slavna rodovina iz Grada), Mazzaruoli, Morosini (iz Dalmacije, pred Morlaki, imeli so v Vlasti veliko gradov), Preli, Rebolini, (Rabolini) i 52 drugi«. (Arkiv za poviest. jugoslav. I. 38.). Saj je tudi glavna stran Benetek proti morju še dan- denes: »Riva dei Schiavoni« (slovanska obal). Uže takrat, ko je Atila (453) razdejal oglejsko mesto, zbežalo je veliko njih v Grad (Grado), Mel¬ je uže 1. 407 oglejski škof Augustin dal sezidati trdnjavo: grad. Talijanski in za njimi nemški pi¬ satelji zanikajo, da bi to tako očividno slovansko ime bilo našega jezika priča, ampak trde, da je popačeno od: »aquae gradatae«, kder so uže Rim¬ ljani imeli pristanišče za svoje brodovje. N n Dandolo (cronica) pravi: Premožnejši Oglejci so prišli h kraju: aquae gradatae, kder so na bregu močno trdnjavo zgradili (castrum spectabile) ki se (menda?) od vode imenuje Gradus«. (Czornig: Gorz. p. 218.) Toda ta preložba se nam še bolj čudna zdi, nego ona, da so »Senožeče« nemško ime: »Seno- nensitz« (Valvazor XIII. B. p. 26.) Gradus, Grado, grad, ni italijansko, ni latinsko, kajti v najstarejšej grajskej kroniki (Cbronicon sagorninum) se ime Grad ne sklanja, nego vedno je Gradus, ali pa »gradense castrum«, »altis moenibus decorata« (vi¬ sokim zidovjem obdano) »arx maxima (močan grad). S. Krizogon (Križman) pa bratje sv. Kant, Kocijan, Kancianila in njih učitelj Prot so bili mučeni blizu Ogleja na vshodnjej strani na kraju, kateremu so pravili: »ad aquas gradatas« (na bregu), a Grado stoji na nasprotnej južnozapadnej strani Ogleja, in nema nijedne sv. Kocijanu posvečene cerkve. Pred Huni je zbežal škof Sekund oglejski v Grad (Furlani pravijo Grao) in njegov nastopnik S. Ničeta je v „ Gradu sezidal stolno cerkev sv. Evfemije (456). Škof oglejski Pavlin je takrat, ko so Longobardi prihrumeli na Furlansko, zbežal v Grad z sv. relikvijami, knjigami in dragocenostmi oglejske cerkve. Tudi tržaški škof Geminijan je takrat pre¬ nesel v Grad relikvije od 42 mučenikov. Pavlin, dasi tudi v verskem prepiru zaradi božanstvene nature v Kristu (3 kapiteljni) v nasprotji s pape¬ žem, in toraj razkolnik, podvrgel se je naposled 53 papežu in je prvi se zval »patriarh«, ali očak. *) Nastopnik Pavlinov v Gradu, patriarh Elija skliče, 1. 578 cerkveni zbor v Grad, pri katerem je bilo pričujočih 20 škofov, in so potrdili, da ima biti odslej škofov sedež v Gradu zaradi veče varnosti. Papež Pelagij II, potrdi Elija patriarha v »novem Ogleji« (nova Aquileja) kot metropolitanskega ali višjega škofa benečanskega in isterskega (gradense castrum totius Venetiae et Istriae metropoli?). Škofje tržaški in istrski so bili podložni grajskemu pa¬ triarhu. L. 585 jeseni je nastala strašanska povodenj po vsej Beneškej in friulskej deželi, in takrat je Soča začela teči po drugej st.ugi, kder je ostala do denašnjega dne. Takrat v silnej povodnji je na otoku Barbani na nekem drevu bila najdena podoba Matere Božje, ki je dala povod k glasovi- tej božjej poti na otok Barbanski, kder se je ve¬ lika cerkev sezidala. Patriarh Sever skliče 1. 589 cerkveni zbor v Maran, pri kojem je bil pričujoč i tržaški škof Sever, ki pa ni hotel pritrditi raz¬ kolnikom, ter je z drugimi škofi raje se držal sklepov rimske cerkve. Ko so Tržačani bili pod Bizantini, plačevali so 60 zlatov davka (cekinov imenovanih »mancosi«), in vsa Istra je plačala 344 zlatov. Zaradi sorodnosti novoslovenskega jezika z sta¬ roslovenskim sklepajo najumniši učenjaki (Miklošič), da so sedanji Slovenci prišli od podunavskih kra¬ jev, katerim so kedaj Panonija pravili. Dašo nekateri Sloveni uže pred prihodom Obrov, okrutih zatiralcev njihovih, naselili se daleč proti zapadu do bavarske meje, uže 1. 595, to je gotovo, kajti takrat so uže Obri bivali po panonskih pokrajinah in ne bi Slo¬ vanov bili pustili skoz svojo deželo. Večinoma so bili Slovenci mirni poljedelci in pastirji in zato ni brati v zgodovini o krvavih bitkah in okrutnih pobojih njihovih, kakor o drugih sosedih Obrili, Lan¬ gobardih, pozneje Frankih. Daši pravi »slovano- žrtna Kandler-jeva« svojat tržaških zgodovinarjev *) Bolje da rabimo besedo mejnarodno »patriarh« nego »očak«, kajti v srbščini »očak« pomenja: dimnik, (od »čad« — dim). 54 talijanskib, da so takrat okolo 1. 600 po Kr. prvikrat Slovenci v naše pokrajine »pokukali« in potem spet na Koroško(?) zbežali, od kodar so prišli (Cavalli Storia d. Tr. p. 53), vendar nijeden trezen in pošten zgodovinar ne more temu pritrditi. Slovani so uže pred tu bili in novodošli njih bratje so se ž njimi k malu združili in vso pokrajino v lasti imeli in jo imajo do denašnjega dne, ter nadejamo se, da je z lepa ne puste! Slovane češke, moravske in del Slovencev (karantanske Slovence) je osvobodil Samo od Obrov ter ustrojil neodvisno slovansko kraljestvo od 1. 623 do smrti njegove 1. 658. Hitro je nastalo a še hitrejše razpadlo to Samovo kraljestvo »sega¬ joče od tržaškega morja do Donave in od Donave gori notri do izhodnjega (severnega) morja«. (Tr¬ dina : Zgod. Slov. st. 32.). Slovani v spodnjej Avstriji so prišli zopet pod Obre, ki so neusmiljeno z njimi ravnali, a Slovenci so nekej časa imeli svoje voj¬ vode, a 1. 748 so prišli pod bavarsko in pod fran¬ kovsko na vlado. Kakor posamezne obitelji nastanejo, rastejo, propadajo, tako posamezna kraljestva in mesta. Oglej je bil razpadel, Grad se je dvignol, a še bolj so hitro vzrastle Benedke, ki so uže 1. (397 imele svojega vojvodo (doge — hrv. dužd). Primorska benečanska in istrska mesta, mej njimi i Trst, bila so pod bizantinsko (grško) vlado, in Longobardi so imeli v lasti le notranjske pokrajine. Primorska mesta so tudi imela v cerkvenem obziru svojega višjega škofa v Gradu, a notranjska v Ogleju, in to je dalo povod mnogim prepirom najprej mej bi- zantini in Longobardi, potem mej Benečani in Lon¬ gobardi, in naposled mej cesarji in papeži in Be¬ nečani. Istra je bila pod Longobardi zase vojvodina, spa¬ dajoča k italskemu kraljestvu, tako je n.p.Deziderij, poslednji longobardski kralj, bil prej istrski vojvoda. L. 752 so bili Longobardi vzeli Raveno, glavno mesto bizantinskih eksarhov, in leto potem vso Istro, a 1. 774 je Karol Veliki, frankovski kralj, uničil lon- gobardsko kraljestvo v Italiji, razširil meje svoje velike države do Slovencev. Oglejski patrijarh Pau¬ lin II. pokliče Karola, naj si podvrže Slovence, da 55 jih pridobi lažje za krščanstvo, kajti neki so še bili pogani. L. 788 pošlje Karol svojega sina Pipina na Slovence, ki so bili leto pozneje uže vsi fran¬ kovskemu kraljestvu podvrženi. Trst z Istro vred je i. 789 prišel pod frankovsko nadvlado. S Karolom Velikim se začenja nova doba v zgodovini evropskih držav; bi reč da po njem smo Slovenci celo ime najvišje državne osobe kralj (prvotno Karl), dobili. Ko je papež Leon III. na bo¬ žični praznik 1. 800 Karola za rimsko (nemškega) cesarja kronal in pomazilil, ponovilo se je zahodno rimsko cesarstvo po prenehanju 324 let. Velikanske načrte si je delal cesar Karol, ko je 1. 802 se hotel poročiti z Ireno, grško (bizantinsko) cesarico, da bi združil vzhodno cesarstvo z svojo državo, ali bila je Irena spodena in je 803 v pre¬ gnanstvu umrla, vendar je Karol 1. 803 s cesarjem Nikeforom pomirje sklenol. Meje frankovskega kra¬ ljestva so imele biti na jugu Dalmacija do reke Ce¬ tine, isto Liburnija in Istra. Silna država segajoča od jadranskega do severnega in atlantiškega morja z vsakovrstnimi jeziki: slovanskim, mongolskim (Avari - Obri), nemškim, talijanskim, francoskim, španskim. I Slovencem je Karol veliko uslugo storil, da jih je otel obrskega nasilstva, da so pod njegovo vlado vendar prostejše dihali, nego pod ono divjaško okrutnih Obrov, da je v prvej vrsti skrbel za vpe¬ ljavo krščanske vere po vseh pridobljenih pokrajinah. II. Od Karola Velikega (803.) do vzročitve Avstriji (1382.). L. 803. je Karol Veliki na državnem zboru v Reznem (Regensburg) določil, naj se iz pridob¬ ljenih južnih in vshodnih pokrajin ustanovite dve mejni grofiji (markgrofije): vzhodna (Ostmark) za- vzirnajoča gornjo in spodnjo Panonijo, a južnja s Furlansko, Koroško, Kranjsko, Istro in del Hrvatske, bil.je v tej vrsti i naš Trst. V Cevdatu so bivali furlanski mejni grofovi sami koreniti Nemci (Erih, 56 Kadolah, Balderib), Kav ni bilo obdelanega sveta, (polje), vse se je smatralo kot kraljeva lastnina, katero je kralj' podeljeval svojim zvestim privr¬ žencem, baronom, za užitek s početka le do smrti, a kasneje v dedno posestvo (fevd). Baroni in gro¬ fovi pa niso tačas bili omikani plemenitaši, nego surovi, odurni, okrutni vojaki in lovci divjih zveri po velikih šumah (gozdovih), v sredi mej kojimi so imevali utrjene gradove (tabre). Meščane so trše držali, nego pred Bizantini, in ker niso marali jim delati ono malo polja, niti čed pasti, zato so, v Istri posebno, raje obdržali si bolj pokorne Slo¬ vane. Nikakor ni misliti, kakor sploh novejši ita¬ lijanski zgodovinarji trde, da so še le takrat Slo¬ venci prišli v Istro in tržaško okolico. Iz neke li¬ stine poročajoče o shodu pri Rižani 1. 804, ko so kraljevi poslanci (missi regis) Karola Velicega imeli razsoditi o pritožbah meščanov proti vojevodu Jovanu, razvidno je le, da so Slovani na kmetih bivali, in le mestni Stanovniki so stali na krmilu. Poslanci so razsodili: »Kder mogo shajati Slovani brez škode grških (bizantinskih) in rimljanskih meščanov v Istri, naj shajajo, a kder jim delajo kaj škode, bodi si v šumah, bodi si po obronkih*), po poljih ali koder si bodi, tam jih zapode. Če je meščanom postreženo, poženo jih v take opuščene kraje, kder jim ne bodo nič škodovali. Tam naj gospodarijo kakor javni sužnji.« (Grmanstvo itd. str. 22.) Pri onem ljudskem shodu (dandenes bi rekli »taboru«) pri Rižani je predsedoval Fortunat, graj¬ ski patrijarh, ki je bil velik prijatelj Karolu Ve¬ likemu, rojen Tržačan. V listini je rečeno: v kopr¬ skem**) okraju na onem mestu (loco), ki se mu *) V izvirniku je slov. ime »runcora in roncora« t. j. obronk ronk. V Barkovijah je še kraj: Ronk, pri Gorici: Ronki, po Friulskem in daleč tja v padovan- skaj škofiji: Roneaia, Ronchi, Roneon, in drugod, kajti segalo je do tja slovansko naseljenje. **) In territorio Caprensi. Od Justina I. se je zvalo mesto: Justinopolis, a prvotno ime je: Kapris, kije pre- 57 pravi Rižan (Rizian). Tudi tržaški odborniki z svojim škofom Leonom so bili navzoči. Vojvoda Jovan je zagotovil, da pusti meščanom njih stare pravice, t. j. nekako samovlado, na katero so bili vajeni od rimljanskih časov. Na prošnjo istega pa- trijarha Fortunata je nastopnik Karolov, Ludovik 1. 819. dozvolil mestom, da si sama zbirajo du- liovske in svetne predstojnike, a dohodki mest so se znatno skrčili, kajti desetino, katero so pred mesta od kmetov na podložnih posestvih preje¬ mala, prihajala so tačas v roke kraljevih vojvod in baronov. Slovansko ljudstvo po deželi se je za časa Karolingov večinoma vse pokristijanilo, in bilo je sploh, kakor vselej, jako pobožno, tako da ga celo nemški pisatelji onega časa hvalijo: »tako bogo- bojnega naroda ni nikder več po vsem krščanskem svetu«. (Helmold). Zato so uže takrat mnogo hodili na božja pota, in ker so duhovniki imeli zapoved, da vedno spod¬ bujajo vernike k obilnej miloščini (Cap. Aquisgr. 810. 1.), in daritelji večih zneskov so se v posebno knjigo vpisavali,in pri sv. maši vsemu ljudstvu oznanjali; ohranil se je tak zapisnik v »Starem mestu« (v Če¬ dadu) v starem rokopisu evangelija iz VI. veka. Ve¬ liko je tu slovanskih lepih imen, ki iz prepisov sodeč nobeno ni stareje od VIII. pa tudi ne mlajše od X. veka, torej prav iz dobe Karolingov. Tisto evangelije, koje so neki imeli za rokopis sv. Hieronima, bilo je najbrže pisano v samostanu Beneditincev v Sti- vanu (Timavu) kajti pravi: »imena onih, ki so prišli v ta samostan.« Glasna priča, da je bilo todi največ Slovanov, kajti največ je slovanskih, nekaj longo- bardskih, malo nemških, a še manj, skoro nič ita¬ lijanskih. Neka imena naj navedemo tu: Budislav, Bedoslay, Boleslav, Braslav, Bogmir, Branimir, Cvitomisl, Čeraj, Dračič, Dragoud, Diži- loženo od Bizantinov v Egida. Kopar, Kapr ni drugo nego slovanski: Krpa, Krepa t. j. otok, kajti glavni dve strani Kopra proti kopnem ste: Božidraga in župnjak (Supeuaga). Capodistria je še le od 1. 1200 naprej. 58 mir, Dobromisl, Dobislav, Dragomir, Dobrodej, Do- mamir, Dragorok, Golan, Gonimir, Gostidrag, Go¬ stiša, Grben (cruben), Glavež, Hotimir, Hoten, Hotež, Krajnok, Kozel (Cozil, quozil), Kako, Kanej, Kasni, Krepak, (crepuco), Kralo, Koser (coseri), Ludino, Luban, Lutomir, Motik, Mirom isl, Menedrag, Meri- slav, Mislej, Mistislav, Milas, Milo, Mirogoj, Mu- nemir, Minidrago, Nosimir, Negod, Nepokor, Ni- trabor, Našimir, Nazir, Nenadej, Olodrag, (— vele- drag?) Olomir, Onimisl, Pribibor, Pribislav, Pe- nebod, Pozden (pizeden), Pudaram, Preslaven (pre¬ šel) auontePrimislav, Promer, Pilende, Rešat, Rat- nik, Radoslav, Rastislav, Ražmen, Randek, Ratgoj, Stregemil (strezimir), Sebeteh, Sobeslav, Sebedrag (večkrat), Sventopulk, Sedemir, Stanimir, Sabes (Sobec?) Siliz (Žilec?) Sedobrat, Stranamir, So¬ vina, Stradoslav, Soidrago, Santpulk, Sitigoj (= ži- togoj), Stano, Sandok, Trebenec (večkrat), Trudo- pulk, Trpimir, Trebego, Trdoslav, Trdimir (turde- mer), Unislav, Velik (uelecnes), Vitamisl, Vidmar (uitmer), Vuikot, Višenik (uisenego), Vilan, Vesti- mir, Zlebor, Žitomir, Žiznemir (zizemer); — ženske pa; Boželica, Belica, Bogomila, Bega, ^Bracena (bratena), Bedoslava, Genteska (cvetna?.), Črna, Ge- resula (?), Dobrava, Dobravlasta, Degodelka (— dolgodelka?), Godeslava, Hesla, Kalja, Ježumila (exumila), Lala, Luta, Milena, Mevla, Motimira, Mlada, Mojslavica, Menidraga, Mirislava, Mislena, Mirona, Mariosa, Pribislava, Presoboda, Prisnata, Sobemisla (— sobemuscla), Slovenka, (— sclau- uenca —), Svetožizna (— szuentezizna —), Stra- neka, Semidraga, Straha, Stradoslava, Semimsla, Sinata, Sebuska, Slavka (sclauica), Tešina, Tre- bena, Toneslava in Tunislava, Ubislava, Železna (zelesena), Zisola (= žežula — kukovica), Zidana (— žudena), Zla.« (F. Rački: Rad jugosl. akad. XLII. p. 198.) To pa niso vsa imena, še veliko več jih je, ki stoje po obrobku rokopisa in mej obema kolo¬ nama prvih devet strani je tako gosta popisanih, da se ne nahaja nijedno prazno mesto. Gotovo je bilo mej onimi obiskovalci tudi mnogo Tržačanov 59 in Goričanov, kder je še dan denes mnogo pri¬ imkov končnico goj {— radost), in sploh Kraševcev. (S. Rutar.) Uže pod bizantinsko vlado so imeli škofi tudi v svetovnih poslih važno besedo, kajti cesarji so jim navadno izročevali neko nadzorstvo nad urad¬ niki, in sploh se brez jijih ni sklepala nijedna obče veljavna pogodba. Še veči politični vpliv so škofje zadobili pod frankovsko vlado, kajti na¬ vadno so postali baroni ali grofi. Tržaški škof je kot grof imel mnogo pravice, desetino in mitnino in užitnino pobirati, sodstvo, in lasten denar ko¬ vati. Vendar ne smemo si misliti, da je tržaški škof tudi v svetovnem obziru imel toliko fevdne (izročene) lastnine, kolikor je bilo škofije. Pola¬ goma so od raznih kraljev in cesarjev dobivali po¬ samezne gradove, sela, in naposled 1. 948 je škof Janez III. dobil od cesarja Lotarja II. tržaško mesto z okolico (tri milje na okolo) z vsemi pra¬ vicami gor navedenimi. To škofovo posestvo je se¬ galo od Opčine do Predloke (Kovačič rokopis trž. zgod.), in še dandenes imajo škofje tržaški ostanke svojih zemljišč v Dolini (v Bregu in Žavljah) in gor po dolinskem Krasu do Slavnika, kder je pod vrhom Videžem velika senožet: Skofelca. — Prej uže, 1. 911. je bil podaril talijanski kralj Berengar tržaškemu škofu gradova »Beram« — (kar neki imajo za grad) Vrem v Istri, a drugi za Prem, tretji za Vreme (Kandler), tako da nič gotovega nam ni znano o tem gradu. Morda je bil Repen- tabor (na Krasu), kajti nad vhodom k Tabru je napis »1. 911 je bil tabor zidan«. A takrat so bili prihrumeli divji Madjari v naše dežele ter stra¬ šansko razsajali, ropali, zažigali, vse pomandrali, da je bil velik strah pred njimi. Skoz 50 let so večkrat ponavljali Madjari svoje napade in kot huda nevihta deželo pustošili. »Isti kralj Berengar je dozvolil svojim pod¬ ložnim, da smejo tabre zidati kder koli hočejo v svojo obrambo, in mnogo se jih je takrat vzdigo valo po višavah«. (Zandonati o. c. st. 116.) 60 Oni napis na Repnemtabru (v starih listnicah: Greben tabru) bi torej kazal na začetek svoj o madjarskih grozah. Kras, okolica tržaška in menda tudi tržaško mesto je takrat mnogo trpelo. Gavalli sicer pravi: »La citta non ebbe a soffrire, perche gli Ungheri non sono discesi dalla Vena«. (Storia d. T. p. 70) (Tržaško mesto ni trpelo, kajti Madjari niso p>'išli čez Veno — openske hribove — v mesto), to naj veruje kdor hoče. Madjari so od prvega pri¬ hoda na Ogrsko do denašnjega dne ljuti sovraž¬ niki Slovanov. Oni so razdejali slovansko veliko- moravsko kraljestvo Svatoplukovo (906) ter z slo¬ vanskim žiteljstvom v Panoniji zatrli tudi krasno cvetočo setev krščanske vere,'katero sta ondi za¬ sejala bila slovanska aposteljna (blagovestnika) brata sv. Ciril (f 863) in sv. Metod (f 8851. Ko je bil papež Ivan VIII. 1. 880 doz volil, da se vsa služba božja v cerkvi sme tudi v slovanskem jeziku ob¬ hajati, sprejelo se je to dozvoljenje z veliko ra¬ dostjo po vseh slovanskih deželah. In pisalo se je gotovo mnogo listin s pismeni (črkami) od sv. Ci¬ rila iznajdenimi. Po vseh istrskih duhovnijah se je kedaj sv. maša v slovanskem jeziku (glagoljici) čitala, celo v »talijanskem« Kopru. Mainati pravi: »v slovanskem jeziku se bere sv. maša tudi v Kopru, kder č. o. frančiškani vsak dan rano zjutra zaradi kmetovalcev v cerkvi sv. Tomaža berejo v slo¬ vanskem jeziku sv. mašo, kakor sem se jaz osobno prepričal ter sem videl tudi brevijarje tiskane v onem jeziku, s črkami povsem drugačnimi od la¬ tinskih«. (Cronica I. 214.) Tako je pisal Mainati 1 1819; a dandenes? Ni sledu ni več v Kopru ne o misalih, ne o b-evijarjih, ne o listinah. Glede misalov sem slišal, da so jih prepeljali na ladiji v Benedke, a ladija da se je potopila, a glede listin, da je neki »visoko« (?) učen gospod rekel pregle- davši jih: »ko jaz jih ne znam tolmačiti, živa duša ne bi jih znala razbrati, tja vrzite jih v ogenj«. Tako je storjeno v domovini onega Petra Pavla Vergerija, ki je I. 1555 pisal: »Veseli me, da ko hočem preložiti novi zakon v slovanski jezik, izve to tudi njegovo veličanstvo kralj sam, saj ima to- 61 liko Slovanov podložnih«. (Ltp. Matice 1881. st. 134.). V Trstu je skoro gotovo saj v cerkvi Matere Božje slovanske (Madonna del mare) se kedaj slo¬ vanska sv. maša brala, kajti v »škofovej« župniji Dolini so prvotni zapiski v župnijskih knjigah glagolski. Dokaz temu, da so po kancelijah v Trstu zraven latinskega tudi kak slovansk spo¬ menik napisali, je oni jedini glagolski napis na hiši Gonti zadej za mestno palačo, ki je bila 1. 1458 sezidana od sinov mestnega notarja Kristofora Can- cellari. Kakor v Kopru tako v Trstu dandenes ne¬ marno ni sledu o glagolskih misaiih, brevijarijih, ali listinah. A kaj hočemo? »Vse je vihar razdjal, Narod bo vedno stal!« Iz prahu in pepela od Madjarov puščenih raz¬ valin se je le polagoma zopet izcimilo novo živenje, potem ko jih je bil Oton I. nemški cesar 1. 955 dobro potolkel na laškem polji. Ko se je bližalo leto 1000 po Kr. so mnogi mislili, da bode konec sveta, sodnji dan, vzlasti ker je bil velik potres ob onej dobi in se je na nebesu prikazala strahovita zvezda repatica. Italija je bila pod kraljem Berengarjem, ki je z svojim brezobzirnim vladanjem, ropanjem, pre- ganjevanjem podložnih te primoral, da so cesarja Otona I. poklicali na pomoč, ter ga v Milanu 1. 961 kot svojega kralja kronali. Isti Oton je izročil Istro svojemu bratu Henriku vojvodu bavarskemu in koroškemu, in tudi je potrdil škofom tržaškim njih pravice. Posebno je zadobila tačas oglejska patri- arška cerkev veliko posestva po Frijulskem, Kranj¬ skem in po Istri, da je bila za časa patrijarha Po- pona (1019—1045) najbogatejša cerkev za rimsko. Popon je sezidali. 1031 stolno cerkev v Ogleju z ve¬ likim stolpom, kakor je še dandenes. Tudi je zase pripravil veliko palačo. Imel je dohodkov do 150.000 dukatov. Tržaški škof je bil z mnogimi drugimi škofi vred navzoč pri posvečevanji stolne cerkve oglejske. Dežela je bila takrat vsa razkosana mej škofe, grofe, 62 barone, samostane, kojitn so kmetje morali plače¬ vati desetino. Cesar Henrik IV. je 1. 1067 podelil celo frizinškemu škofu na Bavarskem vasi Pred- loko, Rožarij, Osp, Čubed, Truške, Šterno in sv. Petra v šumi (in Setve) v Istri. Moč Benečanov po morji je vedno rastla, tako da so 1. 1177 celo brodovje (75 ladij) cesarja Miro¬ slava Rudečebradca (Friderika Barbarossa) pri Pi¬ ranu ali pri Salvore (Žalburni) potolkli, in si go¬ spodarstvo po jadranskem morju prisvojili. Uže v davnej minolosti so bili Slovani ne le poljedelci in pastirji, nego i vešči trgovci. Na se¬ vernem (baltiškem) morju je bilo mesto slovansko Jumneta, o katerem pravi Adam iz Bremena (1.1072), da je največe evropsko mesto, v koje se je stekala trgovina vseh narodov, prosti vhod so tam ime- vali vsi trgovci. To so bile severne Benedke, raz¬ dejane uže 1. 1172. Južnih Benedk koren je isto tako slovansk, le značaj je drugačen, kajti kakor je bila v Jumneti prostost, tako je stavila južna sestra mnogo zaprek svobodnemu trgovstvu. Vsa pri¬ morska mesta na jadranskem morju je Venecija smatrala kot svoje služabnice a sama se postavila jim za kraljico. Plačati so morala mesta nek po¬ morski davek, vso trgovino da imajo le posredo¬ vanjem beneškim obavljati, nobene ladje brez do¬ voljenja ptujcem ne prodati, ako kaj iz Levante (t. j. vztočnih dežel) pripeljejo, ne smejo nikamor nego le v Benedke robo peljati, monopol (samo- tržtvo) si je prihranila od najpotrebniših stvari n. pr. od soli. Povsod so nastavili svoje opazovalne ladije ( fuste, menda nastalo iz slov. hvasta — Kap- perschiff), da so koj zagrabile (vhvatile) in v Be¬ nedke peljale one mornarje, ki so se drznoli pre¬ grešiti se proti poveljem mogočne republike. Pre¬ slabotna so bila mesta primorska, da bi se zdatno branila beneškemu nasilstvu, ter so polagoma prišla v šake beneškega leva. L. 1145 se udajo Benečanom mesta Koper, Izola, Pulj, in 1. 1149 tudi Rovinj, Poreč, Umag, in Novo- mesto (Cittanova), prisežejo zvestobo beneškemu dože-tu, vendar v mirovnej pogodbi mej Benečani 63 in mej cesarjem Friderikom Barbarosa (1177) se imenujejo ta mesta kot spadajoča k isterskej mejnej grofiji. Trst se v onih pogodbah ne omenja, pravi Cesca, kajti je propadel zaradi prihoda Slovencev (?1) ki so se po njegovih zemljiščih naselili«. (Cesca : Le Relazioni tra Trieste e Venezia, Padova 1881. p. 36.) Kandler, Cavalli, Cesca e tutti quanti — iz same silne ljubezni do Slovanov sami sebi v obraz bijejo: Kdo neki bi Tržačanom njih zemljišča ob¬ deloval ter za njih vsakdanji živež skrbel, ako ne bi krotki delalni Slovenci se za nje trudili? Oglejskega patrijarha Ulriha II. so bili Bene¬ čani 1. 1126 ujeli z 12 kanonici vred, in da se od¬ kupi, moral je zagotoviti, da vsako leto pošlje de¬ belega vola, 12 prašičev in 12 velikih hlebov'kruha v Benedke, da so Benečani pri velikej veselici te dari použili. Isti patrljarh Ulrih II. je dobil iz Rima potrjeno nadpravico nad 17 škofij: Komo, Man¬ tova, Trident, Verona, Vicenca, Beluno, Feltre, Čeneda, Padova, Treviso, Konkordija, Trst , Koper, Cittanova, Poreč, Pulj, Pičan 1. 1180. v Ljudi vseh jezikov, vseh stanov so takrat nav¬ duševale križarske vojske, ter jih zjedinjevale k onim čudovitim podjetjem, katere bi dandenes bile nemogoče. Večinoma so se vkrcali vojaki v Be¬ netkah, a Benečanom je to silno neslo, ter so se te prilike poslužili, da so s pomočjo romarjev v sveto deželo, tudi zraven kak kos dežel si prisvo¬ jili. Tako v drugej križarskej vojski pride stari dože Dandolo z 240 ladjami, na kojih je peljal francoske uboge romarje in vojake, ki niso imeli s čem vožnje plačati 1. 1202 v Trst, ki se mu koj uda ter mu mestne ključe izroči. Povrh zagotovijo Tržačani, da bodo pazili na pomorske roparje, da bode be¬ neška trgovina prosta vsakaterega davka v Trstu, in da bodo dajali vsako leto 50 čebrov najboljega vina. Še druga mesta naprej po Istri in po Dal¬ maciji je Dandolo si prisvojil. Patrijarh Wolfger (1204—1218) je potrdil škofu in kapitulu tržaškemu vse njih posestva 1. 1206, tudi je sam mnogo novih posestev pridobil, vzlasti 64 mejno grofijo Istro od cesarja Friderika II. v 1. 1214, terje zbral Koper za glavno mesto: Capo d’ Istria, vsej istrskej deželi, a vendar še le patrijarh Bertold, ki je bil istega rodu žl. Andechs, kakor istrski gro- fovje, prišel je popolno v posest Istre. V istem času sta živela dva slavna svetnika, ki sta velevažnega pomena v kulturnej zgodovini: sv. Frančišk Asiz, in pa sv. Dominik. Prvemu je bil patrijarh Ber¬ told prijatelj; na drugega pogrebu je bil navzoč (1224). Takrat je prišel sv. Anton Padovanski v Gorico in 1. 1226 tudi v Trst, potem dalje v Poreč in Pulj, kder je povsod samostane frančiškanov ustanovil. L. 1235 potrdi papež Gregor deseti so žita tržaškemu kapitulu, a drugo 1. 1236 proda škof Janez V. z dovoljenjem kapitula za 500 mark (6000 gld.) svoje pravice mestnej tršaškej občini. V izvirniku se omenja jud Daniel David Ko¬ rošec (de Karintia), ki je bil škofu posodil 507‘/ 2 mark, koje je škof ratoborni potreboval v vojnah na Koroškem in za vkrotitev drugih roparjev in tatov na Krasu (»de Carsis«). Tačas, pravi Kandler (Consi- glio d. Patr. p. 30.), da se je mesto osvobodilo od škofove nadvlade in se je postavilo določeno število mestnih odbornikov, mej katere so pridružili i mnogo prostakov (genti plebee) t. j. slovanskih kmetov. To se ve, kar ne zvoni po talijanskem, vse je preprosto. Kaj pa toliko slovanskih imen v listini izdanej po beneškem pisatelju Romaninu o priliki pridobitve Trsta 1. 1202? Mej 360 gospodarji tam imenovanimi jih je mnogo brez priimka, kar tako n. p. Maurus, Ditemarus, Bernardus i. t. d. nekaj je označenih z stanovnim pridevkom: n. p. Vital gastaldio, P. judex (sodec), a primeroma polovico le s popačenimi pri¬ devki, toda iz mnogih je slovanski značaj očit: n. p. Bruda (brda), Jema, Dobrofin (Dobrovin), Gradinja, Susol, Niblo, de prevecel, Maugoran, Juban (župan), Suteg, Bolest, Melisz (Milič?), Sterperol, Sobeslav, Gagarin, Čigot, Drog, Rahlo, Curivet (-kurivec?), Budinja, Vočina (Wocina), Slaven (de sclavo), Tu- pista, Dragonja, Triebec, Hetich (Hotič), Kres (Cre- sius), Pises (pisec), Skrtača (scritazza), Selvič (sel- vichj, Bušeljan (bisselan), Niežlco (niexko), Blaženih 65 (Blageninus), Ludoniblo, Saumich (žalmič?), VValter sloven (sclavo) Stanko hrabri (stanco crabre), Lah (lacca), Mrzel (mursel), Debočan (deboczan), Stojan sloven (stoianus sclavo), Glava (claba) Blagožič (bla- gosit), Lelič (lilice), Grmeč (grumac), Litec, Perun, (Perunus), Smet, Lonec (Lons, ali morda iz Loža?), Pecelj (peceli), Mir, Trinoga, Kovač (couas), Ludik, Mireč Berdolaz (bertolas). Morda je kde zakopana v prahu še kaka starejša listina tržaških meščanov, iz koje se mnogo ložeje in očito dokaže, da je tr¬ žaško meščanstvo bilo večinoma slovansko in nika¬ kor ne, kakor pravi Kandler: »Trst ni hotel zaostati v samoupravi, nego je glasno opravičil se, da je čiste rimljanske krvi«. (»Trieste, figlia di Roma, puro san- gue«. Cronograf. Scussa p. 221.). Koliko listin, ki bi od prvotnih tukajšnjih Stanovnikov svedočile, prišlo je v požarih pod zlo n. p. ko je 1. 976 bila pogo¬ rela dože-tova palača, cerkev sv. Marka in nad 300 hiš v Benedkah. »To se zato omenja, ker so Bene¬ čani malo prej v Kopru si prisvojili listine iz sta¬ rine, kar so našli, seboj jih vzeli, ki so pri onem požaru v veliko škodo domovinske zgodovine zgo¬ rele«. (Kovačič o. c.). Pa kakor iz Kopra, tako so pozneje iz Trsta Benečani mnogo starinskih listin in spomenikov odnesli, kajti večkrat so morali se podati, in zvestobo priseči, tako 1. 1223, potem 1. 1232 in 1267. 1. Uže takrat je tržaško mesto hotelo tekmovati z mogočno Venecijo, ter se osvoboditi od beneškega nasilstva, zato se je spuščalo v prija¬ teljske zveze s patrijarhi oglejskimi in z goriškimi grofi. L. 1270 je občina tržaška po svojih zastop¬ nikih kumovala (botra bila) pri krstu Elizabete, hčere goriškega grofa Majnarda IV. (nazovi župana tržaš¬ kega, ki je imel namestnika), poznejše slavne matere habsburžke cesarske rodovine, kajti bila je soproga Albertu I. sinu Rudolfa habsburžkega, ter mu je povila 21. otrok. Tedaj se je zasnovala ona vez, ki je nad 100 let potlej tržaško mesto za stalno pripela slavno vladajočej habsburškej rodovini. A mnogo bo¬ jev, napadov, bed i nadlog je moral Trst še prebiti od strani Benečanov. Dokler je, kakor ladja iz vzbur¬ jenih valov, prišel v mirnejše zavetje mogočne vlade. e 66 L. 1248 je bil patrijarh oglejski dobil knežje pravice nad mejno grofijo Istro, podložna sta mu bila kot vazala (veleposestnik), tudi škof tržaški in grof devinski, a Benečani, premeteni trgovci, kakor so vedno hlepeli pofrijulskej patrijarhovej pokrajni, še bolj po tržaškem mestu, ker je najnaravniše pri¬ morsko skladišče za trgovino z Štajerskega, Kranj¬ skega, s Krasa v Trst se stekajočo. A Trst ni ma¬ ral robovati Benečanom, zato vojna za vojno. Za nadzorovanje ladij v Štivanu (pri Devinu) so bili Benečani sezidali na strmej steni gradič Belforte 1.1274, a patrijarh Raimund prepove istrskim mestom, da si nijednega Benečana ne smejo za župana zbrati. S tem se ve niso Benečani zadovoljni, ter pošljejo poveljnika Riniera Morosini-ja, da vzame Trst in Mile. Silno trde pogodbe je stavil Trstu v mirovnej pogodbi, sklenenej v Benedkah 1. 1285. Vsled mirovne pogodbe 1. 1285. bi imeli Trža¬ čani plačati Benečanom vse zastale davke, poslati 12 odličnih meščanov v pregnanstvo, razrušiti vse trdnjave na morskej obali, izročiti in na trgu sv. Marka v Benedkah sežgati vse vojskine stroje, Be¬ nečanom narejeno škodo popolnoma vrnoti in vrhu tega vplačati 4000 lir škode, storjene beneškej ko¬ njiči. Mesto pošlje načelnika Marko Ranfa, Ran- dolfa Basilei in Kremončana Katapan v Benedke, da nekaj plačajo in za drugo izprosijo daljši obrok in s prisego potrde pogodbo. Le dve leti spolnu- jejo trde pogoje miru, potem se zopet spuntajo, a Benečani pošljejo proti istrskim mestom in proti Trstu svojo vojno, ki pridobi Koper in Muhov grad (Mocco) vzame. Patrijarh oglejski Raimond della Torre v zvezi z goriškim grofom zbere silno vojsko pri Tržiču (Monfalcone), ki naprej deroč zapalijo grad Završnik (Sborcenece) in Dane (Žana?), in ko utrjenega Kopra ne morejo vzeti, opnstošijo vse okolično polje, tudi Muhov grad brez uspeha ob¬ legajo. Pod poveljništvom Marina Morosini ja, vza¬ mejo Benečani Mile (Muggia) in z 6000 pešci in 1200 konjiki napadejo Trst, vjaborivši se na »Ve¬ duta Romana«. Hrabro se drže Tržačani, trdno se nadjaje patrijarhove pomoči, a ta, ker je bil v za- 67 dregah denarstvenih, proda nekaj posestva in zopet z grofom goriškim združi vojno pri Tržiču, ki po¬ tem skupno oblega Benečane pri Trstu, ali kar naglo zgine grof z svojo vojno. Bil je neki pod¬ kupljen od Benečanov za 20.000 gld., kakor je po¬ zneje spoznal, slabega denarja. Sedaj so Benečani še bolj drzni in neprenehoma napadajo Tržačane, ki v velikej stiski in gladu uže jedo najgnjusniše stvari, ter milo prosijo patrijarha pomoči. Ta po¬ kliče v vojno vse sposobne moške od 18—70. leta, kakor neko črno vojsko proti Benečanom. Tistega leta 1287. je bil dal Rajmund patrijarh prvikrat ljudstvo šteti iz vojaških namenov. Črna vojska udari skoz Prosek proti Trstu z silnim krikom in veliko kresov so po noči zažgali, da so mislili Be¬ čani, da ves Kras pada na nje, ter so hitro pete odnesli in mnogo jih je pri drenju na ladije v morju utonilo. Vso vojskino pripravo in druzega blaga so bili Benečani v taborišču mnogo pustili; to so Trža¬ čani pograbili in tabor »Veduta Romana« razru¬ šili ; potem udarijo na svojih ladjah proti Benedkam, zažgo županovo hišo v Gaorle in župana seboj od¬ peljejo. Benečani sedaj prosijo papeža za posredo¬ vanje, ali pooblaščenec papežev jih ne more pomi¬ riti, zato s 5 ladijami zapro vhod v Trst, da hi ga sestradali, a Tržačani dobe žita od belinjskega opata. Posredovanjem papeža Nikolaja IV. se vendar naposled sklene mir v Trbižu (Treviso) 1.1291. mej dožejem Petrom Gradenigom in patrijarhom Rai- mundom in grofom Albertom, goriškim in tržaškim mestom. Trde pogoje so stavili nesrečnemu Trstu: da se mora držati pogodbe 1. 1285 (zgoij, potem razrušiti vse primorsko utrjeno mestno obzidje, prodati Benečanom vse ladije, ne sprejemati be¬ gunov Istranov, v pregnanstvo poslati 24 odličnih meščanov. A rajši nego da bi v šakah bilo, uda se mesto in postane neodvisno od tuje vlade, in k malu potem zadobi neodvisnost tudi od domače škofove nadvlade, kajti 1. 1292 proda škof Brisa de Toppo mestnej občini naj višjo pravico, da sme svo¬ jega glavarja (gastaldo) prosto si izbirati in vse druge svetovne pravice za 200 mark (2800 gld.) Za * 68 glavarja si mesto izbere grofa goriškega Mainharda IV. V onej pogodbi 1.1291 je bil škof zadobil Muhov grad (nad Robido), kateri je 4 leta pozneje 1295. tržaškemu mestu v najem dal za 10 let. Isti škof odstopi oglejskej cerkvi duhovnijo sv. Kocijana pri Soči na Goriškem zamenjaje isto za Mile 1. 1296., ki so potem vedno ostale pod tržaško škofijo. Tačas so bile velike razprtije in poboji na Talijanskem mej privrženci papeževimi: gvelfl, in mej cesarjevimi prijatelji: gibelini , ti zadnji so bili iz Toskanskega prognani in 50 družin gibelinskih se 1. 1302 naseli v Trstu (po trditvi Kandlerjevej). L. 1302—1324 je bil tržaški škof Rudolf Pedrazzani iz kremoneškega, o kojem nekateri trde, da je iz svojega grada Soncino privabil nekaj selanov v Sčednjo (Skedenj) pri Trstu, t. j. Sancine. (Kandler). Nu! mogoče, a da bi ime Sonce, Šonc, Sancin bilo italijansko, tega nikakor ne moremo priznavati, kajti sons— sonc je pošteno staroslovansko ime po- menjajoče: golobradec, in se nahaja še v mnogo drugih krajih po Slovenskem. Tržačani so v svojih statutih 1. 1319 potrdili davek vina beneškemu dožetu, vendar so vedno hrepeneli po večej svobodi v trgovstvu slasti, da bi jim prosto bilo sol prodajati, kajti od soli so imeli Benečani samoprodajo (monopol) in glavno skladišče soli v Kopru. To je jadilo Tržačane in zaprli so pot s_ Kranjskega v Koper, a Benečani za¬ sedejo Breg (žaveljsko dolino), da so bili prisiljeni miru prositi 1. 1334. Uživali so vendar neodvisnost od beneškega leva, ker 1. 1348 so Benečani jih pro¬ sili, naj nikar ne podpirajo Koprčanov, ki so se bili spuntali; tudi ko je bil nek Benečan 1. 1350 župan tržaški in je popravil mestne statute, vzvi- ševal mestno svobodo in samoupravo. Glede ome¬ njenega vinskega davka in podložništva v pomor¬ skih zadevah so Tržačani večkrat slovesno potrdili zvestobo Benečanom, a zahtevo, da se zastava (bandera) sv. Marka na glavnem trgu razobesi, krepko in stanovitno so odbijali. Davno bi Vene- eija bila Trst uničila, da ni toliko vojn imela z mnogimi deželami v svojej okolici, a ko je s temi 69 dovoljno se pomirila, plane zopet na Trst. Povod tej vojni je bil dvojen: L. 1368 so Benečani zopet ostro zahtevali, naj se na tržaškem trgu razvije zastava sv. Marka, a meščani tega niso dopustili, in prav takrat je beneška fusta (— hvasta — opa¬ zovalna ladija) ugrabila z soljo naloženo tržaško ladijo, ter jo po sili hotela peljati v Benedke na odgovor zaradi solnega kontrabanda. Mesto v Be¬ nedke, vrne se tržaška ladija v tržaško luko, kamor s pomočjo domačih ladij zavlečejo tudi beneško fusto, kapitana ubijejo in nekaj mornarjev ozle- dijo. Benečani hočejo imeti strogo zadoščenje, da se ponove iste pogodbe, kakor 1. 1285 in 1291, in da Tržačani plačajo 1000 mark. V dveh tednih naj vsi Tržačani zapuste Benečijo, in zveza mej obema mestoma naj se popolnem pretrga. Od tržaškega mesta se naposled odpošljeta dva odbornika: Jarnej Stojanov in Franjo Bonomo, ki potrdita trde mi¬ rovne pogodbe 1. 1368, a doma so razkačeni ter se za vojno pripravljajo. Ko Benečani zvedo, da Trža¬ čani niso zadovoljni s temi pogodbami, pošljejo 12 ladij in močno vojsko pod poveijništvom Domi¬ nika Michiela proti Trstu. Sredi zime dne 15. de¬ cembra naskočijo mestne zidove, a pogumni Trža¬ čani hrabro braneči svoj dom, njih napade odbi¬ jajo, ter si prizadevajo, da bi vojno zavlekli in Be¬ nečane z lepa odpravili, zatega del pošljejo tudi poslance k papežu in k cesarju. A zaman, Be¬ nečani se ne dade preprositi, vzamejo grad Mo- kolan (pri Kontovelju) in ko pri jako utrjenem mestnem zidovji nič ne opravijo, gredo oblegat Muhov grad v Breg. Nova pomoč še bolj osrči Be« čane in silno stiskajo Trst, ki v tej velikej zadregi išče pomočnikov in se obrne najprej k patrijarhu Markvardu, in k cesarju Karolu IV. in k Ludo- viku ogrskemu kralju, in naposled k avstrijskima vojvodoma Albertu in Leopoldu, ki sta vsled po¬ godbe s patriarhom Ludovikom uže 1.1362 dobila vsa patrijarhova posestva na Kranjskem, Stirskem, v slovenskej marki, in na Krasu. V pogodbi 31. av¬ gusta 1369 se mesto nepogojno preda vojvodom avstrijskim, in vojvoda Albert odgovori, da pre- 70 vzame mesto, a ob enem tudi jim odpušča odpad, ker so uže pred se udali bili, in vendar so iskali pomoči pri patrijarhu oglejskem in pri cesarju. Vojvoda Leopold zbere vojsko 10.000 mož in hiti proti Trstu, pridobi Muhov grad in z vso silo napade Benečane, ki se uže umikajo, a čili mor¬ narji jim pridejo na pomoč še o pravem času, s kojimi združeni upehano Leopoldovo vojno nazaj potisnejo. K malu na to Benečani hujše napadejo Trst, ter ga užugajo in v 18. dan novembra 1369 gredo v mesto, a mej Tržačani se je skazal pod¬ župan Henrik Repič (Rapicius), ki je rajši odšel kot pregnanec na otok Krk, nego da bi klical bil: «Viva san Marcol« (Scussa p. 73.) Poseben oddelek beneške vojske se je zval »i guastatori « (uničevalci), ki so sekali oljke in trte in sadno drevje — sploh na polju veliko kvara na¬ pravljali. Tudi okolo Trsta so beneški uničevalci veliko škode provzročili, vsled česa nastane lakota, vendar so Benečani posodili mestu 20.000 lir za prve potrebe. Potem zgradijo dve trdnjavici, da bi lažje zaprečili vedno se ponavljajoče puntanje: eno pri morju, in drugo na višavi sv. Justa. 2 vojvo¬ doma Albertom in Leopoldom se Benečani pogode za 75.000 cekinov, da se odpovedo vsem zahtevam in pravicam, katere sta imela do Trsta. Ta po¬ godba je bila podpisana dne 13. novembra 1370 v Šiški pri Ljubljani. (Keyssacb, sclavonico Chis- schia«.) Muhov grad nad Zabrežcem in onega pri Kontovelu (Mokolan) utrde Benečani in z močno posadko zavarujejo. Najhujše nasprotnike izpode, svoje privržence nagradijo, duhovništvo skušajo za se pridobiti.^ Cerkev sv. Marije, zunaj mestnega zidovja z dotičnim pokopališčem, razdrto v po- slednjej vojski, dozvole, da se zopet sezida, kajti škofu in kapitulu je zaradi pobožnosti ljudstva (slovanskih kmetov !j mnogo dohodkov dajala; (»ma- gnam utilitatem recipiebant«, Cesca o. c. p. 213.). Vendar je sovraštvo vedno tlelo proti Benečanom, a vskipelo je o priliki, ko so Genoveži Benečanom nekatera istrska mesta do Umaga vzeli. Tržačani 71 spode beneško posadko in hočejo razrušiti njih trdnjavici 1. 1379. Ljudstvo je bilo mnogo zdivjano, in kakor so po gozdih zverine tulile, tako so se roparji, oso- bito poleg glavnih cest, potikali. Za brambo ro¬ marjev so se v onej dobi na mnogih prelazih na¬ selili vitezi templarji. Bili so na glavnej cesti, ki je iz Trsta držala v Ljubljano, pri Lokvi, in na drugej cesti, ki je skoz Opčine vodila na Kras in v Ipavsko skoz ButovlieD ca .orda so bili po nekih znam- njih sodeč, tudi na Repnemtahni^J templarji. L. 1307 pride škof RinaldTlavenski na Kras, da spodi templarje iz njih tabrov in posestev, kajti njih red se je zatrl. Škof Rudolf je združil okolo L 1312 cerkev sv. Marije z ono sv. Justa, da je postala sedajna stolna cerkev sv. Justa. Benedke niso mi¬ rovale, o vsakej priliki so kazale nadvlado po morji in ako so Tržačani hoteli imeti kaj prekmorskega blaga, morali so ponižno prositi Benečane za do- zvoljenje, tako so dobili dozvoljenje 1. 1311, da smejo pripeljati lOOOjstarov pšenice iz Apulija. No¬ vejši zgodovinarji tržaški in talijanski trde, da je neka stranka v Trstu držala za Benečane, mej njimi glavni vodja nek žlahtnih, prej škofov oskrbnik, Marka Ranfo. Ta je hotel, da se stare pravice zopet škofu povrnejo, a zarota se ovadi in ubogega Marko Ranfo ubije razkačena drhal in njegovo hišo do tal razruši, in ves rod se vekomaj prepodi iz mesta 1. 1313. Mnogo je o tej zaroti pisal (in sanjal!) Kandler, pa vendar prav malo izvestnega. Ker je bil Marko 1. 1311 sodec v Gorici, torej v grofovej službi, misli, da je bil menda viteškega rodu, a uže pred, t. j. v mirovnej pogodbi 1. 1285 je bil načelnik poslancem tržaškim, ki so zvestobo prisegli repu¬ bliki v imenu vsega mesta, nu 1. 1313 so Benečani zopet zahtevali, da Tržačani Benedkam zvestobo prisežejo, in mogoče, da je stari Marko s škofom (beneškega rodu) vred zahteval, da Tržačani glede na svetost prisege, ponove zvezo z Benečani. A razsrjeni Tržačani na te zahteve planejo na Mar- kota,- zvlečejo ga iz mesta (?) in sramotno umore. Strahovito so bile strasti vzburjene, ker v mestnih J -«<• j- J «- X /7 72 statutih (zakonih, postavah) 1. 1319. je celo dolo¬ čeno bilo, da kdor koli dobi kacega moškega Ran- fovega rodu, naj ga kar ubije ko gada, in ženska naj se na grmadi sežge ko coprnica (vešča), in povrh dobi ubijalec Ranfov 400 liber (600 gld.) nagrade (Statuto 1. II. a 38.) Kandler sumi, da so žlahtni Ranfi imeli svoj grad brezoviški tabor pri Matariji, a ni povedal od kod ima to notico, le tako menda sklepa iz slič¬ nosti imena žlahtnikov Rob (tudi Raab), ki so tam stanovali, pa Rol je drugo nego Ranfo. V župniškem zapisniku brezoviškem (1. 1627) nahajam pisano sicer, da so plemeniti Rob se nazivali tudi »di Re- fimbergo«, a tudi to ne da še pravice, da bi sta¬ vili Ranfa in Refimberga vse v en koš. K večemu, da iz neke posebne določbe v mestnih statutih (1. I. a 107.), po katerej vsak, kdor bi živega vrana ujel in mestnej gosposki prinesel, dobi en sold iz mestne blagajnice (7 kraje.); — sodimo po slič¬ nosti imen raab (vran, krokar) in Raab, da so Trža- čanje celo gavrane sovražili zaradi izdajalca Ranfa, ali Raaba (?) = gavrana? Vsa mesta, ki so vedno bila nekako ognjišče in središče duševnega gibanja, imela so svoje posebne zakone ali statute. Tak statut je imel Trst uže po nekoliko 1.1150, a iz onih do- ločeb glede Ranfove rodbine in druzih je doka¬ zano, da vse točke onega zakona, ki v začetku pravi, da se je pisal 1. 1150, gotovo niso iz one dobe, nego poznejše, storjene po smrti Ranfovej (1313) in to še le 1.1319. Kakšne prebivalce je mesto imelo, posnema se očividno iz mnozih oddelkov statuta n. p. v določbah dveh najstarejših zadrug krčmarjev (vincarjev) in suknarjev, glede prvih je ostra zapoved »mešetarjem« (— i » meseti « se 9krat imenuje), kako se imajo ravnati, in glede drugih, koliko smejo zahtevati za »suknjo« (— »d e suchinia« se v g 91. I. trikrat imenuje —). Isto tako je do¬ ločeno posameznim rokodelcem, koliko smejo plače 1 irjati, in da se jim po dovršenem delu ima dati »likof« (»licofium«). Da imajo novi naseljenci hiše zidati v okraju »Prelaze« ( prelaser , kar je nekemu ital. gospodu popačeno iz: »praedium Lazari«?!) 73 očividno: »pri lazi«, zunaj mestnega obzidja. A predaleč bi zašli, da navedemo še drugih prič slo¬ vanskemu značaju takratnega mestnega prebival¬ stva, a še veliko več bi jih imeli, da nam so ohra¬ njeni ostali zapisniki, kakor so zaukazani v mest¬ nem statutu: »Naj se napravi velika knjiga iz kožnic (pergamene), da se noter zapišejo vse stvari zade¬ vajoče tržaško občino« (1. I. a. 73) in: »Naj se na¬ pravi velika knjiga, v katero se vpišejo vsi tržaški mestni Stanovniki, in vsako leto naj sodniki popi¬ šejo prebivalstvo od hiše do hiše« (1. II. a. 159.). Od vseh teh knjig ni sledu več, a da so uže tačas tudi mnogo slovanskih listin pisali, pričuje v treh jezikih: latinskem, nemškem in hrvatskim (istr¬ skem) v 1. 1325 napisani »Razvod istrijanski«; za ljudi latinski i brvatski a »gospoda sebi sbraniše jezikom nemškim«. Sredina Istre okolo Pazina (— menda iz starega: Pucina, ali pečina = foiba pazinska —) je bila »knežija« pazinska; gornji del proti Trstu je spadal pod oglejskega patrijarha (v listini: oglejski »Podreka«), in neka primorska mesta (Rovinj, Poreč, Umag, Gittanuova) so uže bila v lasti Benečanov. (»Naša Sloga« 1878 1. 2.—14.) Tako so Tržačani 10 letni (1369—1379) be¬ neški jarem srečno stresli. Mestno zastavo potem izroče ključarju oglejskega patrijarha, ter se ho¬ čejo popolnem njemu udati in letni davek plače¬ vati, a predno pride patrijarh Markvard, uže po¬ šljejo Benedke vojsko pod poveljništvom Filipa Barbariga, ki obkoli mesto, razdene predmestja, in užuga Trst, da se mu mora podati. Za malo časa trajeto podložništvo, kajti Genoveži, ki so isto tako kot Benečani hoteli gospodovati na morju, pošljejo brodovje proti Benedkam. Nemudoma pozovejo Be¬ nečani svoje moči na dom, da se bolj branijo proti Genovežem, a tačas prijadra brodovje genoveško pod poveljnikom Gašparjem Spinola v Trst. Po- rabivši ugodno priliko planejo Tržačani na malo beneško posadko, ter jo z podesta—županom Do- natom Fron prepode in trdnjave beneške razrušijo (1381). V spomin te dogodbe se obhaja še dan denes v 27. dan junija: prikaz sv. Justa. 74 Genoveži, ki so, po sporočilu nekih pisateljev, po mestu strašno rogovilili, ter kot Atilovi divjaki razsajali, popolnem prepode Benečane ter izroče na polu razorjeni Trst patrijarhu Markvardu, ka¬ teremu Tržačani zagotove dati vsako leto 100 čebrov vina in 100 mark srebra. Proti Genovežem pa po¬ šljejo Benedke močno brodovje 50 vojnih ladij pod poveljništvom Vittor Pisanije, ki po istrskih mestih Pulju, Piranu, Kopru si zagotovi zopet zvestobo Benečanom, ter je, sprejemši sporočilo, da Geno¬ veži so tam pri otoku Rabu z brodovjem, opustil nakano, Trst užugati in odjadral proti Dalmaciji. V onem strahu, da jih Benečani utegnejo zopet napasti, prosili in dobivali so Tržačani pomoč od patrijarhovih pokrajin Frijulskib, posebno iz Vidma. Takrat so bili v zvezi patrijarh oglejski z Genoveži, z ogrskim kraljem in padovanskimi gospodi proti Benedkam. Uže 1. 1379 je zahteval ogerski kralj Trst zase, in zaradi tega zahtevanja niso mogli po¬ slanci omenjenih vlad se poravnati in pomiriti, dasi- prav so se bili dvakrat sešli k posvetovanju v Gittadelli. Naposled se stvar predloži razsodbi grofa Amedeja Savojskega, ki zbere poslance v Torinu, kder se v 3. dan avgusta 1381 mirovne pogodbe podpišejo. Benedke se odpovedo Trstu in okolici tržaškej, vsakej vrhovnej nadvladi, samo letno staro spo¬ znanje v vinu in olju si še izgovore. Določi se, da ima trgovstvo tudi Tržačanom -biti prosto, in da se ponove predpravice tržaških trgovcev v Benedkah, in vsa posestva se Tržačanom vrnejo z gradovi Moko in Mokolan vred. Zdaj so Tržačani dosegli, po dolgih strahovitih bojih s kraljico jadransko, Be- nedkami, kar so davno želeli: zlato svobodo. Be¬ neški lev je bil ukroten za malo časa, a popolnem potrt ni bil še, in Trst sam sebi prepuščen nikakor ne bi se bil mogel vzdržati, zatorej se ozira na desno in na levo, kde bi mogočnega zaveznika dobil, komu se v posebno varstvo izročil. Da bi kdo rekel: Benedkam, bili bi ga kamenali; patri- jarhom oglejskim, katerih svetovna moč je propa¬ dala, tudi ne, ogrskemu kralju še manj, ker ni imel nikder tu posestva, torej sklenejo previdni 75 in modri Tržačani, udati se uže takrat slovečim in mogočnim, bogatim vojvodom avstrijskim. III. Od izročenja Avstriji (1382) do razglašenja proste luke. V vsej zgodovini tržaškega mesta ni važni- šega dogodka, nego je izročenje Trsta in okolice Avstriji, s katero je sedaj uže 500 let združen. Le vsled tega pred jako previdnega in modrega de¬ janja Tržačanov se je kakor iz male klice mesto povzdignolo do sedanje veličine. Da ni Trst prišel pod Avstrijo, še zdaj bi po besedah Tržačana dr. Rossetti-ja »čumel v morskej bari, in vsa obrtnija in bogatstvo njegovo bi bili skromni vinogradi in nekaj morske soli, da se z njih ubogimi pridelki preživi štiri do pet tisoč prebivalcev«. (Meditazioni p. 208.) Preudarimo malo ta važni prehod in pre¬ obrat silno vplivajoč na daljni razvoj mesta in nje¬ govega trgovstva. Tržačani pošljejo svoje upravnike in pooblaš¬ čence, katerih imena se (saj dveh) slovansko glase: Adelm Petač *). (de Petaz), Anton Dominikov (de Do¬ minko) in Nikolaj Pika (de Picha), v Gradec na Štajersko k vojvodu avstrijskemu Leopoldu lil., da mu za stalno v neprekljicljivo vlast izroče Trst in okolico z vsemi pravicami. V 30. dan septembra 1382 se v Gradcu priredi in podpiše spomenica,**) v katerej so navedeni razlogi, zakaj se mesto poda, na to pravice in dolžnosti novega gospodarja in pravice in dolžnosti novih podanikov. Navede se, da je mesto v prejšnjih letih silne stiske in bede *) Da je Petač (ital, Petaz, Petazzi, de Petachys) gotovo izvirno slovensko, dokaz je grb pozneje grofov¬ ske rodbine Petačev: velika peta, kajti ni pet denarjev, od kodar navadno izvajajo to ime (toraj Petak) nego v grbu je 7 znamenj žebljev velike pete. Talijanimrze na to ime. **) Spomenica izvirno latinska se poda vsa konec knjige. 76 prebilo, vedno menjevaje svoje gospodarje, da so avstrijski vojvodi uže pred imevali mnoge pravice nad Trstom in kot mogočni gospodje morejo vspešno ga hraniti, in da oglejski patrijarhi slovesno za¬ dane besede se niso držali, in torej tudi Tržačanov ne vežejo več. Vojvoda Leopold se priznava kot pravi in naravni gospodar in knez Trsta in tržaške okolice, ter se zaveže, da bode vedno branil in va¬ roval svoje novo posestvo, da Trst nikoli ne odda, nego naj vedno ostane avstrijsk, da se bo vladalo po mestnih obstoječih zakonih, katerih se ima od vojvode postavljeni kapitan držati, da kapitan (gla¬ var) bode imel dva tovariša pravdnika, ki se bosta plačevala iz onih 4000 lir, katere se obveže mesto vsako leto vplačati, in da ne bodo se zahtevali večji davki, nego je bilo določeno, razen ko bi hotel vojvoda z dovoljenjem meščanov in okoličanov davke povikšati. Vojvoda pa, kot pravi in isti n iti gospod in knez tržaški, ima pravico: 1. imenovati glavarja, (kapitana) tržaškega, kogar se njemu zdi primerno, ki ima h.iW mesto prej od meščanov izbranega žu¬ pana, in ostati ne le eno leto v službi, nego dokler ga vojvoda hoče imeti; 2. imenovati iztirjevalce gldb — navadnih kazni, — in zase prihraniti po¬ lovico, a drugo puščati mestnej blagajnici za plačo kapitanovo, zdravnikov, za popravo mestnih zidov, vrat, mostov in ulic; 3. mitoino tirjati od vsega po suhem in po morji v Trst prihajajočega blaga, razen ako je za izključljivo porabo meščanov; isto od ven iz mesta prodane in odposlane robe, razen od vina ribole; 4. vsako leto naj mesto pošlje naj¬ boljšega vina ribole sto čebrov; 5. da izroče mestna dva gradova: Moko (Muhov grad) in Mokolan (pri Kontovelu), in da poveljnika istih gradov prisežeta zvestobo mestnemu glavarju. Nikoli ni mogoče vsem ugoditi, tako, bi reč i Tržačanom vsem ni bila povoljna izročitev. Prvi mestni kapitan je bil Ugon devinski, ki je po pri¬ segi in sprejetvi palice iz rok mestnega starešin¬ stva odšel v Devin. Mesto njega sta vladala v mestu dva namestnika (vikarija) jeden za upravo, drugi za sodstvo, sicer pa je mesto ohranilo svoje za- 77 kone ali statute, kakor so se bili popravili 1.1365. V 1. dan oktobra uže piše vojvoda Leopold trža¬ škemu kapitulu, da brez njegovega vedenja in po- trjenja ne sme si škofa izbirati, kakor so do ta¬ krat pravico imeli. Morda mu tadajni škof Angel iz Kijoze ni bil po volji kot Benečan, in toraj glede zvestobe sumljiv. »Drugo leto umre škof Angel, in koj po njegovej smrti plane neka drhal v škofovo rezidenco, popolnoma jo oropa, kar najde pokrade, pisma in knjige, v katerih so bila škofovska po¬ sestva in dohodki zapisani, raznese, daje istodobni papežev davkarski pobiralec s kaznijo izobčenja pretil roparjem, ako škofovih zapisnikov ne povr¬ nejo. Pa ta opomin ni imel nobenega vspeha«. (Kovačič s. c.). Po smrti škofa Angela pride na škofovo sto¬ lico tržaško vojvodu Leopoldu udani škof Henrik IV. Wildenstein, ki je bil zaradi pomanjkanja v Benetke odnesenih knjig, pisem in urbarjev v ve¬ likih zadregah. Tudi ljudstvo (menda stranka) je bilo duhovništvu nasprotno, kajti 1.1384 so prvega kanonika (arhidijakona) Nikolaja pl. Dominici, ka¬ teremu je bil škof Angel 1. 1380 podelil slavinsko faro, prijeli in ga kot hudodelnika obesili na ve- šala. (Kandler. Storia d. Patr. p. 40.) Vojvoda Leopold je padel na Švicarskem v 9. dan julija 1386 pri Sempahu, in to zvedevši so se držale v stolnej cerkvi sv. Justa v Trstu slovesne zadušnice. Mej duhovništvom tržaškim je bil tačas velik razpor, tako da je škof Henrik 1. 1394 zbor sklical in neke duhovnike se znamenito denarno globo kaznoval, a drugo leto ga isti njegovi na¬ sprotniki tožijo pri papežu v Rimu, da cerkveno premoženje zapravlja. Daši je vojvoda Viljem se potezal za škofa, vendar je moral ta, od papeža premeščen na manjšo pičansko škofijo, zapustiti Trst, pa je k malu potem od žalosti umrl. Iz teh in enacih dogodeb iz one dobe je razvidno, v kako tužnem položaju ste bivale ne le svetna, nego i duhovska vlada. V tržaškem mestu ste bile po pro- stovoljnej podvržbi Avstriji vedno dve stranki ena za-, druga protivladna benečanska. Tako sta se v 1. 78 1404 dva Tržačana, neki Donat Škorpijon (»pač prav primeren priimek« J. G. Vrdeljski p, 402.) in pa Nikolaj Urič (Uriz) skrivno zarotila, da bi Trst zopet Benečanom se izročil, a zasačena morata svojo drznost pokoriti na vešalih, jeden na mestnega obzidja stolpu, »torre Cucerna (»goličer?«) drugi na stolpu »torre della Cella« (»čelavrba«?) po mnenju tržaških novejših pisateljev: »nunski stolp«. Jedna stranka i druga sti sebičnim namenom skrbeli, da bi kolikor mogoče veliko dohodkov od trgovstva uživali, zato so Tržačani kupili »Novigrad« 1.1426. (Castelnuovo), da bi vedno pazili na potnike s Kranjskega in od brkinske strani i je z lepa in z grda primorali iti v Trst se svojo robo. Nasproti pa so Benečani vse žile napenjali, da bi ljudstvo primorali, hoditi po soli v njih glavno skladišče v Koper, ter so v zvezi z Miljčani večkrat napadali in razdirali tržaške soline. Muhov grad (Mocco) je uže 1. 1414 avstrijski vojvoda Ernest (s pridevkom »železni«) pridružil z okolico vred kranjskej deželi, in s tem se je posestvo Tržačanov znatno bilo skrčilo. Omeniti je tudi, da isti Ernest železni je neke sloboščine podelil trgovcem tržaškim, a še več njegov sin, Friderik (Miroslav) III. pozneje rimsko-nemški cesar. On je namreč zaukazal, da vse trgovsko blago iz notranjih dežel, namenjeno za Istro in Italijo, ima iti skozi Trst, da tukaj plača uhodnino. S tem ukazom to se ve, koristil je mnogo Trstu, a trgovce jako razdražil, vsled česar je nastal prepir in celo vojskovanje. L. 1440 je prevzel vojvoda Friderik vlado v avstrijskih pokrajinah in Trst, Kras, Reko, Istro, Pordenon, vendar se nista bila z bratom Albertom koj sporazumela glede razdeljenja podedovanih dežel. Trst je bil naklonjen Frideriku, toda Alber¬ tova vojna, ki je oblegala Ljubljano, preti Trža¬ čanom, da jim mesto razori, ako nanje pride. Trža¬ čani (ne le meščani temuč i pogumni okoličani) napotijo se na Kras v Lokvo in proti Završneku gradu (Schvvarzeneg) i drugim privržencem Al¬ bertovim. Pod Završneški grad nesejo jedini v Trstu 79 zliti top, (kanon) ter v ondašnjej praski padejo i neki plemeniti Tržačani. (Cuniano: in onor di Leo¬ polde III. etc. p. XVII.) Albertove vojake vendar prepode. L. 1444 je sam cesar Friderik III. prišel osobno,kder somu Tržačani zvestobo prisegli.Tačas je postal škof tržaški jeden najimenitnejših, mož one dobe, prejšnji cesarjev tajnik: Enej Silvij Pic- colomini, (poznejši papež Pij II.). Naslov vojvodov avstrijskih se premeni 1. 1453 v naslov »nadvoj¬ vodov«. Tudi Tržačani so dokazali zvesto udanost avstrijskej vladinej rodbini, 1. 1459, ko so odpo¬ slali nekaj„svojih mož celo na Kranjsko, da so mesti Kranj in Škofjo Loko zopet za cesarja Friderika pridobili. Pogum nenavadni in junaško hrabrost so pokazali Tržačani 1. 1463, ko so jih Benečani z Istrani vred, razjarjeni zaradi trgovskih predpravic tržaških z vojno 20.000 mož oblegali in z morja in s kopnega s topi na mesto streljali. Nad štiri me¬ sece, od julija do novembra, stiskala je beneška vojska Tržačane tako hudo, da nastane velik glad v mestu in so celo usnja kuhali in nesnažne ži¬ vali jedli. Pomoči so prosili cesarja Friderika, ki jim pošlje a neizdatno število vojakov, prosijo ogr¬ skega kralja »Matjaža«, češkega kralja Jurja Po- diebrada, nadvojvodo Alberta, a vse zaman. Poveljnik Muhovega grada (Mocco) Nikolaj Golob, uda se Benečanom, podkupljen, kakor je šla govorica, a isto tako vzamejo Benečani i Novi- grad (Castelnuovo). Skoro bi bili strahovito bes¬ neči sovražniki vse mesto užugali, da ni prišla ne¬ nadejana pomoč: nekov Tržačan, bivajoč na dvoru papeža Pija II., prejšnjega tržaškega škofa, naprosi svetega očeta, da bi posredoval mej nasprotujo¬ čima strankama. Zaisto se sklene mir v 12. dan novembra 1463 v Benetkah. Trst zgubi vsled te pogodbe sVbje tri gradove Novigrad, Muhov in sa- erbski grad (Strmec), ter mora težkim srcem, opu- stivši svoje^ soline, gledati, kako se trgovstvo iz no¬ tranjih dežel večinoma obrača v beneški Koper, Cesar Friderik pa priznavajoč hrabrost in zvestobi> Tržačanov, dovoli jim oni grb (pod cesarskim orlom sulica svetega Sergija), ki se še dandenes rabo 80 toda na sedanjej mestnej palači se pogreša! Na¬ stale so v tem mestu strankarstva, sumničenje, prepiri, ravsanje in kavsanje mej domačini pre¬ možnimi, kakor to obširno popisuje Kandler v knjigi »Storia del Gonsiglio dei Patrizi« str. 53—72. Od¬ lični, iz mesta pregnani in izseljeni meščani se za¬ tečejo k cesarju Frideriku, ki imenuje posebno ko¬ misijo za pomnjenje Tržačanov. Mej tremi načel¬ niki one komisije ]e_ bil Nikolaj Logar najsrčniši. Železno roko je skušal potlačiti nemir; a ostro nje¬ govo postopanje vznemiri nasprotno stranko, da se spunta, naščuvana po nekem Antonu Lukežu. Nikolaj Logar je primoran zbežati, isto tako škof Anton Gopo. Strahovito razsaja pijana drhal po mestu, ter obesi petnajst nesrečnih mestnih sve¬ tovalcev pri mestnej palači. Iz Devina, kamor je bil zbežal, zopet pripelje Nikolaj Logar 3000 vo¬ jakov, vzame mesto, vojaki plenijo tri dni; od na¬ sprotne stranke nekatere ukončajo, drugi zbeže, 1. 1469. Slovesno sprejmo cesarja Friderika drugo 1. 1470; preostrega Logarja dn odpravi, Tržačanom odpusti, le 30 hujših puntarjev iztira iz mesta, ki so pa pozneje bili pomiloščeni. Začel se je zidati grad tržaški na onem mestu, ki seje zval uže prej »Taber« (tabor), a končal se je pod nastopniki Friderikovimi. V tabru ostane vojaška posadka. Neke prejšnje predpravice potrdi Friderik Trža¬ čanom, ter pomnoži število mestnih odbornikov do 220, dozvoli prosto trštvo za tržaške trgovce po vsej Avstriji, vendar na morju priznava beneško nadvlado s pogojem, da smejo tudi Tržačani prosto brodariti po Adrijanskem morju. Da bi po raznih nezgodah propadlo trgovstvo povzdignol, ukaže Friderik, da morajo vsa v avstrijske pokrajine iz Benečije ali po morju došla vina in olja v Trstu plačati' vvožnino (carino). Za vlade Friderikove (1440—1493) so bili hudi časi, verske homatije, na Češkem Husiti, na jugu Turki, po mestih stran¬ karstva, in kar se mej seboj niso pobijali, razsa¬ jala je zdaj tu zdaj tam smradna kuga, ki je tudi v Trstu peti del meščanov pomorila 1. 1467. Pri¬ hrumele so 1. 1475 brezbrojne kobilice, ki so po 81 Kranjskem, po Krasu, Istri in Furlanskem vso ze- lenjad požrle, »pa pobožen duhovnik jih zaroti z ognjem in blagosloveno vodo, da vse v jadransko morje sfrče in se potope«. (Cancellieri cronica.) Pa še hujše od kuge in kobilic so tačas divjali po naših krajih »prokleti, neverni, divji, pusti, vražji Turki« (Crnčič : najstarija poviest Krčkoj itd. p. 22.) L. 1470 pridrvi 8000 turških konjikov skoz Klano in Novigrad na Kras v Bazovico; zapalijo Prosek, Devin, Tržič (Monfalkon) ter se uderejo čez »belo reko« (Sočo) po Friulskem naprej do Vidma. Drugo leto zopet pridejo in pustošijo in požigajo po Krasu in po Istri, nekaj se jih pri¬ kaže i v okolici tržaškej. Takrat so zidali tabre proti Turkom, ter so o prihodu sovražnikov krese zažigali na gorah, da so si znamenje dajali. L. 1472 zasedejo benečanski najemni vojaki žaveljsko dolino, ter nagajajo Tržačanom, zato so ovi uže meseca avgusta nezrelo grozdje trgali, ker sovražne trume so pretile pridelke popolnoma uni¬ čiti. Vino oi one trgatbe je bilo se ve jako rezno in kislo. Pa tudi žaveljske tržaške soline So potem razdejali Benečani in uplenjeno sol v Benedke od¬ peljali. Zopet 1. 1476 prilomastijo Turki na Kras, pridero do Soče, pri katerej kristijansko vojno po¬ tolčejo, oddelek turški se vsuje v Breg pod Muhov grad a Tržačani ga odpode, vendar 50 Tržačanov Turki v sužnost odpeljejo, pa se vsi po nekaj časa zdravi domu vrnejo. Kuga je v Trstu podavila 700 ljudi 1. 1479; a ne le v Trstu je razsajala, nego po vseh bližnjih pokrajinah, kajti zatrosili so jo bili kleti Turčini. Oktobra meseca 1. 1477 je bilo namreč prihrumelo 80.000 Turkov na Furlansko pod poveljništvom Omar-bega. V 31. dan oktobra se sprimete četi turška in beneška blizu Maj niče na mostu čez Sočo in pri Lučniku ob enem. Benečani so bili hudo tepeni, oba poveljnika Geronimo Novello in njegov sin sta bila ubita, beg splošen. Sedaj se roparji razlijejo po ravninah mej-Sočo in Talimentom (Tagliamento). Skedni, hiše, gradovi, krasne vile (grajščine), go¬ zdovi so bili kar v enem plamenu. Tisti večer mej 6 82 Sočo in Talimentom je bilo kakor ognjeno morje .,. Nikoli se morebiti ni tresla ponosna Venecija tako, kakor koso gledali s zvonika sv. Marka silni požar po planjavah kamor je segalo oko. Kolikor je bilo vojakov, vzdigne se zoper Turčina, ata jih ni čakal, ampak urno pete odnesel čez Sočo, druzega ne pustivši v deželi, nego razvaline in hugo.v. (J. Pa- rapat: Turški boji itd. Ltp. Mat. 1871. str. 63.). Velika nesloga mej krščanskimi vladarji je mnogo zakrivila, da so nečloveško razgrajali, pustošili, mo¬ rili, požigali, na tisoče čvrstih dečkov in brhkih deklet v sužnost odpeljali, ter iz onih odgojili silne janičare, a te potaknoli po svojih haremih. Mej tabri, kamor so ljudje se poskrivali, ohranil se je iz one dobe do denašnjega dne »lokavski tabor« (Corgnal^ z letnico 1485. L. 1488 in zopet 1489 je grozna toča sklestila pridelke po Trstu in okolici, posebno je škodovala vinogradom, da kdor je prej imel do 100 čebrov vina, ni ga v onih dveh letih pridelal nad 4 čebre. (Scussa p. 99.) Iz nekih listin 1. 1491 se posnema velika raz¬ draženost tržaških meščanov proti pastirjem drob¬ nice, ki so v zimskem času celo do mestnih vino¬ gradov prihajali in škodo delali. Cesar Friderik ostro prepove ptujcem črede pasti po tržaškej oko¬ lici. Isti cesar dozvoli 1. 1491. prosto pašo blaga in sečnjo drv ne le po svojih posestvih nego i po devinščini. Tudi trte saditi je bilo okoličanom pre¬ povedano. Ko je 1. 1492 Krištof Kolomb Ameriko našel, mnogo se je v svetovnej zgodovini spremenilo. Svetovna trgovina je začela svoja pota obračati v novo najdeno Ameriko. V Avstriji nastopi vlado po smrti Friderika III. njegov plemeniti sin Maksi¬ milijan I. (1493—1519.), imenovan »poslednji vitez«. Tudi on je mnogo skrbel za povzdigo trgovskega mesta Trsta; dal je celo ukaz, da žitni trgovci iz Kranjskega imajo svoje žito le v Trst pošiljati, ter ga za dva solda ceneje, nego drugod prodajati. A ta naredba je dala povod mnogim prepirom, še bolj pa se razjezi beneška republika, ko Maksimi¬ lijan podedovavši vso Goriško grofijo po izumrtju po¬ slednjega grofa Leonharda 1.1500, noče o zahtevah 83 Benečanov nič slišati. Ti so hoteli imeti zase neka- dajna posestva oglejskih patrijarhov, katerih oskrb¬ niki pa so bili goriški grofi; vsled teh zahtev se vname vojna. Benečani pošljejo spomladi 1. 1508 vojskovodjo Jarneja Alviano na Goriško, ki vzame Karmin (Cormons), in Gorico, Zagrad, Devin, in dere naprej po Krasu do Trsta. Ob enem prijadra po morju Jeronim Contarini, ki strahovito strelja na mesto tri dni zaporedoma ter razruši mestno zidovje in mnogo hiš, tako da se Tržačani morajo udati in plačati 15.000 cekinov (zlatih). Jako okrutno, da! nečloveško je ravnal beneški novi glavar (prov- veditore) Franc Capello, ki je mnogo meščanov ukazal obglaviti, druge stramotno pretepati, druge prognati brez usmiljenja. *) Prav radi bi Benečani za dalje časa obdržali Trst, ki jih je stal toliko na¬ porov, troskov, krvi, zato so utrdili še bolj od Fri¬ derika sezidani grad (kastel), a prevarili so se. Papež Julij II., cesar Maksimilijan, Karol, španjski kralj, Ludovik francoski, Ferdinand aragonski, Alfonz d’Este, Franc Gonzaga se zvežejo proti oholim Benečanom (liga kambrajska), ter jih tudi popol¬ nem potolčejo. Cesar Maks da mej tem povelje hrvaškemu grofu Krištofu Frankopanu, da napade beneško Istro. Posreči se mu pridobili za cesarja Pazin, Istro, Kras do Devina. V velikej (stiski po¬ nudijo Benečani Maksimilijanu vso deželo od Reke do Karmina in vsakoletni davek 50.000 zlatov, ter sporoče tržaškemu glavarju Francetu Capello, naj izroči mesto in grad cesarskemu komisarju (po¬ slancu). A Capello ohladivši si svoj jad z nekimi okrutnostmi, odide še pred prihodom cesarskega komisarja, ter odnese seboj iz Trsta znamenite sta¬ rinske spomenike. Jedva je stopil Capello na svojo galero, vskipelo je veselje zvestim Tržačanom, da so na ves glas upili: Živela AvstrijaJ živela Av¬ strija 1 (Scussa s. c. p. 103.) *) Jako čudno in sramotno je, da so v Trstu pred malo leti neko ulico krstili : «via Capello!« mej tem ko zastonj iščeš kake ulice: Leopoldo, Federico Itd. Pe- tazzi, ali od mnogih zaslužnih mož. 84 Malo časa traje premirje, kajti od obeh na¬ sprotnih strank so se ponavljali napadi in praske. Cesar Maks pošlje vojvodo Brunsviškega, ki me¬ seca novembra 1510 dospe v Trst, ter z grofom Frankopanom yred napotivši se proti Istri vzame Benečanom Novigrad (Castelnuovo) in k malu_potem grad Raspo. A poslednji grad je v kratkem času zopet prišel v roke Benečanom, ki so tudi po morju poslali vojsko proti Trstu. Istriani nezadovoljni, da je bil cesar Maks dal povelje vsem svojim podlo¬ žnim, da imajo edino v Trstu neobhodno sol ku¬ povati, ne pa v beneškem Kopru, kder je bila zelo cenejša, napadali so združeni z Benečani Trst in mnogo kvara napravili po tržaških vinogradih. Tudi Tržačani niso držali križem rok; z dvema ladjama (brigantini) so drzno nadlegovali pomorske kraje be- nečanske. Razsrjeni radi tega pošljejo Benečani svoje vojno brodovje pod poveljništvom Muscatello-vim, da vsakakor ujame ali požge omenjene tržaške brigantine. Pridejo pred Trst prav takrat, ko je strašanski potres (26. dan marcija 1511.) silno oplašil ljudstvo, kajti zidovje je pokalo, stolpi so razpadali, hiše se rušile. Mislili so Benečani, da ni nobenega na straži, zato odpno ponoči verigo, ki je zapirala luko, hočejo prodreti v mesto, a neki ribiči jih za¬ pazijo, na ves glas upijejo, zgrabijo orožje i celo Muscatella v obraz ranijo. Devet ribičev je bilo, a Benečani so si mislili, Bog vedi koliko jih je, ter odjadrajo koj v Mile. (Scussa s. c. p. 104.) Na kopnem se nadaljuje vojskovanje po Istri, Krasu, Furlan¬ skem. Benečanski vojskovodja Civrano ropajoč in požigajoč vede svoje čete proti Postojni, a cesarski general Frankopan ga pri Senožečah potolče, da z malo peščico vojakov pete odnese. Mej tem je i vojvoda Brunsviški napredoval po Friulskem, ter celo mesto Videm (1511) vzel, in se polastil še več mest, katere so mu pa Benečani, razen Gradišča, k malu zopet vzeli. V tržaškej okolici pa vzamejo cesarski vojaki Benečanom gradove Muhov (Mocco), Sacrbski grad (Strmec), v Tinjanu, Ospu in tabor v Dragi nad Betačem (7. dan julija 1511); a ker so se Tržačani bali, da bi se utegnoli Benečani zopet polastiti trdnega Muhovega grada, zato ga oktobra 85 meseca 1511 razrušijo, ter iz njegovih razvalin kašnje mitnico (grad) v Robidi (Fiinfenberg) nad Zabrež- cem sezidajo. Žalostni časi so bili za Trst, da so uže neke premožniše rodbine zapuščale mesto in cesar Maks je dal oster ukaz, naj se vrnejo in da se ne smejo zaradi nezgod, katerih ni manjkalo niti po drugotnih pokrajnah, iz mesta izseljevati. Posredovanjem izvrstnega domorodca škofa Petra Bonomo se sklene 1. 1514 premirje mej Trstom, Mi¬ lami, Koprom, Izolo, Piranom in Raspom glede prostega občevanja in trgovskega prometa. Vsled druzega premirja 1. 1516 pa bi imela vsaka od obeh strank, — cesarska in beneška, obdržati, kar sti v vojnah pridobile. To premirje se podaljša za pet let t. j. do 1521. Cesar Maksimilijan je umrl 1519. 1. Bil je ple¬ menitega srca, prijatelj ljudstvu i vedi, naklonjen Slovanom, kajti poleg češkega se je bil naučil i slovenskega jezika od poznejšega škofa Berlogarja. Na dvoru cesarjevim so bivali tačas znameniti Slo¬ vani. Slatkonja (Zlat-konj?), ki je po grškem se prekrstil v Chrysippus, izborni muzik in ^dunajski škof; ljubljanski škof Krsto Raubar; grof Žiga Her¬ berstein, kateremu je znanje slovenščine kot po¬ slancu na ruskem dvoru na hvalo prišlo, dasi je v svojej mladosti mnogokrat moral slišati psovke: šklaf! korošec! (khadrotz), ko se je marljivo slo¬ venščine učil. (Dimitz. Gesch. Krain’s II. B. p. 13); Lambergar in Pegam; modroslovec Matija Hvale (Qualle) in mnogo drugih. Priljubljen je bil i Trža¬ čan Peter Bonomo, uže pred tajnik cesarja Fri-. derika, a ko mu ponude na izbor dunajsko ali tržaško škofijo, izvoli si rodoljubni Bonomo Trst (1502—1546), kder je celih 45 iet škofoval in svojej domovini mnogo koristil. Dal je sezidati novo ško¬ fovsko rezidenco, ono hišo, v katerej dandenes ne¬ srečni blazni bivajo. Glede tržaške okolice je omeniti, da so za časa Maksimilijanove vlade bili vedtii prepiri zaradi paše tujih ovčarjev, ki so s čedami todi prezimovali, in mnogokrat protipostavno čez Veno do tržaških vi¬ nogradov segali, škodo delali, in včasi tudi kak požar prouzročili. Listina 1. 1517 ukazuje županom 86 (»supanis«), da ostro gledajo na tuje pastirje; druga listina 1. 1514 nalaga Prosečanom, naj prihajajo mesto varovat. Maksimilijanova vnuka, brata Karol I. španjski kralj (in kot poznejši cesar Karol V.), pa Ferdinand I. sta se konečno sporazumela zastran razdelitve po¬ dedovanih dežel 1. 1522 tako, da Kranjsko, Koroško, Štirsko, Goriško, Gradišče, Kras, Istra, Metliško, Reka in Trst pripadejo Ferdinandu kot notranja avstrijska skupina z upravnim sedežem v Gradcu. Tržačani pa so bili uže koj po smrti Maksimili janovej odpravili svoja poslanca Petra Giuliani in Antona Leo v Barcelono na Španjsko h Karolu, da bi jim dozvolil svobodno vožnjo po jadranskem morju v jutrove dežele (Levante), polahčanje in predpravice trgovinske v Neapolu in v Siciliji, lastno orožnico, trdnjavo in vojno brodovje«. (Cavalli o. c. p. III.). Karol V., v čegar kraljestvu solnce ni zahajalo, kajti je obsegalo novonajdene amerikanske in tudi neke azijatske (vshodnoindijske) pokrajine, bil bi mogel veliko bolj povzdignoti trgovstvo v tržaškem mestu, nego njegov brat Ferdinand. Po¬ trdil je Karol Tržačanom njih statute, pogajal se z Benečani za prosto brodarjenje, podelil pred¬ pravice za trgovstvo z Neapolom in Sicilijo; isto je priznal i potrdil tudi Ferdinand 1. 1522, potem ko je spomladi onega leta (1522) dozvolil, da smejo Tržačani v bližnjih gosposkih gozdih: postonjskem, devinskem, rihenberškem, završneškem za brodovje potrebovana' hrastova debla sekati. Meščani bi radi vse le za-se imeli, zato dolgo časa niso niti pri¬ volili okoličanom trt saditi, še 1. 1522 je mestni zastop prisiljen dovolil kmetu Jurju Briščeku iz Kontovela, da sme saditi trte na svojem zemljišču. Ustanovilo se je uže pred 1. 1530 neko trgovsko društvo, ki je imelo svoje tržne zveze z notranj¬ skimi deželami in tudi z Italijo; največ robe seje spečalo o shodih alt opasilih raznih cerkva, kajti mnogo so tačas držali na pobožne stare navade. O takih prilikah so prihajaie trume romarjev s križi, ljudje so se seznanili in večkrat prijateljske zveze sklenoli in ponovili. Trst je imel zdaten do- ho lek od tacih romarjev, ki so čez morje hodili v 87 sveto deželo ali v Loreto ali v Rim. Dva solda so morali plačati v mestno blagajnico od posamezne osobe. L. 1525 je bilo samo skozi Trst prešlo 1620 romarjev, a šlo jih je tudi skoz Koper in v Stivanu mnogo; večinoma so bili Slovenci. Tada je bilo ži¬ vahnejše občenje z Italijo tudi v kupčijskem ob¬ ziru, ko so Slovenci zahajali celo v Senigalijo, na sloveče sejme za predivo. (S. Rutar: »Edinost« 1. 23. 1.1.) Ferdinand I. bi bil napravil v Trstu središče vsega trgovstva v avstrijskih deželah, ter je po¬ novil ukaze in naredbe svojih prednikov, da se vsa kupčija z Notranjskega ima stekati v Trst in od todi naprej v Italijo. V zahvalo so Tržačani po¬ stavili Ferdinandu spomenik, steber kamenit z na¬ pisom, ki je do 1. 1843 bil na velikem trgu, a sedaj na prostorju pred zvonikom stolne cerkve. Bene- čani so inostrance vedno k sebi vabili, in proti avstrijskemu Trstu podpihovali, zato so Tržačani 1. 1541 z orožjem napadli Stivan in oni trg raz¬ dejali; isto tako so napadli in zažgali Lokvo (Cor- gnale) 1. 1563, gder so Kranjci nov žitni somenj napravili, porazumljeni z Benečani. Toše ve, Kranjci so zaradi te drznosti jako razkačeni, hočejo imeti zadoščenje, uklenejo v Trstu glavne kolovodje onega požara, ter jih seboj odpeljejo v Ljubljano, Trža¬ čani pa zahtevajo jetnike, da se izpuste, in pošljejo v to svrho poslanca Leo-na v Ljubljano in Bo¬ noma na Dunaj k cesarju, da pomilosti jetnike. Jetniki se izpuste vsled ukaza cesarjevega, vendar morajo Tržačani vso škodo povrnoti. Ovire živah¬ nejše kupčije v Trstu so bile nekoliko zunaj ne, gor navedeno tekmovanje in draženje Benečanov, nekoliko grda pota čez griže in čez »hudo leto«, nekaj carina (uvoznina), nekaj pa menda i domači statuti (mestni zakoni), ki so v nekih določbah bili zastareli, in za inostrance preostri. L. 1550 pre¬ meni Ferdinand I. v porazumljenji z mestnim sve- tovalstvom neke^točke onih mestnih postav. Imeniten Tržačan Andrej Repič (Ravizza, Ra- picius) je bil takrat najprej tajnik Ferdinandov in potem 1. 1563 svetovalec, pozneje od 1. 1567—1573 pa škof tržaški. Škof Repič je bil učenjak, doktor 88 obojega prava, marljiv pisatelj, ki je opeval »Istro« in zbiral spomenike tržaških škofov in rodbin, ki pa niso natisneni, nego so se celo po nemarnosti zgubili. (Kovačič s. c.) Nova »lutrova vera« (reformacija) je tudi v Trstu in po Istri imela svoje privržence. liže 1. 1523 so se v Trstu javno prepovedale luteranske knjige, potem pa je prišel 1. 1545'' glasoviti odpadnik Primož Trubar v Trst, gder je tukajšne Slovence hotel se¬ znaniti z luteranstvom, potem je po Goriškem po¬ skušal zatrositi novo vero, kar se mu pa ni po¬ srečilo. Izvrstni škof Rapicij (Repič) po besedah ital. pisateljaUghellija »cvet omikancev one dobe«, hotel je nek domači strankarski prepir poravnati, pa je pri obedu, ki se je bil v ono svrho priredil, otrovan (1. 1573), še le 40 letni, svet zapustil. Se dandenes je pravljica, da so Benečani vpra¬ šali Tržačane, kaj jim je storiti, da se jim sol ne osmradi, a ti so odgovorili, kakor jim je »stara baba « svetovala: »Pomolzite vse beneške muhe ter pokropite z onim mlekom svojo sol, pa se vam ne osmradi«. No, ta pravljica hoče reči, kakor sol se nikoli ne more osmraditi, tako srd, nagajanje, zabavljanje in nasprotovanje sitnih Benečanov ni¬ koli ni nehalo. »Vedno so trdili, da so oni gospo¬ darji morja; sol pa se dela iz morske slane vode; kdor pa v jadranskem morju rabi vodo za sol, sega v benečanske pravice«. Zato so pošiljali svoje »Juste«, da so razdirale tržaške soline, posebno v Žavljah. Tam so imeli mnogi posestniki soline, pa tudi pri Skednji sta bila Tržačana : Briščak in Travnar 1. 1524 svoje lastne soline napravila. L. 1578 so Benečani razdejali one soline, in več¬ krat so jim pri tem delu tudi ž njimi združeni Milavci (Muježani) pomagali. Po najdbi Amerike je moč Benečanov vidno hirala po sredozemnem morju, zato so si hoteli saj v jadranskem morju prejšnjo nadvlado prihraniti. Pa tudi tukaj so za¬ deli sedaj na nove upornike, ki se nikakor niso hoteli z lepa jim podati, — to so bili slovanski UsJtoH-. kristijani iz Bosne, ki so uskočili ali po- begnoli iz turških pokrajin na avstrijska tla, ter 89 si v Senju močno trdnjavo napravili. S početka so se bojevali s Turki, a k malu se privadijo morju, ter svojimi lagotnimi i brzimi ladjami napadajo veče benečanske jadrenice ladije. Benečani se pri¬ tožijo pri avstrijskem nadvojvodu Karolu, kateri je bil po smrti svojega očrta cesarja Ferdinanda (1. 1564) dobi! upravo Štajerskega. Kranjskega, Ko¬ roškega, Goriškega, Trsta, Istre. Primorskega. Karol ukaže stvar preiskati in kolovodje roparskih Uskokov v pričo beneškega poslanca v Senji obesiti, ter škodo povrnoti. Uskoki razljuteni, ne da bi se ukrotili, nagajali so še veliko bolj Benečanom vsled one sramotne smrti svojih kolovodij, isto tako so Be¬ nečani jih odvračali ter jim celo mesto Karlobag razorili. Zopet se Benečani pritožijo pri nastop- niku Karlovem Ferdinandu (II). da bi Uskokom ostro zabranil pomorsko ropanje, ker pa je ob enem hotel imeti i za svoje podložne svobodnejše brodarenje po morju, zagotovi jim ukrotiti Uskoke, potem ko so Benečani v dogovorih 1. 1612 i zah¬ tevam Ferdinandovim se udali. Toda, koso Uskoki umorili poveljnika avstrijske posadke v Senji grofa Rabatta, i po morji razsajali, napovedo Benečani vojno Avstrijcem, ki je potem obema strankama mnogo novcev in krvi stala. Po morju so divjali Uskoki ter seboj odpeljali beneško galero (vojno ladij o), mornarje pobili in poveljnika Krsta Venier v Senji pri pojedini zadavili, srce mu iztrgali in ga pojedli. (Cambon : Porta orientale 1857. p. 86.); — nasproti pa vzamejo Benečani mesto Novi. (blizo Senja) posekajo brez usmiljenja moške in ženske, mlado in staro ter mesto požgo. Na suhem pa se sprimete avstrijska in beneška vojna pri_ Gradiški, in istodobno pri osapskej dolini blizu Žavelj. Tu je zapovedoval tržaškim vojakom stotnik Frankol stoječ na »dolgem brdu«, pri solinah v Stramarju so stali Benečani, kojim je bil poveljnik Fabij Galio. Oddelek beneških čet napade tudi Trst, a ker je bil dobro utrjen in so ga cesarski vojaki hrabro branili, vrnejo se Benečani v Žavlje, kder so so¬ linam mnogo kvara napravili. Kar nenadoma pri¬ drvi grof Volbenik (Vuk) Frankopan trsatski z Uskoki in drugimi cesarskimi vojaki, ter popolnem 90 potolče Benečane, da se jih v nerednem begu le malo reši; sam Fahij je padel. Razsrjeni sklenejo se maščevati Benečani, ter pošljejo h koncu 1.1615 svoje vojne iz nedavno (1593) utaborjenega mesta Palmanova proti Soči h Gradiški, *) kder se je bil tudi grof Vuk Frankopan združil z avstrijsko vojno pod vrhovnim poveljništvom grofa Trautmanns- dorfa. Napadali so se, pobijali, strahovito streljali, vasi požigali in polje pomandrali od jedne in druge strani brez zdatnega vspeha. Benečanski general Giustiniani in avstrijski general grof Trautmansdorf sta bila mej žrtvami te vojske gradiščanske. Uže se je hotelo izstradano mesto podati, ko ga grof Maradas, nastopnih Trautmanr.sdorfa s živežem preskrbi. Ta ljuta vojna se konča z mirovno po¬ godbo, skleneno v Parizu v 6. dan sept. 1617. Cesar Ferdinand II. se je v tej pogodbi zavezal, da nekaj nemških vojakov pošlje v Senj in roparske ladje Uskokov požge, a Benečani, da imajo pustiti prosto vožnjo po morju. »Do tega časa so hrepe¬ neli Benečani vedno zdaj ta oni kos Slovenskega odtrgati, kar bi bili brezdvomno dosegli, ako na¬ šim očetom ne bi bila oblast Avstrije dražja od beneške in njih roka čvrstejša od sile krivičnikov.« (Trdina s. c. p. 103). Za povzdigo trgovinstva je i cesar Ferdinand II. mnogo skrbel; popravila se je in utrdila tržaška luka (mandraccbio) 1. 1620, in ponovila zveza z Napolitanskim kraljestvom, kder so bili tržaški kon¬ zuli (poročniki). Bili so v Trstu tačas bogati trgovci, kakor n. p. rodbina Petačev, kojih jeden, Benve- nuto, je 1. 1617 sam dal stesati vojno ladijo in je Benečanom nagajal; istemu Benvenutu je prodal cesar Ferdinand 1.1622 grajščine Sacrbsko (Strmec), *) Cavalii (s. c. p. 122) pa tudi Czornig (Gorz-Gra- disea etc. p. 936) pravita, da se Gradiška (— »laško Gradišče) še la za časa turških vojsk imenuje, ter je bilo od Benečanov 1. 1479 sezidano. A ime Gradišče (Gradišča) in predmestje Brevma (sedaj Bruma), kder se čez Sočo »brede«, uže se omenja 1. 1208 za časa oglej¬ skega patrijarha Wolfgeia (1204-1218). Archeogafo Trie- stino n. s. II 157 sez.) 91 Novigrad (Castelnuovo) in Završnek (Scbwarzenegg), ter ga imenoval barona in pozneje 1. 1628 grofa rimsko-nemškega kraljestva.*) Drugi znameniti mož one dobe je bil tržaški škof Rinald Skrlič (Scarlichius), rojen v Gradcu (vsakakor od sloven¬ skih roditeljev), učitelj poznejšega cesarja Ferdi¬ nanda III., potem frančiškan, pa izstopi iz samo¬ stana, ko ga Ferdinand II. imenuje pazinskega prošta. Bil je tajni sovetnik cesarjema Matiji in Ferdinandu II., poglavar štajerske vojvodine, na to škof tržaški od 1. 1621—1630. Pozneje pokne- ženi škof ljubljanski do 1. 1640. Kakor Valvazor poroča, ni mogel škof Skrlič črke r izrekati, zato je brez ove črke cel nagovor izdelal, kadar koli mu je bilo s cesarjem kaj govoriti. Njemu na čast, kakor tudi prejšnjima škofoma Eneju Silviju Picco- lomini (1447), Andreju Repiču (1565), postavili so 1. 1862 doprsne kipe iz brona vlite na pročelju stolne cerkve sv. Justa. Zvonik sv. Justa se je bil unel, ko je 1. 1624 vanj treščilo, pa so ogenj po¬ gasili z vodo in z vinom. Škof Skrlič je povzdignol Opčine v župnijo (faro), ki je pa takrat obsegala tudi sv. Križ in Kontovelj in Grljan (Grignano). Tu je prepustil škof prejšnjo cerkev sv. Kocijana, potem pa Marije D. imenovano, kamor so tu di s Krasa na božjo pot bodili, frančiškanom mino¬ ritom 1. 1626. Isti škof blagoslovi 1. 1627 temeljni kamen prelepe tržaške jezuitske cerkve. Porodil se je onega istega leta Tržačan Janez Marija (Miče) Manarutta, pozneje karmelitar in tržaški zgodo¬ vinar P. Ireneo della Croce, — in 1. 1627 se usta¬ novi v Trstu prva tiskarnica. Cesar Ferdinand je podpiral učenjaško društvo »Rieovrati«, od katerega pa ni ostalo potomcem druzega, nego golo ime. *) Poslednji grof Petac Adelm je umri v Sežani 1. 1817. Nagrobni kamen sredi sežanske župnijske cerkve se je vlani pokril, da se napis ne zbriše. Znamenite listine (arhiv) grofov Petačev je hranil do predlanskega (1880) dedič posestnik D. v Sežani, a ko je umrl, pro¬ dal je'sin v štacuno kot staro šaro vse ona listine ; pi¬ satelj teh črtie ie otel po naključbi še 5 kil onih listin. 92 Venecija se je še vedno smatrala kot pomor¬ ska kraljica, ter je to svojo prednost pokazala celo o poroki španjske kraljičine Marije s Fer¬ dinandom II. (1. 1631.) Ko je ona na španjskej ladiji prijadrala do Jakina (Ancona) in hotela pot nadaljevati v Trst, ne dopusti jej tega benečanska vlada, češ, samo Benečani smejo dopuščati vožnjo tujim ladijam po jadranskem morju. Sest in dvaj¬ set beneških ladij pod poveljništvom Antona Pi- sani-ja jo spremi do Trsta, kder stopi na suho (kopno) v 27. dan januvarja. Ferdinand III. je vladal od 1. 1637—1657. Za njegovega vladanja se ustanovi v Trstu zastavljalnica (Monte di Pieta), dva semnja v tednu (v sredo in soboto), in dva poveča letna semnja (1641), a bile so onih let i mnoge nezgode. L. 1645 je nastal hud »šijon« in morje je stopilo daleč po mestu čez bregove, prej¬ šnje leto velika suša in povrh še požrešne kobi¬ lice, ki so vso zelenjad do bilke pojedle. L. 1650 strahovita lakota in draginja, da je star pšenice veljal 60 lir ; 1. 1655 cerkev Matere B. primorske do tal pogori, pa jo zopet dozidajo do 1. 1658 in škof A. Marenzi jo posveti. Nastopnik Ferdinandov Leopold 1. (1657 do 1705) pride 1. 1660 v Trst iz Gorice. Prelepo in slovesno ga sprejmejo Tržačani, podavši mu na srebrnem krožniku ključe mestnih vrat. Leopold potrdi Tržačanom njih predpra¬ vice in statute in še mnogo stori, da bi povzdi- gnol trgovstvo; zato mu hvaležni Tržačani posta¬ vijo spomenik, na stebru kamenitem njegov bro¬ neni kip, ki se še dan denes vidi na borsnem trgu (piazza della Borsa). Iz Trsta vrnivši se obišče cesar Leopold Li¬ pico, c. k. konjušnico, (kobiljak, žrebčarijo), kojo je bil 1. 1580 nadvojvoda Karol kupil od tržaškega škofa Nikole Koreta (Goret). Pred 'tremi leti se je slovesno obhajala tristoletnica kobiljaka Open¬ skega. Na glavnih vratin žrebčarije pa je pisano: nLeopoldo I. pio orbis Caesare imperante, Josepho inimicos debellante«, (»ko je Leopold I. pobožni svet vladal in Josip sovražnike premagal — bil je kobiljak postavljen«,). Mej določbami Openskega zavoda 1. 1658 stoji: »Kapelan naj vsako nedeljo 93 in praznik bere sv. mašo v Lipenskej kapeli ter razlaga evangelije v slovenskem jeziku hlap¬ cem in čuvajem.« (Gl. »Edinost« 1. 1880 št. 22.) Nastopnik Leopoldov cesar Josip I. je z odlokom 8. okt. 1710 zapovedal, da mora duhovnik, ki je prej iz Trsta prihajal, stalno v Lipici bivati. Sijajno so bili Tržačani sprejeli svojega ljub¬ ljenega vladarja, a s tem mnogo stroškov imeli in svojo blagajnico izpraznoli. Zato so prosili k malu potem (1680) cesarja Leopolda, naj jim bla¬ govoli odpustiti za 20 let oni letni donesek 2000 gld. za vzdržavanje mestnega grada. Iz te prošnje je razvidno, da so takrat mestni dohodki znašali 40.807 lir, troski pa 34.355 lir; nad polovico do¬ hodkov je dal užitninski davek od vina: 26.000 lir v mestu in 1035 lir iz okolice. (Lowenthal s. c. p. 124.). Cesar Leopold se je bojeval veliko s Turki in slavni poljski kralj Jan Sobiesky je 1. 1683 pri¬ šel Dunajačanom na pomoč ter otel mesto gotove pogube. Se silno vojsko je bil prihrumel veliki vezir Kara Mustafa skoz Ogrsko do Dunaja, ter ga polnih 8 mesecev oblegal, dokler ga nista ime¬ novani kralj in Karol Lotringijski v 12. dan sep¬ tembra 1683 popolnem potolkla, da je bilo pri oblegovanji in v tej bitki 75.000 Turkov mrtvih ostalo. Tudi pozneje se je za časa Leopolda pro¬ slavil v mnogih bitkah slavni vojskovodja »princ Evgen«, ne le proti Turkom, nego i proti Fran¬ cozom. L. 1700 je brez roda umrl španjski kralj Karol II., in cesar Leopold bi imel sedaj po prej¬ šnjih rodbinskih pogodbah dobiti španjsko deželo, a francoski kralj Filip mu jo prevzame, zato se uname vojna, ki je tudi naš Trst zadela. Na Ta- lijanskem je princ Evgen zmagal Francoze pri Carpi (1702), a istodobno pošljejo Francozi svoje vojno brodovje proti Trstu. Uže prej so streljali v Lovran v Li burni ji, potem prijadrajo nenadejano v Trst, ter bombardirajo mes^to v noči 19- dne avgusta izstrelivši 150 bomb. Sest hiš je pogorelo in dru¬ gih 6 je bilo poškodovanih, druge škode ni bilo, nego da sta zgorela en petelin pa prase, zato so po odhodu poveljnika brodovja Forbina napravili dovtipni napis: 94 Forbinus nuper Tergestum fulmine terret, Si damnnm quaeris, porous et ales erit. ^ (Strašnim grmenjem topov je Forbin Tržačane plašil, Kvara drnzega ni, — prase, peteha je vbil.) Krivično poroča pisatelj Gavalli (o. c. p. 126), trdeč, da je takrat mesto brojilo le 3000 Stanov¬ nikov, kajti v popisu tržaške škofije iz one dobe (1693) se bere, da je obzidano mesto imelo 5700 Stanovnikov in z onimi zunaj obzidja skup 10.183. (Folium dioecesanum 1871 str. 133). Pa tudi v pismu mestnega svetovalstva do cesarja Jožefa I. (1705 do 1771), v katerem natanjko priobčijo tadajno po- ložje mesta, svoje bede in nadloge itd. je broj me¬ ščanov 5000. Cesar Jožef I. je z dvemi pismi 3. dne julija 1706 in 23. dne decembra 1713 (?) potrdil vse predpravice (privilegije) in svoboščine od pred¬ nikov mestu podeljene. Predno preidemo na novi prevažni dogodek tržaškega mesta: svobodno luko, nam se je ozreti v kratkem na dolgo skoro polu stoletja trajajočo dobo Leopoldove vlade (1657—1705) in kratko Jo¬ žefovo šestletno vladanje, glede dušne izomike. Ži¬ veli so tačas slavni, učeni možje: na Nemškem eden največih „ modrijanov (fiiosofov) : Leibnitz (1646—1716, na Češkem slavnoznani pedagog: Amos Komenski (Moravec), ki je leta 1666 izdal knjigo : »orbis pictus« (naslikani svet), podlago vsem po- znejim takovrstnim knjigam, ki služijo za nazorni nauk. Na Kranjskem J. B. baron Valvasor; ki je 1. 1689 na svetlo dal veliko knjigo: »Ehre des Herzogthums Krain«. (Čast kranjske vojvodine). L. 1683 se je rodil v Celovcu znameniti pisatelj: »Germania sacra«. jezuit Hanžič (Hansiz). Na Ta- lijanskem je spisal 1. 1660 duhovnik Ferdinand Ughelli: »Italia sacra«. NajGloriškem jezuit p. Baučer, ki je popisal istrske, goriške in primorske zgodo¬ vinske stvari. (Bauzer je umrl 1. 1695.). V Trstu sta živela za časa Leopolda zgodovinarja Vinko Suša (Vincenzo Scussa), od 1. 1660—1666 župnik v Brezovici, potem kanonik stolne cerkve sv. Justa, in p. Ireneo della Croce (pred zvan Janez Mana- rutfa), ki je od Suše podpiran izdal 1. 1690 svojo : 95 »Historia di Trieste«. To se ve, ti so pisali tali¬ bansko, o slovenščini je le malo kaka drobtina iz one dobe, kajti zaradi slovenskega katekizma in svetega pisma od protestantskega pridigarja Pri¬ moža Trubarja, ki je od Tržaškega škofa Peka Bonomo-na bil v mašnika posvečen in imel službo duhovsko v Trstu, vohali so menda po slovenskih knjigah luteranstvo in je zatrli. Takrat, ko je živel Trubar, trudil se je ž njim koprski škof, odpadnik Pavl Vergerji, za prevod svet. pisma v slovenščino in nastopnik Vergerijev škof Ingenerij (1576—1600, je dal tudi natisnoti slovenski kateki¬ zem, ki se dandenes ne nahaja več. (Fol. dioec. 1866 p. 144.). Oglejski cerkveni zbor 1. 1595 je dozvolil, da se sme rabiti po Istri zraven rimskega tudi slo¬ venski obrednik (ritual). L. 1623 je koprski škof Jeronim Rusca sporočil papeževemu nunciju v Be- nedke, da zunaj koprskega mesta, kder stanujejo plemenitaši rimljanskega pokoljenja (?), na deželi biva slovanski živelj in ima slovenske duhovnike, ki po slovensko mašo berejo, da zadoščujejo onim »divjakom«, pa vendar da so dobri pošteni kristi- jani«. *) Koprski škof Bonifacij pa je 1. 1656 pre¬ povedal krkavškemu župniku Miku Vovku, da ne sme maševati v slovenskem jeziku, vendar pa spo¬ roča škof Ženo 1. 1661, da v istem koprskemu mestu se opravlja vsa služba božja v slovenskem jeziku v cerkvi tretjega reda Frančiškanov. L. 1691 se zaukaže spisovati vse župnijske knjige v italijan¬ skem jeziku. Glede jezika pri službi božjej v trža¬ škemu mestu je opomniti, da se je pridigovalo vedno slovensko po vseh cerkvah do denašnjega dne razen v jezuitskej cerkvi. Ova cerkev je bila 1. 1632 posvečena po škofu Jakopu Ferdinand Gorizutti-ju, *) «Nei villagi habitati da schiavi, vi sono alcuni sacerdot-i di quella nazione et lingua che recitano li di¬ vini offiei et la s. messa nell’ Idioma schiavo seeondo la traducione di S. Girolamo, et si tollera cosi per sod- disfare alla barbarie di tali popoli, che non alimentereb- bero altrimenti essi sacerdoti; — se ne vede assai buon effetto«. (Folium dioec. 1867 p. 137.) 96 a jezuiti so bili prišli v Trst uže 1. '1619, njih prvi prednik je bil J. B. Posarelli. Knez Ulrih Eggen- berg je podelil ustanovni kapital 40.000 gld. vpisan na grajščino Kaltenbrunn pri Ljubljani. Uže 1. 1627 je grof Rinald vložil temeljni kamen jezuitske cerkve. Mej prvimi jezuiti v Trstu so večinoma Slovenci: Požarel, Janežič, Vičič itd., a pozneje več Italijanov. IV. Od ustanovljenja proste luke I. 1719 do I. 1780. Hrabri in bistroumni vojskovodja princ Evgen ni le v vojni zmagoval avstrijskih sovražnikov, znal je tudi modro svetovati cesarju v notranjej upravi države. On je po kratkej vladi cesarja Jožefa (1705 do 1711) nasvetoval, da se izvoli brat Jožefov do¬ sedanji španjski kralj Karol za rimsko nemškega cesarja, kije tudi nastopil vlado pod imenom Karol VI. (1711—1740.) Vpoznavši silno važnost svobodne trgovine za blagostan ljudstva je isti princ Evgen prigovarjal novemu vladarju, naj odpre nova pota živahnejšemu prometu po kopnem in po morju. Zato je skrbel Karol VI., da se je trgovina raz¬ širjala nekoliko po Donavi proti vshodnim deželam, in nekoliko na jugu po jadranskem morju. Uže 1. 1714 je potrdil predpravice in polakšice trgovske, katere so Tržačani uživali v Napolitanskem in na sicilskem otoku uže od Karola V. S Turčijo se po¬ godi in z Benedkami glede proste vožnje po Do¬ navi in po morju 1. 1717. Pa ni še do takrat imela Avstrija nobenega primorskega mesta , kder bi mogli ptuji trgovci prosto in brezdačno uvažati svoje blago, zato so pretehtajoči razmere, kde bi bolj kazalo ustanoviti prosto ali svobodno luko (porto franco) na hrvaškem primorju, ali v Ogleju ali v Devinu, naposled se odločili za Trst. Naj¬ prej praša cesar Karol v pismu od 21. d. avgusta 1717 Tržačane, da natanko sporoče o legi mesta in na kojem kraju bi želeli imeti prosto luko. Vesel pošlje mestni odbor dva poslanca, grofa Marenci-ja in pl. Donadoni-ja, v Gradec k cesarju z načrtom mesta. 97 Pravo ustanovljenje proste luke je cesar Karol VI. dovolil Trstu z odlokom 18. dne marcija 1719, »ka¬ terega dvanajst toček še dandenes kaže ne¬ navadno državljansko modrost in skrb cesarjevo« (Ldvventhal s. c. str. 157). Glavne določbe tega za Trst prevažnega odloka so: 1. Trgovci, posestniki ladij in obrtniki, ki so v avstrijskih pokrajinah, smejo se seliti in kupčevati svobodno, kderkoli; 2. Glavne ceste se popravijo ter primerno razši¬ rijo za trgovinski promet; 3. Trst in Reka na ja¬ dranskem morju ležeči mesti naj bosti prosti svo¬ bodni luki (poiti franchi), da bodo ptuji trgovci kar neposredno iz prve roke robo kupovali; 2. Da se trgovstvo pospeši, dovole se trgovcem v prostih lukah tržaškej in reškej posestne pravice; prosti vhod vsak čas vsem trgovcem, pomorskim kapi¬ tanom itd. — zagotovljeno je popolno varstvo vsem pod avstrijsko zastavo v obeh prosti n lukah ležečim ladijam, kdor jin napade, smatra se roparjem; — ako ne prodado robe, smejo trgovci isto tri četrt leta (9 mesecev) brezdačno proti primernej sta- novnini v cesarskih shrambah (magazinih) hra¬ niti, ali ako ni tam prostora, v zasebnih mestnih magazinih, ki se imajo zapirati z dvema ključema: jednega hrani lastnik robe, a drugega konzul do- tične vlade; 5. V obeh prostih lukah naj se na¬ pravi zavarovalna banka, da dobe trgovci v po¬ trebi zajem na svojo robo; 6. Pravdne zadeve trgovske se imajo poravnati v nalašč zato po¬ stavljenih menilnih sodnijah; 7. Trgovci, ki bi se hoteli za stalno v mestu naseliti, nemajo se nadlegovati z davki; 8. Ako bi nastala vojna, smejo trgovci nasprotne stranke v enem letu svojo robo prodati ali pa seboj odpeljati; ne sme se jim vzeti niti z dejanjem obtežiti roba in iadije; 9. Robe iz ponesrečenih (brodolomnih) ladij nema si nikdo prisvojiti; povrne naj se brodolomnikom ali njih dedičem; 10. Trgovci imajo biti prosti stanarinskih vojaških in osebnih bremen (davkov); Novodošle Iadije naj se ne nadlegujejo s preiskovanjem; vendar naj škažejo trgovci ladijski popotni list, prepove¬ dana roba naj se ustavi, a druga je prosta; 12. 7 98 Trgovci smejo hiše zidati si, kupovati zemljišča, za katera naj se jim primeren kraj odkaže, in po razmeri svoboščine dopuste. Duhovska in deželska gosposka naj brani in varuje pravice in svoboščine trgovske. S tem razglasom proste luke je vtesnej zvezi tačas od Karola VI. na Dunaju ustanovljena ((trgov¬ ska družba za vshodne dežele« (orientalna coin- pagnia), da bi posebno po reki Donavi in v Črno morje sploh proti vzhodu pospešila trgovinske zveze z Avstrijo. Družabniki te zadruge so imeli velike privilegije tudi za pomorski promet. Benečani so sicer nasprotovali, a mladeniška prejšnja moč je uže opešala, ljudovlada se je postarala. Orijentalna družba trgovcev je imela v Trstu svoje zastopnike, in k ljubu oviram, katere so vsled svoboščin one družbe, inozemne trgovce in recimo tudi domačine v prometu v kot potiskale, vendar je Trstu kori¬ stila, ker je nakupila vse ono zemljišče, kder je dandenes gubernialna palača, veliki teater in Ter- gesteum. Tam so zasuli nekdanje sobne in prire¬ dili novo ladjetvornico (skver), v katerej se je uže 1. 1719 prigotovila prva jadrenica ladja: »Primo- genito« (Prvorojeni). Privabili so mnogo delalcev v mesto. A dasi je orijentalna družba začela delo¬ vati z veliko glavnico (kapitalom) 10 milijonov gol¬ dinarjev, vendar je uže 1. 1722 falirala. Cesar Karol je nakupil one prostore, ter je ladjetvornico pre- inenil v cesarsko orožnico (arsenal). Da se pre¬ priča o vspehu velikih svojih namer glede povzdige trgoviustva, napoti se cesar Karol 1.1728 sam osebno v Trst. Velike sijajne slovesnosti 'so se vršile o njegovem prihodu; kakor 1. 1660 Leopoldu I. tako so v 11. dan septembra 1728 Tržačani tudi Karolu VI. zvestobo in udanost prisegli, ter v zahvalo po¬ stavili mu častni kip (statuo) na kamenitem stebru iz kraškega (pri Lokvi izsekanega) kamena. Oni steber s kipom cesarja Karola VI. stoji še dan denes na velikem trgu pred mestno palačo. Karol VI. je bil jedini živeči potomec slavne habsburške rodbine, zato je zarana skrbel, da za¬ gotovi dedno pravico svojej prvej hčeri, Mariji Te- 99 režiji. Uže ]. 1713 je predlagal svojim ministrom novi de lni zakon, ki pa je še le 6. dne decembra 1724 bil slovesno objavljen in je znan pod imenom »-pragmatična sankcija «. Po tej določbi se nemajo nikoli deliti dedne provincije avstrijske mej več vladarjev in ako izumre moški rol Habsburžanov, naj preide dedna pravica na ženski rod in sicer najprej na hčeri Karlove, potem na Jožefove in naposled na Leopoldove. Stanovi avstrijskih dežel so zaporedoma priznali novo dedno postavo in večina evropskih držav ni se temu protivila. Vse dotične določbe glede dedovinskih pravic je Karol predložil tudi »najzvestejšemu mestu Trstu«, ki jih radostno sprejme ter zagotovi tudi v bodoče neomejeno zvestobo. Zraven cesarskega in mest¬ nega glavarja (kapitana) je podpisanih 40 odličnih meščanov na spomenici, o tej priliki izdanej. Mej plemenitaši stare korenike so se ponašali »patri- ciji trinajstih hiš« ki so uže od 1. 1246 imeli svojo zadrugo ali bratovščino, ter so po debelih svečah, koje so v rokah držali o posebnih shodih v cerkvi sv. Frančiška (starega sv. Antona), tudi se imeno¬ vali »Nobili del Mocolo« (žlahni debele sveče). L. 1743 so prosili ti stari plemenitaši, da jim cesar Karol dovoli v posebno znamenje nositi zvezdo z grbi 13. rodbin: Bonomo, Leo, Burlo, Paduano, Bašejo, Gicoti, Stella, Pellegrini, Belli, Petač (Pe- tazzi), Thophani, Argento, Griuliani, izmej katerih je bilo uže takrat 6 izumrlo. Cesar jim tega zna¬ menja ni dovolil«. (Kandler: Storia dei Patrizi p. 118.). Večinoma z doneski teh bogatih rodbin, ki so imevale svoje mestne p ilače, storilo se je mnogo za olepšanje mesta, cerkva, glavnih trgov. Dan- denes ne živi več od jedine rodbine baron Burlo v Trstu, druge so izumrle ali neke se drugam preselile. Cesar Karol VI. je želel imeti tudi vojno bro- dovje (floto), zato je naročil z Napolitanskega tri poveče ladije: »S. Elizabeta« s 60 kanoni, »sv. Mihael« s 40 in »sv. Karol« s 70 kanoni. S časoma se zgradi še več ladij na tržaškej ladjetvornici, a 1. 1736 se preneha, in zaradi priznanja pragma- 100 tične sankcije (dedovne postave) hoče Karol svojo floto Benečanom prodati, pa ti je ne sprejmejo. Vsa cesarska mornarica je štela ^tačas okolo. 8000 mož; častniki so bili večinoma Spanjolei ali Ta- lijani (admiral genovežan Parravicini), a prosti mornarji domači, Istrani, Dalmatinci, in ujetniki iz notranjih dežel (obsojeni na »galero«). Kose je 1. 1737 velika vojna ladija »San Carlo« potopila, sezidali in nasuli so na onem mestu veliki »mol« san Carlo, ki je najlepši mej tržaškimi »moli«.*). Od kar so bili prišli jezuiti v Trst, tudi seje mnogo bolj skrbelo za poduk mladine; tako pravi Mainati, da seje 1.1733 ustanovila družba za krščan¬ ski nauk: mladenič je nosil križ po mestu in je zvonil, ter klical otroke k nauku, ako niso prišli, poslala je mestna gosposka briče, da so jih pri¬ silili priti. Plemenita hči cesarja Karola VI., velika cesa¬ rica osemnajstega veka, Marija Terezija, je 32 letna nastopila vlado 1. 1740 ter je s krepko roko vodila državno krmilo avstrijsko polnih 40 let t. j. do 1.1780. Veliko sovražnikov je imela, krvave boje bojevala, a državno blagostanje vendar je mnogo pomnožila s primernimi reformami ali zboljšanjem notranje vladne uprave. Posebno se sme po vsej pravici imenovati velika mati tržaškemu mestu in pospe¬ ševanju trgovstva v Trstu. Kar je bil nje oče Karol ustanovil, ona ni razdrla, temuč še razširila. Karol je bil dozvolil neke predpravice ptujim trgovcem, a Marija Terezija je vsem trgovcem podelila svo¬ bodno prosto trgovinstvo, ne samo oni mali pro¬ stor, kder je lazaret sv. Karola ali stari lazaret in novo mesto, temuč tudi staro mesto in ves tržaški teritorij naj uživa svoboščino proste luke; osebno svoboščino naj imajo vsi trgovci brez razločka; ptujih trgovcev naj se ustanovi v Trstu kolikor jim drago; tudi Grki in Židovi (judje) naj bodo prosti glede svoje verske službe božje. K malu se po- *) Mol je slovensko ime, ker v morje moli — se steza. Tako pravijo Kraševci tudi »podmol« = grota, kakor je postojnski podmol; »jama« je navpična luki ja. 101 množi ljudstvo, mesto se razširi, nove ulice, nove hiše, pravilno zidane, nastanejo poleg starega mesta, na onem prostoru, kder so kedaj bivale soline, in se je morje daleč noter razlivalo, novo mesto, ime¬ novano po Mariji 1'ereziji, terezijsko mesto. Da si tudi ste staro mesto, in novo mesto bile sestri, a vendar se je nju značaj v mnogih stvareh razlo¬ čeval. Staro mesto se je trdno držalo starih svojih šeg in navad, imelo je svoje predpravice, svoje za¬ kone, svojo staro zgodovino, svoja sporočila, svoje praznike in veselice. Novo mesto pa je bilo se¬ stavljeno iz vsakovrstnih od devet strani sveta sem nadošlih življev, trgovcev, delalcev, obrtnikov itd. Tudi različno gosposko in pravico ste imeli staro in novo mesto, zato nastanejo prepiri in zdražbe mejsebojne. Marija Terezija uvaževaje veliki upljiv složnega mirnega živenja na razvitek blagostanja, pridruži novo mesto staremu mestu, da mestna gosposka (občinsko zastopništvo) ima iste sodnje pravice imeti nad novim, kakor nad starim mestom. Občina je za to pravico plačala cesarici 20.000 gol¬ dinarjev odškodnine. Od tistega časa je Trst ena sama občina (soseska), staro in novo mesto, pod enim občinskim načelnikom in eno ter isto mestno upravo; staro mestno obzidje se je tačas podrlo, samo imena še ostajejo nekedanjih mestnih vrat: porta »Donota« (vrata nočna — di notte? ako ni dolnata?) porta in ulica »Riborgo« (naši ljudje pra¬ vijo: na Razborji) in porta in ulica »Gavana« (morda kalna — kavuena?). Mnogo novih naprav in mestnih poslopij je iz one dobe. Uže od rimskih časov je bilo neko zna¬ menje na skali: Čuk (Zucco), neka morska svetil - niča; Marija Terezija pa je dala napraviti oni dolgi mol, morski jez, od starega lazareta do svetilnice ali lanterne. Mnogo se je neki potrosilo pri onem nasipu, da je poznej francoski cesar Napoleon I. 1797, ko je bil v Trstu, rekel: »kaj to je tisti mol, čegar vsaki kamenje stal cekin ?« (Gavalli s. c. 132). Pa za Marije Terezije ni bilo še onega svetilnega stolpa, ki je dandenes, dozidal se je še le 1. 1834. Tudi veliki mol »san Garlo« se je takrat dozidal, 102 in novi lazaret v onem kraju, ker je začetek kolo¬ dvora tržaškega in nove luke pred malo leti zasut. Imenoval se je oni lazaret po cesarici Mariji Te¬ reziji: lazaret sv. Terezije. Ime Marije Terezije pa vedno ostane zlatimi črkami napisano v zgodovini tržaškega mesta, ker mu je pripravila dobre vode, katera je še dandenes izpod griča Temenjaka pri Vrdelji napeljana v Trst po vodotoču (akvedotu) v tri glavne vodnjake: na velikem trgu, na borsnem in na trgu rudečega mosta. Mej poslopji iz dobe Marije Terezije nam je omeniti najprej cesarsko namestniško palačo, ka¬ tera še dandenes v istem stanu služi kot stano¬ vanje c. k. namestniku, in ako cesar v mesto pride. Potem stara »Borsa« trgovska shodna palača, kamor so se trgovci ob določenej uri skup shajali ter svoje trgovinske zadeve določevali. Trgovinsko društvo, imenovano »Borsa«, pa je bilo 1. 1775 sestavljeno iz 40 bogatih trgovcev, ki so bili udje dosmrtni, pa niso zastopali skupnih trgovinskih zadev, ampak le svoje lastne koristi in kupčijske zveze. Iz one dobe je velika »dogana«, in pa kanal pred cerkvijo novega sv. Antona. Uže cesar Karol VI. je namerjaval svobodno trgovinsko občenje pospešiti, da je v Trstu dovolil nekaj somnjev, na katere se je roba dovažala brez- dačno. Slovesno, streljanjem topičev se je somenj odprl, mnogo zunanje gospode je prihajalo k ve¬ selicam, ki so se vrstile o tej priliki. Marija Te¬ rezija pa je odpravila take slovesne som nje kot ne¬ potrebne, kajti v mestu je uže tako vedno somenj, neprenehano prodajanje in kupčevanje, vsak dan je klenkal zvon na urinem stolpu, na velikem trgu, kder sta »Mihec in Jakec« ure bila, ter klicala trgovce v posvet v»borso«. Marija Terezija je dala sezidati veliko bolnišnico (spital) 1. 1772, in zraven hišo za uboge in sirote. Gele knjige bi morali na¬ pisati, ako bi hoteli, vse naprave, postave, odloke, preustrojenje prejšnjih določeb navesti, vzlasti glede prometa po suhem in po morji, kar je modra vla¬ darica za Trst storila. A vendar za-njo niso po¬ stavili nijednega častnega kipa, ali kakega poseb- 103 nega spomenika, »le po sobah starih patricijev tržaških je nje podoba krasila stene«. (Kandler s. c. st. 120.) Deželno npravo je Marija Terezija pre- menila 1.1749 določivši, da Trst, Oglej, Reka, Bakar, Senj, Kraljeviča (Portoie) in Karlohag ima se sma¬ trati kot jeden okraj imenom »avstrijsko Primorje«. (Litorale), podredjeno dunajskemu trgovinskemu vodstvu. V Trstu pa je osnovala cesarica novo oblastnijo: »višje trgovinsko nndzorništvo«, kojemu je bil c. k. mestni glavar predsednik. Omenjena deželna uprava s poslednjo oblastnijo vred je pa 1. 1776 prenehala, mesto je zopet postalo kot sa¬ mostojna deželna skupina z cesarskim »guver¬ nerjem« (poglavarjem). Prvi guverner je bil Karol grof Zinzendorf 1. 1776. Temu so postavili Tiža- čani spomenik na Opčinah, ko se jo dodelala »stara cesta«, takrat imenovana »nova cesta«, kakor pravi napis na plošči pred vodnjakom openskim; »Via antea nova, nune auspicato nomine Zinzendorfia« itd. (cesta kedaj nova, zdaj bolje imenovana Zin- zendorfova itd.) Odprla se je ta cesta 1. 1778. A. cesar Jožef II. (sin Marije Terezije) se je neki iz¬ razil o tej cesti: »Dva sama sebi prepuščena vola bi gotovo boljšo cesto izbrala«. Koliko so po strmej starej cesti blaga mučili! Včasi so vpregli do 40 parov volov, da so izvlekli voz iz Trsta, in ako se je dol grede kak zavor zlomil, zdirjal je voz navzdol ter voznika in živino ugonobil. Zato se je kasneje 1. 1830 napravila sedaj imenovana nova cesta. Za časa Marije Terezije se je ustanovila do¬ mača iz mestnih in okoličnib mladeničev in mož sestavljena vojaška četa 1. 1779, pozneje se je bolje uredila; vikši častniki so bili tržaški patriciji (stari plemenitaši), a uže pod cesarjem Jožefom I. 1. 170.3 se je napravil polk ali regiment pešcev (infante- rije) iz domačih fantov. Ta polk štev. 22. se ime¬ nuje sedaj Weber (pred Wimpfen) po domače »tržaški regiment«. Tudi za povzdigo poljedelstva in obrtnijstva je skrbela Marija Terezija, kajti uka- zala je, da se ima gozd Farned (boschetto) ogra¬ diti, da se živina in zlasti koze nema poga- *) k y/. /£4 ^ 104 njati na pašo v Farned, dokler kaj ne spodraste. Da bi se bolj udomačilo svilarstvo, zaukazala je nasaditi murbnih dreves po hribčeku Bombelju. Brske »bige« so tudi Mariji Tereziji dopadale, da je 1. 1756 in 1764 nekaj krušaric iz Sčedne na Dunaj poklicala, da bi se Dunajčanje od njih na¬ učili tak kruh delati. Prve gruntne bukve (kata¬ ster) so se osnovale po Primorskem vsled določbe Marije Terezije 1. 1772. Dveh na duševno ljudsko omiko jako upliva- jočih stvari nam je še omeniti, ki so se vršile za časa slavne cesarice, namreč zatrenje reda jezuitov, in utemeljenje ljudskih šol. Komu ni znano ime jezuiti? Nekim se kar obraz skremži pri tem imenu, ter ne vedo nič do¬ brega o njih praviti, dasi tudi dokazov nemajo. Jezuiti so večino avstrijskega cesarstva ovarovali pred luteranstvom, ter ohranili s tem pred gotovim propadom. Velike, debele knjige ne zadostujejo vse natančno popisati, kar so jezuiti dobrega storili od časa, ko je papež Pavel III. v 27. dan septembra 1540 jezuitski red potrdil, dokler ga je papež Kle¬ men XIV. v 21. julija 1778 zatrl. Razširil se je bil ta red skoro po vsem svetu, ter je posebno mla¬ dino izvrstno podučeval. Po vseh večjih mestih so imeli jezuiti svoje gimnazije (latinske šole), tako so tudi v Trstu utemeljili od 1. 1620 naprej svojo šolo, nižjo gimnazijo, katerej so pridružili početkom osemnajstega veka še višjo gimnazijo in 1. 1743 tudi šolo za višje računstvo in za mornarstvo (navtikoj. V vseh strokah izvrstni so k malu zasedli od¬ lična mesta tudi na kraljevih dvorih, kar je vzbu¬ dilo veliko zavidnost njih nasprotnikov, ki so to¬ liko časa jih spodkopavali, dokler je sam papež 1. 1773 dovolil, naj se red zatre. Mnogi so postali kot drugi svetni duhovniki, a šol niso smeli več imeti, Ko se je v Trstu zaprla jezuitska gimnazija (tam kder je zdaj jetnišnica), ostali so Tržačani tri leta brez vsake šole. L. 1775 je cesarica Marija Tere¬ zija zaukazala, da se odpre v Trstu nova nemška ljudska šola, ter je določila, da nihče se ne sprejme 105 v gimnazijo, ki ne umeje dovolj nemščine. Jezuit¬ skim šolam se je očitalo, da preveč goje mrtve jezike (latinski in grški), in da zanemarjajo domači živeči jezik, pa to ni povsem istinito, kajti v pra¬ vilih sv. Ignacija je določno rečeno: »naj se va¬ dijo (jezuiti) in dobro nauče ljudskega jezika (lin- guam vernaculam), da bodo znali pridigovati«. (Gonst. p. IV. c. s. 8.) Vendar iz prejšnjega sto¬ letja nemarno Slovenci kacega znamenitega pisa¬ telja jezuita, razen p. Gutsmana, Korošca, ki je napisal slovnico in slovar-nemško-slovenski 1.1777. Gotovo so natančni patri jezuiti, ki so tudi mej Slovenci mnogo pridigovali, svoje govore napisali, pa Bog vedi, kam so se taki rokopisi pozgubili. Iz one dobe so za istrske in dalmatinske Slovane silno znamenite narodne pesmi patra Andreja Ka- čič-a, frančiškana. Ni je dalmatinske ladije, da ne l)i imela na brodu Kačič-eve knjige, a jo imajo povsod i na selih, mnogo pesmi na pamet znajo. Narodnih pesmi so i po Krasu kedaj veliko več znali, sedaj so se pozgubile. V Trstu se v šolah ni učila slovenščina, vsi odloki, razsodbe, dopisi, ukazi so bili pisani v italijanščini ali nemščini. V pismoshrambi (arhivu) openske župnije je iz dobe Marije Terezije pismo nekega župnika, v katerem omenja svojo pravico, da sme tirjati od občanov dva voza najboljih drv za slovensko tolmačenje italijanskih dopisov od mestnega magistrata. Duhovniki so jedini vzdrževali in budili na¬ rodnost uže za časa Marije Terezije in pozneje. Tomajski župnik Fr. Pavl Klause je bil izdal 1. 1748 slovenski katekizem in pet let potem koprski škof Kamucij del obrednika (duhovske knjige) v slovenskem jeziku. Neki cesarski razglasi so sicer tudi slovenski, a silno malo jih je. V onej dobi so celo Benečani bili Slovanom bolj pravični, kajti iz 1. 1777 je nova gozdna postava za beneški del Istre bila tiskana v italijanskem in slovenskem (istrskem- hrvaškem) jeziku. [Berenger s. c. p. 124.) Kmetje so bili takrat tlačani grofovski, t. j. morali so opravljati razno roboto, plačevati in od- rajtovati grajščakom desetino od žita in blaga, a 106 ker so včasi jim nalagali kak noY davek ali ga hoteli zvikšati, so se tu pa tam upirali in puntali. Iz okolice tržaške je znano, da so 1. 1668 bili vsi Prosečani, Kontovelci in Križani kaznovani vsak po 7 mark globe (56 lir =28 gl h), ker niso hoteli iti robote delati v žaveljsko dolino, kakor jim je mestni magistrat tržaški bil ukazal, županje so bili za dalj časa v prognanstvo obsojeni. Tol¬ minski kmetje so se bili spuntali, ker je bil grof nek novi davek naložil, katerega je drzni berič Bandel brez usmiljenja tirjal. Prišli so bili obo¬ roženi v Gorico, to se ve, k malu jih užugajo, 150 Tolmincev je bilo^obsojenih za več časa v zapor na goriški grad. Štirim glavnim ščuvalcem so v 20. dan aprila 1714 na glavnem goriškem trgu Travniku najprej glave odsekali in potem razče- trtili njih trupla; pojedine ude so obesili pri Sol¬ kanu, v Panovcu in v Krojini«. (S. Rutar: Tol¬ minsko str. 118.) V kacej vasi so bili vsi kmetje podložniki enega gospodarja, v drugej pa je bilo več gospodov, ki so imeli vsak svoje kmete, kakor je zabeleženo v starih zapisnikih, n. p. v Brezovici stoji v župniškem arhivu pisano: 15 kmetov plačuje desetino g. Je¬ remiji Leo, župniku dajo kvartez (od 10 snopov žita desetinskega dva sta župnikova,); 8 kmeti pla- tijo g. Jurju Rob, 2 kmeta g Jakobu Leo, jeden plati g. župniku Hrušičkemu, in 10 podružnikov dela roboto. Mnogokrat, ko so se skup shajali gro- fovje, so tudi jednega ali drugega kmeta »zaigrali«, da je skoz noč prišel kmet pod druzega gospo¬ darja, včasih so jih zamenjavali, drugoč zastavljali za izposojeni denar. Sodstva pa niso vsi imeli, nego le nekateri izmej njih, ki so v dan letnega shoda (navadno kako cerkveno opasilo) sklicali skup svoje kmete ter njih pritožbe in pravde razsojevali, in meje posamnih okrajev oklicali. Vendar niso kake pravde le v oni dan bile poravnane, nego so tra¬ jale leta in leta. Prav iz starinskih zapisnikov grofov Petačev je neka dedna pravda, ki je trajala od 1. 1638—1683 t. j. polnih petdeset let. Isti grof Petač je imel pravdo z Barčani, ki niso hoteli sekati in 107 peljati 6000 kolcev, kakor je bil grof ukazal, na grofovsko pristavo (vinograd) Sabotnjak pri Sčedni, od 1. 1745—1750 t. j. prav za časa Marije Terezije. Ko so se uprli rekoč, da je to nova robota, raz¬ srdil se je grof, vse blago (živino) jim rubal in v grad odgnati dal. Ko se zberejo v gradu Završ- njeku, jim po treh dneh nekaj živine nazaj da, a tri najlepše vole si prihrani za odškodnino, ena junica je bila zaradi bričevih udarcev poginola, in ko se kmet pritoži, zgrabi ga brič za lase in ob tla trešči, kmet beži, a berič za njim kamenje luč,«. Kmetje se pritožijo v Gorico na višjo sodnijo, a kako so hoteli pravico dobiti pri sodnikih, ki so bili večinoma plemenitega stanu, ter so bolj držali za svoj stan, nego da bi puntarskim kmetom prav dali. Pri teh in enakih pravdah so le odvetniki živeli in stvari na dolgo zavlačevali, po starem pre¬ govoru: »piu la (lite) pende, piu la rende« — (dalje pravda tipi, več odvetnik od nje dobi). Pa tudi v drugih zadevah so bili časi vse dru¬ gačni nego dandenes. »Ljudje so bili neskončno vražni, celo najumnejši možje se niso mogli babjim veram odpovedati, vera v copernice in strahove je bila tako trdna, da so tistega za neverna imeli, ki se je predrzno! take čenče tajiti«. (Trdina s. c. st. 120.) Posebno se denašnje dni čudimo, da so tako neusmiljeno in grdo ravnali z nedolžnimi ženskami, katere je nevedno ljudstvo ali kak hudobnež za copernice (vešče) proglasil. Take so devali na tezo, da so, če prav nedolžne, od velicih bolečin prema¬ gane, spoznale da so krive. Peljali so jih na kali visok prostor, tam so grmado (kres) napravili in ubogo žensko sežgali. L. 1716, za časa očeta Ma¬ rije Terezijinega so 14 osob v Kastvu, in mej njimi tudi kapitanovo ženo, zaradi copernije (čaranja) obsodili in na grmadi sežgali. Hvala Bogu, ta je bila v naših krajih zadnja krvava čarovna sodba«. (Kovačič s. c.) Daši je bilo v minolem veku silno več ovac po Krasu, nego dandenes, vendar niso le suknene in prtene obleke nosili, nego celo iz li¬ povega in hrastovega ličja. Zato je 1. 1772 bila dana zapoved, da nijeden ne sme več izdelovati obleke 108 iz ličja posebno ne iz hrastovega, da se toliko drevja ne kvari. Veliko stvari se je bilo spremenilo pod vlado cesarice Marije Terezije, a še več pod nje sinom, mladostno navdušenim Jožefom II., ki je po smrti očetovej 1. 1763, bil sovladar z materjo Marijo Te¬ rezijo, katera pa je vse važnejše vladne zadeve sama opravljala. Se le po smrti blage cesarice 1. 1780 prevzame samovladarstvo Jožef II., ter v burnej dobi desetih let vodi krmilo avstrijske države. V Trst je bil prišel prvikrat uže 1. 1775 in se je, kakor sploh za povzdigo blagostanja vseh državljanov, tudi za pomorsko trgovino jako zanimal. Mnogo zgodovinarjev v zvezde kuje cesarja Josipa II., da je namreč kmetom k večej svobodnosti pomagal in jih iz pristranske sodnje oblasti grajščin vzel v svoje dobrotljivo varstvo; da je odpravil ovire svobodne vednosti in učenosti, neizmerno sol uvedel, pa žal! le nemških, vendar so slavni rodoljubi slovenski Žiga Zois , Vodnik , Linhart, Kopitar takrat se izgo- jili in vzbudili. Kupčija ali trgovina avstrijska se je pod vlado Josipovo mnogo razširila, da se v tem obziru ponosno sme primerjati z drugimi narodi. Na tisoče ladij vseh narodov je prijadralo vsako leto v Trst, bogato obloženih in število prebivalcev se je hitro pomnožilo. Trst je o vladinem nastopu Marije Terezije imel J7000, in ko je po 40 letih nje sin začel vladali, uže 17.000 duš, za vlade Josi¬ pove pa je narastlo število do 24.000. L. 1783 je odplula prva ladija iz Trsta v severno Ameriko, s katero so hoteli trgovinsko zvezo ustanoviti. Tudi z južno Rusijo se je pričela živahnejša trgovina po morji se razvijati, vsled vojne rusko-turške, ki je trajala od 1. 1768—1774; naselili so se neki ruski trgovci v Trstu 1. 1788. Visoke in blage namene je imel sicer cesar Jožef II., toda preveč seje ravnal po nazorih svojih «liberalnih» ministrov, in tudi po svojej glavi: skoro vsaka misel, ki mu je v glavo padla, morala je postati zakon - postava za vso državo, brez razločka narodnosti, navad, šeg in starih pravic posameznih dežel. Hotel je vse zenačiti, vse na 109 Dunaji centralizirati (vsredotočiti), en jezik (nemški) povsod uvesti, eno vero, nekako avstrijsko naro¬ dno, samosvojo, ustvariti. A te spremembe in preustrojenja so mu od strani prosto miši jakov in framusonskih privrženikov veliko hvalisanja in po¬ veličanja, a od strani vernega ljudstva pa veliko graje in nezadovoljnosti prouročile. Fraraasonstvo se je ustanovilo na Angleškem 1. 1717, z glavnini načelom, katerega se drže trdno še dan denašnji «učenjaki»: vse vere ali verstva imajo polagoma se umaknoli glavnej veri: «človek naj ima le človeško natoro in nje vsestranski razvoj kot največji uzor»: (humaniteta). Iz Angležkega je framasonsko društvo svoje podružnice ustanovilo najprej na Francoskem v Parizu (1715), potem na Irskem v Dublinu (1730), na Laškem v Florenci (1733), isto leto v Bostonu na Amerikanskem; 1. 1737 v Hamburgu; 1. 1740 v Berolinu na Pruskem: beznica (loža) «k trem svetovnim kroglam«, ki še dan denes obstaje in ima 173 podružnic pod seboj. Oče cesarja Jožefa, ko je bil na Belgijskem, vpisal se je uže 1. 1731 mej framasone, in ko je postal soprog mnogo plemeniteje Marije Terezije, poklical je kot cesar Franc I. iz Belgije svojega sobrata framasona. nekega Van Swieten -a, dvornega zdravnika Marije Terezije, in poznejega predsednika dvorne šolske komisije. Po vsej Evropi je takrat nek poseben protikrščanski veter plal, in ta veter je tudi avstrijski dvor seboj potegnol. Uže pod Marijo Terezijo se je v duhovskih zadevah mnogo spremenilo: nekaj sicer na bolje n. p., da se je 1. 1751 za vselej odpravila oglejska nadškofija (pa- trijarhat) ter primerniše razdelila v dve, namreč v goriško vrhovno škofijo in videmsko. V Gorici se je ustanovilo bogoslovsko seminišce in Marija Terezija je podarila glavnico, iž koje obresti naj se vzdržuje tudi šest bogoslovcev tržaške škofije. In tudi drugod so se ustanovile nove škofije. A po tadajnih nazorih so mislili, da papež ima preveliko oblast, zatore se je uvedlo za razglas papeževih pisem kraljevo dozvoijenje (placetum regium) uže 1. 1749 in se ponovilo 1.1767. in 1.1776. Potem se je 1. 1773 prepovedalo vsakatero neposrednje občevanje z Rimom, in ljudje ne smejo več v Rim na božjo pot hoditi; duhovniki, da ne smejo denarja za mi¬ sijone ali za papeža iz dežele pošiljati. Praznikov število se je zmanjšalo za 24 dni, isto tako so preobilne shode in procesije prepovedali. Cesar Jožef II. pije prepovedal 1. 1781 v Rim hoditi v bo- goslovski ustav, (collegium germano-hungaricum), in 1. 1782 (torej pred sto leti) je ukazal, da se imajo zapreti vsi samostani moških in ženskih, ki nemajo posebne službe po duhovnijah ali pri šo¬ lah, potem 1. 1785 sploh vsi oni samostani, ki niso neobhodno potrebni. Do 1. 1786 je bilo po Avstriji 738 samostanov zaprtih, redovniki in redovnice so se razkropili, premoženje se je poprodalo in iz onega denarja je nastal tako zvani: verski zalog (Religionsfond). L. 1783 je ustanovil cesar Jožef II. središčna seminišča (eentralseminar). Za naše kraje so morali bogoslovci hoditi v Gradec. Odpravil je mnogotere bratovščine ter njih premoženje upo¬ rabil za druge državne ustanove. V Trstu in po tržaškej škofiji je bilo, kakor sploh po vsej državi, premnogo bratovščin: Zna¬ menita je ona sv. Jožefa v Ricmanjih, ki se je bila začela 1. 1749 in je imola mnogo družabnikov tudi iz visocih krogov, celo sam cesar Jožef II. ko je bil še kot nadvojvoda, bil je vpisan. Slovenska knjižica, v katerej so popisane tačasne prigodbe v Ricmanjih, bila je tiskana početkom tega stoletja in 1. 1880 .je sedanji g. kapelan A. Kuhn izdal za¬ nimivo knjižico, pa v nemškem jeziku: «Gehet zu Joseph!« (Pojdite k Jožefu). Dve leti pred (1878) se je v Trstu natisnola slovenska knjižica: Sveti Jožef v Ricmanjih, kratek popis začetka božje poti k sv. Jožefu v RicmanjA — V novejšem času se je zopet probudila ta božja pot, kakor tudi mnogo drugih, ki so bile za časa cesarja Jožefa prepo¬ vedane. Izmej bratovščin v tržaškem mestu do 1. 1783 obstoječih nam je omeniti zaradi narodnosti eno najstarejših: slovensko kmečko bratovščino M. B. pri crkvi »morske M. B.« (Madonna del mare), ki Hi se v spisih omenja uže 1. 1298, in je vsaj proti koncu imela tiskane sprejemnice. — Znamenita je bila bratovščina sv. Nikolaja za ladijske gospo¬ darje in za mornarje tržaške. Imelo je to društvo svojo cerkev s. Nikolaja na sedanjem trgu »piazza Gadola«. (Talijanski pisatelji pravijo, da je ime »Ga¬ dola« od nekega trgovca tega priimka nastalo, a ni morda starosl. »gat«, »gadol« = kanal?). Ta mornarska zadruga je imevala mnogo udov in ko je bila 1. 1783 prenehala, znašalo je društveno pre¬ moženje 25.009 gld., toliko kakor je bilo vseh te- dajnih mestnih dohodkov. Iz tega denarja seje usta¬ novil »mornarski zalog« (instituto di marina), za mornarje sploh, ne le samo za Tržačane. V tržaškej škofiji ni bilo dosti samostanov. Za cesarja Jožefa se je zatrl kapucinski samostan, dasitudi so meščani prosili, naj bi se ohranil, ter so celo hoteli nakupiti drug svet za novo zgradbo samostana, a zaman, cesar se ni dal preprosili. Svete posode so se prodale nekej židkinji (judinji) »Dobruški« za malo svoto, a knjige in rokopisi so se pozgubili. S premoženjem zatrtih samostanov se je res barbarično ravnalo. Zatrl se je tudi franči¬ škanski samostan v Grljanu (Grignano). Pok. Ko¬ vačič ima v svojem rokopisu: »Zgodovina tržaške škofije« zabilježeno, da je uže 1. 650 grajski patri- jarh Maksim ustanovil samostan M. B. v Grljanu (Grignano), »kder se dandenašnji Miramar grad gizduje«, a ta stvar ni izvestna; saj nam se do¬ zdeva, da je v Štivanu (poleg Timave) oni kraj, kder je Maksim prvi benediktinski samostan usta¬ novil. Uže predno so prišli v Grljan frančiškani (pod štajersko provincijo spadajoči) 1. 1626, bila je tam stara cerkvica in »božja pot«; morda je i ona kapelica M. B. mej Kontovelom in Prosekom, ime¬ novana: »Madonna della Salvia« prenesena (t. j. kip na altarju) od morja in se spočetka nazivnla: »žalna Mati Božja (= žal = obal = breg.). Mirišče zatrtega grljanskega samostana je sedaj v gornjem oddelku cesarske »vij le Miramar«. Prepojeni frati so šli v Gradec (na Štajerskem), in pater guardijan je šel v Katinaro, kamor je seboj prinesel glavni 112 altar, služboval kot prvi tamošnji župnik (kurat). V Trstu je ostal vendar ženski samostan benedik- tinarc s cerkvijo sv. Ciprijana, kder je še dandenes. Utemeljen je bil ta ženski samostan uže 1. 1275. Zraven samostana je bila neka cerkvica sv. Mar¬ tina, ki se je I. 1784. zaprla, ter„pozneje v žensko šolo samostansko premenila. Se mnogo drugih manjših cerkvic je bilo od cesarja Jožefa v pre¬ poved dejanih: sv. Sebastjan, sv. Silvester, sv. Križ, sv. Jelena, sv. Servol, sv. Andrej (kder je znano šestališče nad letošnjimi razstavnimi poslopji, poleg Stabilimento tecnico), ki se je v krčmo precenila, sv.'Marija Magdalena, Madonina, Sv. Ana, sv. Jakop, sv. Jarnej, sv. Pantaleon, i druge. Po »toleranc- patentu« (strpnem pismu), katero je cesar Josip II. 1. 1781 razglasil, podelila se je drugovernikom (ju¬ dom, protestantom, grkom) mnogo veča prostost, nego so jo prej uživali. To se ve, da so te pre- membe v Avstriji posebno sv. očeta papeža Pija VI. mnogo žalile, zato se napoti 1. 1782 na Dunaj, da cesarja pregovori, naj prekliče vpeljane novotarije, a nič ne opravi. V Trstu so protestanti (avgsburgski) kupili cerkvico sv. Marije Roženkranske 1. 1786 za 7500 gld., kder so svojo službo božjo opravljali do 1. 1871, ko je ta cerkev zopet katoličanom prišla v roke. Kalvini (švicarski protestanti) pa so istega I. 1786 kupili cerkvico sv. Silvestra (pod jezuitsko cerkvijo), kder se še dandenes shajajo. Ko so se redovniške družbe in verske bratovščine zatirale, pa se je priporočalo kot jako primerno in človeškej družbi koristno (?) framasonsko društvo. L. 1785 se je takovo društvo tudi v Trstu ustanovilo, pa ni imelo dolgo obstanka. Važniša prememba za časa cesarja Josipa je tudi premeščenje tržaške škofije. Hoteli, so prestaviti škofa in korarje v mesto Bruk na Štajerskem, pa ker se je solnogvajski vrhovni škof temu upiral, ostali so še nekaj časa v Trstu, vendar po dre¬ zanju cesarja Josipa prekliče papež Pij VI. tržaško in goriško škofijo, da se združite v novo gradiš¬ čansko. 113 Prvi gradiščanski škof bi imel biti groflnzaghi, ki se pa iz Trsta, kder je škofoval, ni preselil. Za časa Marije Terezije je bilo plemstvo, bodisi v du- hovskih ali deželskih službah, največ v čislih, a pod cesarjem Jožefom se je tudi v tem obziru na bolje spremenilo, ne le grofi, nego i drugi učeni poštenjaki so lahko veliko službo zadobili. Škof Inzaghi je bil zadnji z naslovom »tržaški grof«. Mnogo novih, za duhovsko službo primernih du- hovnij se je ustanovilo. V Trstu je od starodavnih časov bivala le župnija pri sv. Jnstu, a ker se je ljudstvo pomnožilo, ustanovite se 1. 1777 dve novi župniji: pri jezuitih, in v novem mestu pri cerkvi sv Antona, ki je bila v prvič 1. 1767 sezidana, pa 1. 1827 podrta, in od istega leta do 1834 se je do¬ zidala sedanja veličanstvena cerkev novega sv. Antona. Vsled ukaza tridentinskega cerkvenega zbora povsod, a v Trstu so se upeljaie uže 1.1527 prve krstne /'matične/ knjige, katere se še dan denes hranijo v župnijskem arhivu pri jezuitskej cerkvi, in iz katerih je razvidno, da ste dve tre¬ tjini žiteljstva bili slovanske krvi. L. 1780 se upe- ljejo krstne knjige tudi v novej župniji novega sv. Antona. Cesar Jožef je bil jako človekoljuben in torej je želel polahčanje zlasti kmečkemu stanu; prav ganljiv in spodbudljiv vzgled je dal, ko je potovaje po Moravskem sam prijel za drevo ter oral. Na onem mestu so mu pozneje postavili spo¬ menik. Da bi zlasti kmetom na deželi polajšal iz- polnovanje krščanskih dolžnosti, ustanovil je cesar Jožef primerne duhovnije, župnije in škofije. Gra¬ diščanska škofija pa ni oživela, kajti cesar Jožef je bil 1. 1790 umrl, in njegov brat Leopold II. je zopet Tržačanom dovolil, naj imajo lastno škofijo, kar je tudi Pij VI. papež potrdil. Tržaška škofija se je povečala za ves okraj nekdanje pičaoske (Pe- dena) škofije v Istri, kder je sedaj dekanat. — »Pi- čanska škofija je neznatna bila in nje dohodki so obstajali večinoma v leščnikih, in zato so pravili pičanskemu vikšemu pastirju: »leščniški škof«. Rastli so namreč ondi lepi debeli leščniki, da so jih kedaj cele vozove naložili in na prodaj peljali. s 114 Ako so ljudje jeli leskovo grmje trebiti in njive pri¬ pravljati, skrajšali so se s tem škofovi dohodki. Še predzadnjemu škofu je bila cesarica Marija Tere¬ zija 1. 1754 priboljšala plačo za letnih 300 zlatov, da je vendar nekoliko spodobno po svojem stanu živeti mogel. Prav to pomanjkanje je bilo glavni uzrok, da je papež Pij VI. 1. 1788 to škofijo pre¬ klical in jo za vselej tržaškej pridružil«. (Kovačič s. c.) Isto tako so bile tačas pridružene tržaškej škofiji neke duhovnije spadajoče pod Poreč, Pazin, Žminj, Tinjan, Beram, Kaščerga, in druge še spa¬ dajoče pod Pulj: Kršan, Šumberg, Boljun, Mošče- nice, Lovran, Volosko, Kastav, Klana. Trgovina se je imela povzdignoti in živahnejše razcvesti s tem, da je cesar Jožef 1.1784 ostro pre¬ povedal uvažati neko robo iz ptnjih dežel, in da je sklenol trgovinske pogodbe 1. 1783 z marokan- skim cesarstvom, 1. 1784 s Turčijo in 1. 1785 z Ru¬ sijo. Nov carinski (čolni) red se vpelje 1. 1'88, za izvožnjo nekih fabrikatov se določijo nagrade, in v Trstu in na Reki se napravijo veliki žitni ma¬ gazini. Obrtnija se razcvete v Trstu: 1. 1782 usta¬ novi K. L. Chiozza svojo veliko mjilno (žaifno) fa- briko, ki še dan denes deluje, pa še mnogo drugih obrtnijskih delalnic je takrat nastalo. Tlačanstvo pri kmetih se je 1. 1784 odpravilo. L. 1787 se vpelje novi kazenski zakonik, v katerem ni bilo nič več o čaranji in čarovnicah. Sploh se mora priznavati, da je izomika mnogo napredovala, ter nova pota nastopila, ko so jeli časniki izhajati. Letos je 99 let od kar se v Trstu tiska »Osservatoie Triestino«, kojega prvi letnik je iz 1. 1783. Vsled napredka v državnih gospodarskih raz¬ merah so se tudi dohodki pomnožili. Pod cesarjem Karlom VI. so znašali vsi letni dobo Iki avstrijski 30 milijonov, — 1. 1748 pol Marijo Terezijo 36 mil., pozneje 1. 1773 uže 56 milj., a po l Jožefom II. 90 milijonov gld. Tržaški mestni dohodki so bili 1. 1783 ti le: 115 Veliki vinski dac . . . 280.250 lire — sld. Vinski dac od teritorija 4.347 « — « Cestnina. 16.162 « 19 « Klavščina (od goved) 31.130 « 19 « Dae od lesa. 18.100 « — « Od domače soli (ses- tiero). 12.743 « 14 « Od prodane soli (mog- gio). 542 « 2 « Od ptuje soli (moggio) 356 « 10 « Za napihnenje sodov z mornico. 501 « — « Za mero vina in olja 20.000 « — « Odsodnijske kancelij e 2,875 « 2 « Skupaj . . . 387.009 lire 6 sld. Tržaško mesto se je bilo razširilo pod Josi¬ pom II. posebno na južno zahodnej strani v okraju imenovanem ss. Mučenikov (ss. Martin) tja od sta¬ rega sv. Antona, ter se po istem cesarju zvalo Jo¬ žefovo predmestje (borgo Giuseppino). Škoda, da se je cesar Josip preveč vtikal v cerkvene zadeve, ter hotel tudi tu vse po novem kopitu prestrojiti. Prav primerne so bile sicer neke postave n. p., da se ne sme več v cerkvah v družinskih ralcvah mrličev pokopavati, a drugi prepisi zadevajo ma¬ lenkostne stvari, ter se nam dandenes zde kakor otročarije n. p., da se ne sme več ko dve sveči ra¬ biti pri sv. mašah, da se ne sme nijen kip Ma¬ rijin obleči, da se ne sme toliko roženkrancev, križev potov, litanij, i. t. d. opravljati. Na smrtnej postelji je cesar Josip II. marsikatero naredbo pre¬ klical, a duh Josipov je še dolgo vladal v zako- nodajstvu, oni duh, kateremu pravimo: »Jožefini- zem», po kojem bi se cerkev vedno imela ravnati le po prepisih in ukazih vlade kot vrhovne zapo- vedovalke v državi. Kratko časa, le dve leti od 1790—1792 je vla¬ dal Avstrijo nastopnik in brat Jožefov, Leopold II. Ge prav je na Toskanskem, kder je pred vladal, marsikatero novotarijo vpeljal, v Avstriji je veči¬ noma le preklicaval Jožefinske naredbe, ter puščal staro živenje, kakor so bili ljudje navajeni. Dva- (C. F. 'v. Czoer- nig : Geschichte der Triester Staats-Kirchen- und Gemeinde- Steuern p. 103.J Lira je znašala 17.5 novčičev našega denarja, torej 887.009 lir — 67.726 gld. 57 kr. # 116 krat je obiskal tržaško mesto 1. 1790 in 1791. Koj s početka ob nastopu njegove vlade je tržaški ma¬ gistrat sklenol odbornike odposlali k njemu na Dunaj s prošnjo, da potrdi vse prejšnje stare mestne pravice in svoboščine. Cesar, zvedevši ta sklep, svetuje, naj pismeno ulože prošnjo pri ce¬ sarskem governerju, grofu Pompeju Brigido, vendar jim dovoli, da mestni župan, kojega bode cesar imenoval, naj se izbere izmej patricijev (plemeni¬ tašev) tržaških. Takrat je mnogo zaslužka dajala povečana ladjetvornica (škver) nekega inženirja Pam- fili-ja, ki je imevala svoje prostorje na bregu po¬ leg sedajnega velicega kanala in tja proti molu «Ključ» (sedajni železniški postaji). Cesar Leopold II. je umrl za kožicami v 1. dan marcija 1792. Velika je bila žalost in zmešnjava na Dunaji in po vsem cesarstvu, kajti prav tačas so se kopičili črni oblaki od zahoda s Francozkega, kder je nastala 1. 1789 ona strašanska prekucija, znana pod imenom fran¬ coska revolucija, in Avstrija je zgubila skušenega vladarja. Leopold je imel deset sinov, izmej kojih je bil 24 letni Franc najstarejši, drugi so bili: Ferdinand nadvojvoda toskanski, Karol, Leopold, palatin ogrski (f 1795), Jožef nastopnik v pala- tinskej časti, Anton, veliki načelnik nemškega reda, nadvojvoda Janez, Rainer, Ludovik, Rudolf knez in vrhovni škof olomuški, in dve hčeri: Marija Terezija in Marija Klementina. Do 1. 1804 se je nastopnik Leopoldov kot nemški cesar imenoval Franc II., a po onem letu pa od 1804—1835 Franc I. avstrijski cesar. Kako in zakaj se je ta prememba godila, in kake razmere so takrat bivale v 'trstu, to nam je obravnavati v oddelku: V. Trst za časa francoskih vojn (1790—1815). Kadar se v silnej poletnej vročini nakrat nebo stemni i vihar začne razsajati, bliska, grmi, ploha se ulije, toča vsuje, — veliko škode naredi tako vreme, a vendar tudi korist prinese: zrak pekoči 117 razhladi in očisti, zemljo namoči ter jo bolj oro- doviti. Taka je bila velikanska francoska prekucija ali revolucija h koncu prejšnjega stoletja. Marsikaj^ gnjilobnega in kužnega se je bilo prisadilo državnemu telesu francoske dežele, in krv je v narodu skipela in po silnih naporih in krvavih bitkah se je polagoma zopet utešila. Kra¬ ljevi dvor, plemenitaši in grofovje in velika duhov- ska in deželska gosposka so preveč odirali ubo- zega kmeta. Moralo se je na vsak način kaj pre- meniti. Pa še veliko več, nego tlačenje kmetovalcev in obrtnikov, provzročila je francosko revolucijo silna drznost nekih brezbožnih pisateljev, ki so svoja prenapeta načela o svobodi, enakosti in bra- tovstvu vseh ljudi po brezštevilnih spisih širili mej narod, in ga hujskali k uporu proti zakoni¬ temu kralju in proti cerkvi. L. 1789 se ustanovi v Verzalju (pri Parizu) tako zvana narodna skupščina, ki odpravi pred¬ pravice plemenitašev, in kralja prisili, da se jim uda. Ko so to zvedele sosedne vlade, hotele so kralju pomagati, in to je dalo povod krvavim vojnam mej Francozi in sosednimi deželami, katere vojne so se unele koj po smrti nesrečnega francoskega kralja Ludovika XVI., kateremu so bili puntarji v Parizu na novega leta dan 1793 na giljotini glavo odsekli. Narodna skupščina je v 21. dan septembra 1792 razglasila republiko francosko. Uže pred je napovedala vojno Avstriji in Pru¬ siji. Z raznim vspehom se bojujeti obe stranki na pobrežji reke Rene, dokler se ne prikaže nena¬ vadno bistroumni in pogumni vojskovodja fran¬ coski, Napoleon Bonaparte. Še le 24 leten je uže general, njegove čete so ga obožavale, in povsod jih je znal tako navdušiti, da so zmagovale. Na južnem bojišči se je najprej odlikoval, v Piemontu na Laškem je združeni vojni avstrijsko in piemon- teško potolkel, kralja sardinskega Viktor Emanuela prisilil, da je odstopil Franciji Nico in Savojo, vzel je potem Avstrijcem Milan, pozneje Mantovo in 3. febr. 1797.„dere naprej skoz Friulsko, Gorico, Ko¬ roško na Štajersko. Kamor so prišli Francozi, vse 118 je pred njimi bežalo, ljudje so skrivali robo po 'kacih pečinah (na Krasu), blago so izganjali v gozd. A prihrumel je francoski hudournik valje v Trst v 23. dan marcija 1797. General Dugua se polasti mesta in napove vojni davek tri milijone frankov, ukaže izročit in v mestno hišo prinest vse orožje, moški vsi naj nosijo na klobuku »ko¬ kardo« kot znamenje francoskih republikancev, sploh naj le brez strahu opravljajo svoje posle in nič žalega se jim ne zgodi. — Mej tem pa je Na¬ poleon z Avstrijo sklenol najprej primirje v Ljubnu (Leobenj na Štajerskem in stalni mir se pogodi in podpiše, ko se Napoleon se svojimi četami umakne na Laško, v grajščini «Campoformio» (blizo Vidma) v 17. dan oktobra 1797. Ko se je na Talijansko vračal, prišel je Napoleon 29. dne aprila v Trst, kder se je ustavil le 24 ur. Tržačane je pohvalil za njih vedenje, ter ko so mu poklonili lepega konja belca v dar, odpustil jim je od naložene vojne globe (3 miljone frankov) štirstotisoč frankov. V notranjej mestnej upravi se ni nič kaj posebnega premenilo v onih dveh mesecih, ko so Francozi prvikrat zasedli Trst od 23. marcija do 24. maja 1797. Zanimiv je iz te dobe napad Ricmanjcev na Francoze. Nekaj francoskih vojakov je stražilo tudi po vaseh okoli mesta: v Ricmanjih jih je bilo neki 12, ki so se nespodobno in grdo vedli ter celo cer¬ kev sv. Jožefa oropali in oskrunili. Razsrjeni jih Ricmanjci napadejo, ter neke ubijejo in druge v beg zapode, pa tudi sami zapuste vas in se umak¬ nejo na kraške visočine. Ko drugi francoski vojaki v okolici ta napad Ricmanjcev zvedo, planejo v Ricmanje in plenijo in odnesejo, kar morejo, a mej tem pridejo po reškej cesti Hrvatje s kapita¬ nom Ježičem, tem se pridružijo vrli Ricmanjci oboroženi s koli, cepci, kosami, sekirami ter skupno napadejo Francoze in jih potolčejo in prepode, da vsi proti Trstu zbeže. Od Tržačanov je bil pripe¬ ljal tudi kapitan Ronomo svoje krdelo v pomoč avstrijskim vojakom. Spomin na to prasko je bil 119 v Ključu, pri sedanjej mitnici, in slika v cerkvi sv. Josipa v Ricmanjih, ki predstavlja to dogodbo. Vsled primirja v »Campoformio* je Avstrija dobila Benečijo, Istro (primorsko ali benečansko), Dajmacijo, in kotorske boke. Ker so te primorske dežele uže davno na glasu bile zarad obširnega trgovinstva po morji, in so se zdaj s Trstom zdru¬ žile, zato je tudi tržaška kupčija s tem mnogo pri¬ dobila, pomnožila se, in mesto se je razširilo. L. 1802 se sezida novo krasno poslopje, »nova borsa« ki se pa zdaj uže imenuje stara borsa, od¬ kar je sezidan «Tergestej» velikanska hiša, kder se shajajo trgovci. Na kraju borsnem je pred bil morski kanal, ki se je zasul in v temelj so zabili močne hrastove kole. Za vse delo in zgradbo borse je potrošilo društvo trgovcev nad 300,000 gld.; a odprla se je zaradi francoskih vojn še le 1807. — Istodobno so postavili bogati trgovci, njim na čelu egipčanski grof Gassis, drugo veliko zgradbo novo »veliko gledišče* (teatro grande), koje se je pozneje tudi imenovalo občinsko gl. (t. comunale), po načrtu istega inženirja Selva, ki je v Benedkah sezidal imenitno gledišče «teatro Fenice*. Neki pisatelj iz one dobe pravi, da so v tržaškem gledišču zraven dramatičnih predstav se vrstili plesi: gosposki ples in prostaški ples «za petico » («il ballo di petizza«), poslednjega se je vdeleževalo bolj prosto ljudstvo plačevaje za vhodnino «petico» t. j. blizo 30 nov¬ čičev. Takrat so nastale nove ulice sv. Mihela po grof Prandijevih zemljiščih, in cesta zad za cerk¬ vijo sv. Justa, kakor kaže napis na zunanjem zidu ograje okolo stolne cerkve. Razširil se je trg pred zvonikom iste cerkve, in novo mesto se je dalje razprostilo okolo Chiozzove palače ter dobilo ime po cesarju Francu: predmestje frančiškovo (borgo francescbino). Slavni vojskovodja Napoleon Bonaparte bi bil rad vso Evropo in še druge dežele podjarmil, hotel je Anglijo ponižati in skoz Egipt v Indijo prodreti, pa ni se mu posrečilo. Povrnivši se iz Egipta se dade oklicati prvim konzulom francoske republike, ter se proslavi v raznih poznejih bitkah 120 proti Avstriji, katero je namerjaval popolnem raz- dejati. L. 1804 postane prvi konzul Napoleon na- krat «cesar francoski«. Njemu nasproti si nadene cesar Franc ime in naslov »cesar avstrijski« (11. dan avgusta 1804), ob enem pa zagotovi svoje podložne dežele, da s to promembo se nikakor ne smejo promeniti ustanovne pravice istih dežel. Proti slavohlepnemu Napoleonu se združijo 1. 1805 sklenivši prijateljsko zvezo (koalicijo) Avstrija, An¬ glija in Rusija. Nesrečno za Avstrijo se konča vojna 1. 1805. Napoleon pridrvi se svojimi četami na Bavarsko in tam v trdnjavi Ulmu zajme avstrij- skega^generala Mak-a, ki mu izda vso vojsko 23,000 mož. Še dan denes je mej starimi očanci pravljica, »da je general Mak izdal vojsko, ker je za vsacega vojaka dobil po dva krajcarja«. Vojaška sodnija je obsodila Maka na 10 let v trdnjavino ječo, a 1.1819 je prejšnjo čast zopet zadobil. Ko Napoleon na¬ preduje proti Dunaju, prihiti nadvojvoda Karol s Talijanskega, da brani prestolno mesto. Cesar Franc je zbežal na Moravsko, kder se snide z ruskim car¬ jem Aleksandrom. Uname se krvava bitva v 2. dan decembra 1805 pri Slavkovu (Austerlitz) na Moravskem, katera se po treh cesarjih, ki so nav¬ zoči bili, imenuje «tricarska bitva«. Solnce sreče je posijalo Napoleonu, daje zmagal. Vsled te zmage se sklene mir v Požunu (Presburg) v dan sv. Šte¬ fana (26./12. 1805). Avstrija izgubi Tirolsko, Be¬ nečijo, Dalmacijo. Istega leta 1805 so prišli Fran¬ cozi v drugič v Trst. Po odhodu nadvojvode Ka¬ rola s Talijanskega so morale še ostale nezadostne bojne moči avstrijske se nazaj pomikati na južnem bojišču. Iz Trsta so pošiljali spehanim in izstra¬ danim avstrijskim vojakom kruha, žganja, tabaka, soli, obleke na Opčine, v Sežano in v Razdrto. Ko se napove, da pridejo Francozi, odpošlje tržaški magistrat stotnika tržaškega bataljona Saverija de Giuliani, da bi prosil generala Solinjaka (Solignac) naj milostno ravna s Tržačani. A Solinjak ko pride v 19. dan novembra 1805 v mesto se svojimi če¬ tami, jako ostro in osorno se vede, ukaže, da se koj pripravi 20.000 porcijonov kruha, vina, mesa, 121 riža in žganja za 20.000 mož francoskih vojakov; da se plača v 24 urah 6 milijonov frankov v zlatu in srebru; da se 30 najodličniših meščanov za¬ stavi. dokler se ne vplača naložena kontribucija. Ta ostri ukaz je Tržačane jako osupnol, ter izprosijo dozvoljenje, da smejo odposlati 4 mestne odbornike v Gorico k maršalu Masena, da bi jim kontribucijo znižal. No zaisto jim Masena odbije 3 milijone, ostalo pa vojskovod Solignae z vso ostro¬ stjo in brezusmiljeno tirja. V dan bitke pri Slav- kovu t. j. 2. decembra 1805 vpelje maršal Masena novo začasno vlado v Trstu, katerej postavi na¬ čelnika Tržačana Gapuano, in dva dni potem pride sam maršal v Trst, kder ga slovesno (streljanjem topov) sprejmejo. V kratkem času se menjajo ge¬ nerali za generali ter silno stiskajo in nadlegu- jeje mesto, naposled pa se odvali kakor teški ka¬ men od srca Tržačanov, ko slišijo, da se je mir sklenol v Požunu, in da kar do takrat niso še vplačali Francozom, naj nič več ne dajo. Vendar še le v 4. dan marcija 1806, potem ko so bili v mestu tri mesece in trinajst dni, zapuste Francozi Trst. Velike slovesnosti prirede Tržačani zopet došlim avstrijskim vojakom; prejšnjemu gover- nerju grofu Lovacu gredo naproti do Bazovice magistrat, kapitul stolne cerkve, borzijanska de- putacija in drugi odlični meščani. Od početka 1. 1806 do 1. 1809 je bil Trst zopet pod Avstrijo. V tem času se odloči 16 nemških knezov od cesarstva nemškega ter se postavijo pod zavetništvo Napoleonovo (renska zaveza — Rhein- bund), zato pa tudi odloži cesar Franc krono rimsko nemškega cesarstva, katera je od 1. 1438—1806 za¬ poredoma dičila 20 cesarjev iz Habsburžke rodo¬ vine, ter se imenuje le cesar avstrijski. Hrabra nadvojvoda in brata cesarjeva Karol in Janez vpe¬ ljeta novo premembo ali dopolnjenje v vojaškej upravi, tako zvano »domobranstvo« (Landwehr). Glavni namen domobrancev je bil: braniti domačo deželo napadov sovražnikov. V posebnih spisih in pesnih so navduševali ljudstvo za domobranstvo, in res mnogo se jih je pridružilo, vendar ne to- 122 liko (800.000 mož), kakor se je nadejal nadvojvoda Karol. V tej zadevi je prišel nadvojvoda Janez 1. 1808 v Trst, ter je izdal razglas in poziv, da se tudi vsi g d ar zvesti Tržačani vdeleže domobranske vojne. Brezvspešen ni bil ta poziv; še precejšnje število domoljubnih mož in mladeničev se oglasi in napravita se dva bataljona; jeden mestni ko- jemu je bil poveljnik grof Pavl Brigido, a drugi okolični, kateremu je zapovedoval (devinski) grof Rajmund Thurn (deila Torre). Mestni bataljon bram¬ bovski je prisegel v 20. dan marcija 1809 v starem Lazaretu, a okolični isti dan na »Božjem Polju« pri Proseku. Domači bataljon se je istega leta 1805 bolj natanko uredil. V 9. dan julija ste se blagoslovile dve zastavi istega bataljona; soproga governerjeva in ona maršal lajtnanta Rozenbergova ste lcumo- vali. Poveljnik temu 500 mož broječemu okolič- nemu bataljonu je bil domačin Peter Frankols- berg, sodnik (avditor) dr. Kupferšajn, kaplan Jos. Milanič. Vzdržal se je okolični bataljon, ki je le pri domu o posebnih prilikah vojaško službo oprav¬ ljal, še do 1. 1868. Da bi svoje prejšnje dežele nazaj pridobil, na¬ pove cesar Franc vojno Francozom 1. 1809. Tri vojne avstrijske okolo 300.000 mož se razdele na tri strani. Na Nemškem je bil vrhovni poveljnik nadvojvoda Karol, na Talijansko pošljejo nadvoj¬ voda Janeza, a proti Poljskej nadvojvodo Ferdi¬ nanda d’ Este. Karol se je srečno bojeval, dokler ni prilomastil Napoleon, ki ga primora po bitki pri Eckmuhlu, da se umakne proti Geskej. Uže 15. dan maja 1809 je bil Napoleon zopet v cesarskem dvoru v Šonbrunu poleg Dunaja, ter je namerjaval tudi Madjare proti cesarju naščuvati, da se odcepijo od Avstrije kot samosvoje kraljestvo, pa takrat ga niso slušali. Istega leta 1809 se uname upor cesarstvu vsi- gdar zvestih Tirolcev proti Francozom in Bavar¬ cem. Proslavili so se v tej borbi uneti narodnjaki Tirolci Andrej Hofer, Josip Spekbaher in Joahim Haspinger (poslednji kapucinec.) Premda so po- 123 četkom navdušeni Tirolci branili svoj dom nena¬ vadnim pogumom, vendar se morajo naposled udati osodi in junaški Hofer, na kojega glavo je bilo raz¬ pisanih 10.000 gld., izdan od nekega lakomnega človečeta, bil je pozneje v Mantovi ustreljen v 20. febr. 1810. Na Talijanskem je bil Napoleon postavil za namestnega kralja svojega pasterka Evgenija kot višjega poveljnika tamošnjim vojnim oddelkom. Nadvojvoda avstrijski Ivan se je, zvedevši nevar¬ nost na^severnej strani cesarstva, umaknol iz Ita¬ lije na Štajersko in na Ogersko. Tu ga doteče Ev¬ genij in v bitvi pri Rabi potolče. Ko se je to go¬ dilo na severnej strani Avstrije, takrat so Francozi na jugu zopet v deželo prodrli. Naši vojaki se jim hrabro v bran postavijo, a po sporočilu starih vo¬ jakov iz one dobe so imeli primeroma s Francozi preokorno obleko, da se niso mogli tako hitro kre- tati, kakor brzi nasprotniki, a tudi puške so takrat z leseno šibo se nabivale. Tako mi je nekdo pravil, da v onej bitvi pri Razdrtem (pod Nanosom) v 16. maja 1809, so pridirjali Francozi na hitrih konjičih in, da si je maršaliajtnant Tomažič naše vojake zaradi njih srčnosti in poguma kot posebno hvale vredne imenoval, vendar so se morali nadsili fran- coskej umaknoti. Prodrzno so neki francoski »Frko- lasi« naše starejše vojake, ki so po tedajnej šegi imevali lase »s fižolovo moko potrošene«, za kite ulekli. Drugi dan po bitvi pri Razdrtem se uže po¬ kažejo francoske čete na openskem vrhu nad Trstom, in v 18. dan maja 1809 so uže v tretjo zopet v mestu, kder ostanejo pet let, do 1814. Tržačani jih spošt¬ ljivo in spodobno sprejmejo, ter vso udanost ka¬ žejo, a cesar Napoleon ukaže, da se imata 2 ba¬ taljona brambovcev izročiti Francozom,' sicer se mesto zažge. Dvetisoč ujetnikov in brambovcev se je neki takrat odpeljalo na Francosko. Vsi ukazi in določbe, zadevajoče javno društveno živenje, so izhajali v imenu cesarja Napoleona, po francoskih postavah seje vladalo. Bilo je nekaj nezadovoljnih, ki šo se predrznoli oskruniti grb francoske vlade, zaradi česa si mesto nakopa silno ostro kazen, da ima plačati 50 milijonov frankov globe. A kamo iti 124 ponje, ko je uže od pred čutilo velike od vojsk zaudane rane? Zastaviti so morali 30 najpremož- niših in najodličniših meščanov, katere so Fran¬ cozi odpeljali v Palmonovo na Frijulsko, ter pre¬ tili, da se postrele, ako se naložena kontribucija brzo ne vplača. Pa to se vendar ni zgodilo, in za¬ stavljeni so se po več mesecih vrnoli v Trst. Tudi v bitvah 1. 1809 je bila Avstrija nesrečna. V 12. maja je moralo dunajsko mesto kapitulirati (se udati). Dve veliki krvavi bitki pri Aspernu (21. maja) in pri Wagramu (5. julija) določite nadaljno osodo Avstrije. Proslavil se je bil nadvojvoda Karol pri prvej, a pri drugej se mora umaknoti nadsili Na- poleonovej. Pride premirje v Znojmu, a mir skle¬ nejo v 17. dan oktobra 1809 v Šenbrunskem gradu (Schdnbrunn) poleg Dunaja, ki se zove tudi du¬ najski mir. Vsled določbe druzega članka te mi¬ rovne pogodbe odstopi cesar Franc šesti del svojih dežel Francozom t. j. vse Primorje, večinoma slo¬ venske pokrajine, del Koroškega. Kranjsko in Hr¬ vaško od Save do jadranskega morja, Goriško, Trst, Istro, otoke, Dalmacijo. Te dežele so dobile po starodavnem nekdaj tu bivajočem ljudstvu ilir¬ skem ime: Ilirsko kraljestvo. Glavno mesto Ilirije je bila Ljubljana, kder je bival cesarski namestnik maršal Marmont. Posamezni oddelki Ilirije so imeli svoje načelnike imenom »intendante«, tako je bil v Trstu intendant za Trst, Istro in Goriško. Mesto županov so bili »meri« (maire), ko so imeli tudi pravico »civilno« poročati. To se ve, po starem pregovoru: »nov kralj, nova postava« (novus rex, nova lex) je tudi Na¬ poleon upravni red v Trstu in drugod preustrojil po svojem ukusu. Odpravil je prosto ali svobodno luko (porto franco), ter uvedel prejšnjo dogano. Društvo »borsa« se nadomesti s »kupčijsko zbor¬ nico«. Vojaškemu naboru so bili vsi državljani enakomerno podvrženi, bodisi meščan ali okoličan, plemenitaš ali prostak. Odpravile so se robote, de¬ setine in druge davščine v robi, a uvede se davek v denarji v frankih, zato še dan denes pravijo 125 kmetje onim davkom, katere plačujejo cesarskim blagajnicam, franki. Odpravile so se predpravice in svoboščine meščanov in patricijev (plemenitašev) proti prostim kmetom in rokodelcem. Predno so Francozi prišli v Trst. vsaj tako mi je pravil nek stari mož, smel je Tržačan v mesto došlega kmeta za vsako malenkost pretepsti s palico, katero je vedno saboj nosil, a Francozi so odpravili to grdo napako ter ostro prepovedali nositi palico in pro¬ stega človeka pretepati. S početka so se ljudje bali Francozov, a k malu so se prepričali, da vendar niso taki divjaki, kakor so si mislili. Izjeme so povsod, tako je tudi mej Francozi bilo mnogo brez- božnežev, ki so ropali in po cerkvah in svetiščih, skrunili in kradli, kar so mogli. Sploh pa se mora reči, da je marsikaj dobrega iz francoske dobe, kakor je zlasti gor omenjena jednakost vseh držav¬ ljanov glede dolžnosti in pravic; skrb za poduk v narodnem jeziku in na podlagi tega v francoščini. Takrat je bil v Ljubljani slavni naš slovenski pi¬ satelj Vodnih celo ravnatelj (vodja) gimnazije in spisal je navdušeno pesen: »Napoleon reče: Ilirija vstan I« zaradi koje ga je pozneje avstrijska vlada penzionirala. Podučevanje hčerke francoskega ge¬ nerala Bellegarde v slovenščini je dalo učenjaku Jarneju Kopitarju povod, da je spisal za oni čas najbol jo nemško-slovensko slovnico, katero je Trža- čan *)Franul Vinko de Weissenthurn preložil v ita¬ lijanski jezik 1. 1811. (Sinova Franulova, Jurij, in c. k. polkovnik nekdanji pobočnik nadvojvode Ivana, Ludovik živita sedaj na Opčinah.) Omenjati nam je izvenredne ostrosti francoske vlade glede javne varnosti, živenja in premoženja. Na tatove, roparje in javne hudodelce so Francozi skrbno pazili, ter jih kar obesili ali ustrelili, ako so kde kacega zasačili. Maršal Marmont je v tej zadevi izdal oster razglas, da se ima tri nedelje za¬ poredoma po vseh duhovnijah po Istri z leče (priž¬ nice) ljudstvu prebrati in na cerkvena vrata na¬ biti. Zloglasna Čičarija je takrat postala najvar- niša dežela, kajti Francozi se niso šalili, ampak mnogo »dolgorukih zmikavtov* so kot strašila obe- 'K ” -y . 126 sili na drevji poleg tržaško-reške ceste. Pravi strah je lepa reč. Nikakor pa ne smemo misliti, daje pod Fran¬ cozi blagostan ljudski se povzdignol. Nemogoče, po tolikih vso Evropo pretresajočih vojnah, ki so požrle milijone živih in milijone denarja. Ban¬ kovci so 6. dne marcija 1810 zgubili popolnoma veljavo v neizmerno škodo posestnikom. Vrhu tega so podvojili nekatere davke: n. pr. hišinino, zem¬ ljiški davek, glavnino itd. Tako je bilo v Trstu, a tudi avstrijskim, pod ^cesarjem Francem ostalim deželam niso cvet-le rožice: silna denarstvena beda je primorala vlado, da je izdala najpred ukaz, da se glavnim kasarn izroči vse zlato in srebro cer¬ kveno, kar ni neobhodno potrebno za službo božjo, in ker niti to ni mnogo izdalo, prišel je vsled pa¬ tenta od 20. dne febr. 1811 denarstveni polom ali »bankerot«. Papirnati denar je padel na petinko svoje veljave, tako da kdor je imel 5 gld. v karti, dobil je le 1 gld. srebra. To in druge mnogo¬ vrstne nezgode, vzlasti angleško brodovje, ki je prežalo po jadranskem morju na ladije francoskih podanikov, tlačilo je kot mora trgovinski promet po morju. V Trstu saj seje za časa francoske oku¬ pacije zmanjšala prav znatno izvožnina. L. 1809 se je namreč izvozilo blaga za 13,700.879 gld., a 1. 1811 le 5,940.320 gld. Število Stanovnikov 33.000 se je skrčilo v 1. 1812 na 26.000 duš. Novo trgovinsko zvezo so namerjavali odpreti neki tržaški trgovci, posebno Iv. Viljem pl. Sar- torio, iz mesta Soluna (Salonichi) in Kostajnice preko balkanskega poluotoka (skoz Bosno) do Save in od tam eno progo v Trst, — načrt, ki bi mej- narodno trgovino gotovo pospešil, ako bi se bil iz¬ vršil. A. takrat ni še bilo železnic niti parnikov v naših krajih. Trst se je mogel zopet povzdignoti le v zvezi z Avstrijo, ki je vedno skrbela zanj, ko mati sa svojega ljubega otroka. Ozreti se nam je še v kratkem na cerkveno zgodovino za časa francoskih homatij. Potem ko je bil škof tržaški grof Inzaghi premeščen na nad¬ škofijski sedež v Gorico, kder je škofoval do 1. 127 1816., prišel je v Trst za škofa Zigmund (Žiga) grof Hohenwart-Kolavski, rojen na Kolavskem gradu (Gerlachstein) na Notrajnskem. Stopil je bil z dvema bratoma vred v jezuvitarski red, bil je pro¬ fesor v Trstu, v terezijanske] akademiji na Dunaju, učitelj in odgojitelj cesarja Franca I. in bratov, in 1. 1791.—1796 škof tržaški. Izvrstno je vladal ka- šnje novo utemeljeno škofijo Šenthipolitsko v do- lenjej Avstriji, dokler ga 1. 1803 povzdigne hva¬ ležni odgojenec cesar Franc na nadškofijski sedež dunajski, kder je vodil škofijo prestolnega mesta v burnej dobi francoskih vojn do 1. 1820. Ko je pri¬ šel na Dunaj, imel je uže 74 let in vsled pri - prostega, treznega živenja je dočakal visoko sta¬ rost 91 let od vseh visoko poštovan in ljubljen.— Po odhodu Hohenwartovem je bil zopet Kranjec dolenjec Ignacij Kajetan pl. Buzet-Faistenberg ime¬ novan za škofa tržaškega. Izšolal se je bil v Rimu, bil prošt v Pazinu, potem v Trstu, in slednjič od ljubljanskega tedajnega metropolita škofa Mihaela barona Brigida v cerkvi sv. Justa v škofa posvečen 1. 1796. On je blagoslovil vkladni kamen «borse» 1. 1801: L. 1805 je začela se zidati lepa openska župnijska cerkev. O tej cerkvi je opomniti, da ima glavni vhod na vzhodnjej strani, ker se je bila na to stran zdaljšala, in prvotna 1. 1622 od škofa Škrliča posvečena cerkev je ostala kakor zakristija. Celo spomeniško svetinjo so kovali o tej priliki. Druzegaleta 1806 se prekliče nadškofija ljubljanska, in je zopet le škofija in ta, kakor tudi tržaška se podložite neposrednje Rimu. Po smrti škofa -Inza- gftija je cesar Franc imenoval slovečega pisatelja slovenskega Jurja Japelja za tržaškega škofa. Ve¬ seli glas, da je izvoljen škofom tržaškim, najde ga na mrtvaškem odru; umrl je namreč v Celovcu, kder je bil korar, v 11. dan oktobra 1807. Jurij Japelj je prvo duhovsko službo opravljal kot ka¬ petan pri cerkvi novega sv. Antona v Trstu polnih 12 let. Od tega leta, za časa francoskega zase- denja Trsta je tržaška škofija obudovela do 1.1821. Razuzdanost, popačenost in nevednost je zavladala tudi mej prostim ljudstvom, kajti ni bilo škofa, niti sposobnih dušnih pastirjev. Po Istri so bili še glagolaši, t. j. duhovniki, ki so brali mašo po sta¬ roslovensko (glagolsko) in so bili kot sluge kacega duhovnika se malo citati naučili, pa jih je škof posvetil. Od pridig in krščanskega nauka ni duha ni sluha. Po mestih so si najeli za korizem kacega inostranega pridigarja. Po Krasu so pa bili v ne¬ kih duhovnijah talijanski duhovniki, ki niti jezika svojih ovčic niso poznali, in jih je moral cerkovnik učiti, kaj naj oznanjajo. Tako je n. p. oznanjal v vasi P. lašk duhovnik: »Jutri ga bo ga bo» — (pa ni znal naprej). Cerkovnik mu šepeta na uho ne¬ kega svetnika, a ni umel oni duhovnik, in reče: •Naj ga bo, kor je rekla tista muž», da so se ljudje po cerkvi smijali. Resnična dogodba, katero mi je pravil moj ded, ki je bil vojak za časa fran¬ coskih vojn in seje naučil na straži: gol brdo! (halt wer da!), in talijan je moral odgovoriti: «boni mici»! (buoni amici), nemec pa: «hud frojndl« (gut Freund). Ni bilo rednega vojaškega nabora, in župani so fante lovili, mnogi so se jim znali odtegnoti in so klatili se po gozdih. — L. 1810 se je bil cesar Napoleon I. poročil s hčerjo cesarja Franca, Ma¬ rijo Alojzijo, ki mu je 1. 1811 (20. marca) porodila sinčeka Napoleona II. in v Trstu, ko povsod po francoskih pokrajinah so morali slovesnost napra¬ viti o tej priliki. J. Kovačič piše (s. c.): «L. 1811, zvečer 26. dan sušca done zvonovi po vseh tržaških cerkvah debele dve uri na čast novorojenemu rim¬ skemu kralju in prvorojenemu Napoleonovemu ce- sariču: (primogenito di Napoleone il Massimo: pravi vladni časnik:) V tiho nedeljo potem pa stresa ve¬ likanska muzika in slovesno petje stolno cerkev sv. Justa zaradi omenjenega rojstva, (per il nasci- mento del Principe Re di Roma, figlio primoge¬ nito delle LL. MM. Imperiali e Reali Napoleone il Massimo e Maria Luigia d’Austria:)». Uže 1. 1810 odpravijo desetine in kvartez (četrtine) po vsej škofiji, kar so ljudje škofiji in kapitulu odrajtovali, in nadomesti se plača iz državne kaše, in 1. 1812 je zgubila stolna cerkev svoje dohodke v natori (robi) 129 ter se jej nadomeste z 900 franki iz kaše, in se dovoli pobirati miloščino v škrabco pri mašah in drugih cerkvenih opravilih. Istega leta je prišel v Trst za binkoštne praznike novograjski škof Teodor grof Balbi ter je čuda veliko birmancev birmal. — Ono leto predno so odšli Francozi iz Trsta se je velika nesreča na morji pred tržaškim mestom dogodila. Francoska fregata Danae, na katerej je bilo 350 ljudi in 44 topov, razleti se v noči mej 4. in 5. dn. septembra 1812. Unel seje bil smodnik, in pri tej priči nastane strašanski pok, potresni hrum, grozni krik — in mrtvaška tihota. Hiše na morskej obali so popokale, vsa okna se zdrobila, in groza je sprehajala Tržačane, ko so drugo jutro videli na bregu toliko mrličev po vodi plavati, — noter do Barkovelj je nekatere zaneslo. Sreča pa pri tolikej nezgodi je bila, da so tisti večer 70 sodčkov smodnika, ki se je imel na ono fregato vkrcati, prepozno pripeljali na drugej ladiji. Ko bi se bil i ta smodnik užgal, postal bi Trst bil raz¬ valina. A čuvala je nad njim božja previdnost ki mu je odločila častno mesto mej evropskimi tr- govišči. VI. Od »restavracije« (1813) do najnovejše dobe. »Kdor visoko leti, nizko sede«, sme se reči o drzovitem in slavohlepnem Napoleonu. Z vojno 690.000 napade onj. 1812 mogočno Rusijo, a stra¬ hovita zima in požar Moskve, pomanjkanje in le¬ dena Berezina reka uniči Napoleonu velikansko vojno, da komaj živ pete odnese v Pariz, a k malu se zopet ojači, in zbere drugo veliko vojsko 1. 1813. V 16., 17. in 18. dan oktobra se bije krvava mej- narodna bitka pri Lipskem in zvezda Napoleonova utrne. Istodobno, ko je tekla kri v potokih pri Lipskem, divjala je borba mej Avstrijci z Angleži vred proti francoskim vojnim oddelkom po ilirskem kraljestvu, zlasti v Trstu. V 10 dnevih od 2. do 9 130 12. septembra je kapitan avstrijski Lazarič od Reke do Trsta vzel Francozom Istro, Pazin, Pulj, Buzet, Koper. Grof Nugent se je bližal Trstu po reškej cesti in je spodil sovražne čete iz vseh vasi in vtaborjenih mest. Na Opčinah je bilo krdelo fran- cosko-italijansko in na Bazovici pa general grof Nugent, ki k malu prepodi Francoze iz okolice tržaške. V dan bitke pri Lipskem napadejo av¬ strijski vojaki pod poveljnikom baronom Aspern tržaški grad, v katerem se je utaborila francoska posadka. Več dni zaporedoma so hudo streljali na jednej strani Francozi iz grada, na drugej pa Av¬ strijci in Angleži iz bližnjih višav, posebno iz »šance«. Mnogo so poškodovali hiš in ljudstvu ve¬ lik strah prizadevali. H koncu meseca oktobra se vendar nekako pogode glede kapitulacije in fran¬ coski zapovednik v gradu Rabie dozvoli, da se slovesno mašuje v stolnej cerkvi sv. Justa v 2. dan novembra, glavnega godu tržaškega patrona iste cerkve. V samej cerkvi, katere streha je bila na več krajih prestreljena, šipe po vseh oknih raz- trte in mnogo poškodovanega, našli so 27 topovih železnih krogelj in mnogo koščkov raznesenih bomb. Tudi so morali očistiti kapelo sv. Ivana poleg stolne cerkve, katero so Francozi rabili za konjak (stalo); v kapeli sv. Mihela (sedaj mrtvašnica) pa so imeli spravljeno seno. V 8. dan novembra pa napoči oni za zveste Tržačane preveseli dan, da odidejo Fran¬ coske čete iz Trsta, spremljane do openske (stare) ceste od ljudstvu priljubljenega slavnega kapitana Lazariča.*) Tu izroči orožje 700 mož francoskih vojakov, (častnikom pa ne vzamejo orožja) ter jih spravijo naprej do italijanske meje. Isti dan pre¬ vzamejo grad avstrijski in angleški vojaki ter vsade zopet avstrijsko zastavo na njem mej veselim stre¬ ljanjem topov. V sredo potem, v 10. dan novembra > *) Lazarič je bil odlikovan z svetinjo ali redom Ma¬ rije Terezije in je dobil naslov: baron Lindarski, kajti na višavah Lindarskih se je bil najbolj obnesel. Postal je pozneje generalmajor. Njemu so postavili spomenik v Pazinu: kup topovih krogelj francoskih na trgu pred samostanom frančiškanskim. 131 bila je slovesna maša se zahvalno pesmijo v stolnej cerkvi in mesto se je na večer razsvetilo. Nabralo se je o tej priliki tudi obilo darov za ranjene in bolne vojake in za druge vsled teh vojn obubo¬ žane družine. V 17. novembra prevzame general Lattermann kot civilni in vojaški governer vod¬ stvo ilirskih provincij. Odpravi se koj »kontinen¬ talna zaprtija« t. j. ona naredba Napoleonova, po katerej se ni smelo dovažati niti kupovati nijedno angleško ali na angleških ladij ah pripeljano blago, in Trst in Reka postanete zopet prosti luki. K malu se oživi trgovinski promet in število ljud¬ stva se pomnoži. Uže 1. 1814 se je uvozilo v Trst za 42 milijonov gld. robe in izvozilo za 21 mili¬ jonov. Stanovnikov je štelo mesto 30.000. Po odhodu Francozovje prišel avstrijski državni voz polagoma zopet v pravi tir, to se ve, da se je ta po zahtevah tedaj nega časa in po britkih skušnjavah malo popravljeni državni stroj še mar- sikde vdeval. Uvedle so se po vseh cesarskih po¬ krajinah avstrijske uradnije, katere so morale strogo po avstrijskih zakonih službo opravljati. V Trst so poslali kot vrhovnega komisarja ilirskih provincij grofa Saurau. Tržačani ga jako radostno in slo¬ vesno sprejmejo v 14. dan avgusta 1814. V dva okroga se razdeli Primorje: tržaški in reški okrog; pod onega so spadali okraji: Tržič (Monfalcone), Devin, Koper, Piran, Buje, Motovun, Buzet, Poreč, Rovinj, Tinjan, Pulj. Pod Reko pa: Kastav, Lovran, Labin, Pazin, Belaj, Cirkvenica, Bakar in Reka. Pa takrat ni bilo več nego dva ali trije uradniki pri okrajnih uradih: načelnik in njegov pisar pa še davkar z enim bričem. V mestih Trstu in Reki se je gosposka zvala: politično ekonomični magi¬ strat. Zvezne vlade so odstavile cesarja Napoleona ter ga prognale na otok Elbo, in ko je v Parizu zasedel prestol kraljevi Ljudovik XVIII., razkropili so se Napoleonidi po vseh krajih, nekaj jih je prišlo tudi v Trst. Mlajši brat Napoleonov Jerome, prej¬ šnji vestfalski kralj, je bival v Trstu v onem po¬ slopji kder je sedaj središčno pomorsko poveljništvo, s* 132 ki se je pred zvalo in se še imenuje »Villa Necker«. Ko je bil 1. 1815. Napoleon zbežal z otoka Elbe, šel je isti Jerome preoblečen kot mornar na morje najprej v Piran in od tam na Napolitansko, ali potem ko so zavezniki zopet Napoleona ukrotili in ga za vselej pregnali na otok sv. Jelene v atlan- tiškem oceanu, vrnol se je tudi Jerome v Trst, ter je tu živel kot knez Montfortski. Ž njim vred je prišel v Trst drug znamenit francosk državnik J. Foucbe (Fuše) bivši Napoleonov policijni minister. Umrl je v Trstu 1. 1820 in je pred glavnim vhodom stolne cerkve sv. Justa pokopan. L. 1815 so avstrijski vojaki zasedli tudi Napo¬ litansko kraljestvo, kder je bil kralj Joahim Murat, ujeli so ga in v 15. dan oktobra 1815 ustrelili. Vdova njegova je prišla stanovat v Trst v ono lepo »villo Murat«, kder je sijajne slovesnosti dajala uvedovaje v Trst »salonske« zabave. Njena sestra Marijana Bonaparte, poročena knjeginja Bacciochi, je tudi nekaj časa bivala v Trstu, a pozneje v grajščini blizu Ogleja villa Vicentina. Cesar Franc je prišel dvakrat v Trst 1. 1816 in 1818. Prvikrat, ko je prišel od Gorice sem, slo¬ vesno so ga sprejeli Tržačani uže na goriškej meji pri Križu, kder so pozneje postavili dva kame- nita stebra kot spomenik tega sprejetja, ki še dan denes stojita na istem mestu. Ves Trst je bil na nogah, vse hiše, ulice ozaljšane, vojaki toliko ce¬ sarski kot domači brambovci in okolični bataljon v polnej prazničnej (gala) opravi. V spremstvu ce¬ sarjevem je bil mej drugo plemenito gospodo i prvi minister knez Klemen Meternih. Ves teden se je cesar mudil v Trstu obiskovaje razne ustanove, cerkve, tvornice itd. Celo v slavonskej cerkvi so postavili spomeniško ploščo z napisom o tem po¬ hodu cesarjevem. Trgovinski promet se je onega leta dokaj po- vzdignol, kajti uvozili so v Trst robe za 45 mili¬ jonov vrednosti, a izvozili za 32 milijonov gld. Po nasvetu kneza Meterniha, kojemu je bilo av¬ strijsko trgovinstvo jako na srcu, ustanovi se v Trstu posebna trgovinska komisija, katera je 1. 1824 prenehala. 1.33 Z odlokom cesarskim 3. avgusta 1816 se zopet ustanovi »ilirsko kraljestvo«, a temu ni bila več Ljubljana glavno mesto kakor za francoske dobe, ampak Trst, Hrvatska in Dalmacija se ločite od Ilirije 1. 1823, pa prav jezik hrvatski se je zval do najnovejše dobe tudi »ilirski« jezik, kakor ga še dandenes imenujejo tu pa tam zlasti Italijani (lingua illirica = cronta). A pesen pravi: Meni je sree ilirsko — ili pak hrvatsko itd. Ostalo je ime Ilirija do 1. 1848. Prvi buditelji hrvatske narodne zavednosti so iz te dobe »ilirske«. Uže 1. 1814 je hotel na Dnnaji mladič Gjuro Šporer izdavati novice: »Ilirske novine«, pa ni dobil ni toliko naročnikov, da bi izašla prva številka. 22 let potem je izdal navdušeni Hrvat Ljudevit Gaj časnik: »Danico ilirsko« in vsa mladina je bila vznesena za to ime. V Trstu se je tudi učil »ilirski« jezik v trgovinsko pomorskej šoli kot prosti predmet, v onej šoli, ki se je odprla bila 1. 1817, in je 1. 1820 dobila naslov akademija in 1. 1814 pa trgovinsko- pomorska akademija (»accademia di Commercio e Nautica«), katera je po častnej stopinji uvrščena mej filosofične visoke šole. A zaman iščeš mej pred¬ meti te šole slovanskega jezika, kot da je trgovcem in mornarjem nepotreben. V istem lepem poslopji akademije je tudi mestna biblioteka (knjižnica), ki hrani do 50.000 knjig, a i tukaj so knjige slovanske bele vrane. Znamenita je v tej knjižnici zbirka knjig nekdajnega tržaškega plemiča in unetega av¬ strijskega patriota dr. Dom. Rossetti-ja, kije pustil 7000 knjig večinoma od nekdanjega škofa tržaškega Enea Silvija Piccolomini in od slovečega talijan- skega pesnika Fr. Petrarca. (Piccolominea in Pe- trarchesca.) Grozna lakota je bila po vseh primorskih po¬ krajinah 1. 1816 in 1817, tako da so v bolj od mest oddaljenih pokrajih celo od lakote umirali ubogi ljudje. Ko puščavniki so neki jedli korenike in travo, »naj bo slama ali seno, le daje polno črevo«. Privrelo je sila dosti sestradanih beračev v Trst iz Istre, Krasa, Goriškega in Furlanskega, in meščani so podarili znatne milodare, da so 1. 1817 razde- 134 lili mej uboge 26.000 goldinarjev. Ustanovila se je hiša ubozih (instituto dei poveri), ki se je odprla v 1, dan januarja 1819. Vlada je pomagala s tem, daje ukazala zidati javna poslopja, napravljati ceste da so ljudje toliko zaslužili, da niso tiave grizli. A draginja je bila velika: vagan pšenice je stal do sedemdeset goldinarjev. K malu potem pa se je bilo zboljšalo in so prišle jako rodovitne letine. Zopet 1. 1818 pride cesar Franc s cesarico Ka¬ rolino v Trst, ter se ustavi teden dni ogledajoč in obiskujoč šole, cerkve, tvornice in javne ustanove. Zlasti pohvali Tržačane, da so napravili šetališče sv. Andreja od Trsta do Ščedne. Tudi Lipico in lokavsko jamo »Vilenico« obiščeta visoka gosta. Cesarica obišče pod tujim imenom nunski samo¬ stan, da jo nune niso precej spoznale, in ko so željo izrekle, da bi kaj rade videle cesarico, reče ta: »Jaz sem cesarica«. Nune se prestrašijo in klečeč za zamero prosijo, a cesarica bogato obdarivši sa¬ mostan se poslovi. Spomenik tega cesaričinega po¬ hoda je napisan zlatimi črkami nad obokom pred glavnim altarjem nunske cerkve sv. Ciprijana. Prav tačas je dodelal amerikanski konzul trgovec John Allen prvi parnik (vapor) v Trstu, ter ga poskušal pred začudenimi Tržačani. V 4. dan decembra 1818 je ta parnik »Karolina« prvikrat odplul v Benedke, 'in je K malu redno vozil mej Trstom in Bened- kami. Pobočna kolesa na lopate ko pri mlinih so takrat gonila parnike, a pozneje 1. 1829 je v Trstu prvi poskus parnike z vijakom (svedrom) goniti napravil Slovan, Čeb, Jožef Resel, gozdarski uradnik v Trstu. Dandenes so skoro vsi parniki na vijak. Kakor na kopnem železnice skoro ves trgovinski promet posredujejo, tako po morju parniki in vedno bolj v kot potiskajo ladije jadranice. V Trstu se je i. 1833 ustanovilo velikansko trgovsko društvo zdaj imenovano avstro-ogerski Lloyd, kot središče za pozvedbe in pospešenje trgovine sploh kot prvi oddelek, a drugi oddelek Lloyda je parobrodno društvo, ustanovljeno 1. 1836, da posreduje vožnjo v Dalmacijo, Grško, Carigrad, Smirno in sploh vshodne dežele. To društvo je imelo v početku svo- 135 jega delovanja 1. 1836—37 le 7 parnikov, a sedaj jih ima 76 in posreduje vso avstrijsko pomorsko pošto. V novejšem času so poskusili zvezo z Ame¬ riko in s Kino, a prihodnost pokaže, je li bode naša država mogla uspešno tekmovati s pomorskimi društvi drugih držav ali ne. Poskočili smo malo naprej, ker nas je parnik zanesel, a vrnoti se nam je še malo nazaj, da v redu povrhu pregledamo znamenitejše dogodbe v tem stoletji. Trst je zadobil 1. 1819 naslov od ce¬ sarja Franca: «na!jzvestejše mesto» zaradi svoje tople privrženosti avstrijskej vladi, ter je do no¬ vejših časov se vrednega kazal tega častnega naslova. Istodobno se potrdi mestu stara od cesarja Fride¬ rika III. podeljena pravica, imeti lasten grb z su¬ lico sv. Sergija pod dvoglavnim cesarskim orlom. Onega leta je prišel i nastopnik Francev, Fer¬ dinand prvikrat Trst obiskat, to se ve, kot nastopnik carjevič. Druzega leta 1820 se je določilo, da Trst spada z drugimi primorskimi deželami (Gorico — severnovzhodno Istro, in otoki kvarnerskimi) k netnškej zvezi. Na to se opirajo Nemci še dandanes, ter z ne¬ kim ponosom spočitajo, da je 1. 1848 edino ta slu¬ čaj rešil Trst od bombardovanja od strani laškega brodovja. Ko je namreč sardinsko laško brodovje hotelo napasti Trst, takrat je nemški zvezni odbor to ostro prepovedal in italijanske ladije so na la opomin hitro odplule. Za časa vlade cesarja Ferdinanda (1835-1848) ni za Trst kaj važnih političnih dogodb, razen da je energični governer (cesarski namestnik) Franc 'grof Stadion bil pravičen vsem narodnostim in da je skrbel posebno za povzdigo šolstva po slovenskih in isterskih pokrajinah. A kmalo potem, ko je on odšel iz Trsta, pripravljala se je uže ne le v Avstriji, nego i po večini evropskih vlad posebna preustrojba državne uredbe. Oni zubelj, ki je pod pepelom tlel, švignol je na dan 1. 1818 najprej po velikili mestih v Parizu in na D.unaji. Februarja meseca 1. 1848 je vstal punt v Parizu in koj potem po nemških in avstrij- 136 skih deželah. Ljudje, recimo bolje nezadovoljneži, hoteli so imeti večo prostost ali svobodo, in vzbu¬ dila se je ona še dandanes politično živenje giba¬ joča ideja narodnosti. Omikanci niso hoteli več trpeti nad seboj absolutistične t. j. neodvisne vlade, nego zahtevali so, da se postave vrede po nasvetu izmej ljudstva izvoljenih poslancev, — ustava ali konstitucija naj se privoli. Vstaja ali revolucija 1. 1848 je mnogo premenila, ali da bi Slovanom ono tako hvalisano blagostanje prinesla, kakoršno skoro vsi novejši pisatelji toliko povdarjajo, ne moremo popolnem priznavati. Boj za svojo na¬ rodnost moramo biti Slovani proti Italijanom, proti Nemcem in proti Magjarom uže toliko let, in še ni konca. Posebno je ta boj za slovansko narodnost v Primorju še vedno na dnevnem redu. V Trstu so nekateri slovanski rodoljubi osno¬ vali 1. 1848 «Slavjansko društvo« ter so izdavali svoj list ((Jadranska Zarja«, ki pa je kmalo pre¬ nehal, vendar društvo se je ohranilo do denašnjega dne pod imenom «Slavjanska čitalnica«. Navdu¬ šeni rodoljubi so ustanovili pozneje 1. 1868 še mnogo »čitalnic« po tržaškej okolici, da se probudl na¬ rodna zavest. A mnogo njih je zaspalo, bodisi ker starejši kmetje neznajoči citati se niso mogli vde- leževati čitalnic, ali pa, ker praktični delalci, bo¬ reči se za vsakdanji kruh, niso hoteli tratiti časa v takej novej idealno stvar (narodnost) zastopa- jočej napravi. Mlajši v narodnih šolah izučeni rod pa si ne da več nikoli izruvati iz srca svetinje na¬ rodnosti ter ponosno prepeva: «Mi smo domačini — slovenske krvi!« Napolniti bi morali še celo knjigo, da vse na¬ tančno popišemo, kar se je uže godilo in preme- nilo v Trstu v zadnjih petdesetih letih, vzlasti pa od začetka vlade cesarja Franc Jožefa 1848 do da¬ našnjega dne. Toda znamenitpje premembe naj le kratko omenimo «po vrsti, kakor so hiše v Trstu«. Italijansko brodovje pride 1. 1848 v 23. dan maja pred Trst, da vzame mesto, a zvesti Trža¬ čani, vzlasti okolični bataljon, so bili na obrežji po vrsti nastavljeni, da ubranijo Sardincem izkr- 137 canje. V Barkovljah je hotela neka ladija priti na kraj, a ondotnji duhovnik Jarnej Rebec hiti v zvo¬ nik cerkve ter na vso moč klenka kakor za ogenj, da ljudstvo skup vre, pripravljeno dobro posvetiti na¬ zaj Lahu, ako se predrzne stopiti na suho. A odplula je ladija, ko je ustrelil top na njo z bližnjega na¬ sipa. Rebec je dobil potem zlato svetinjo za oni patriotični čin. (Vnuk tega vrednega duhovnika pa, profesor Fran Rebec, kojega so zaradi slovenske narodnosti po strani gledali, sedaj kot gimnazi- jalni profesor službuje daleč tam v Rusiji nekde.) Tudi iz pred Trsta je odplulo talijansko brodovje, ker je odbor nemških zveznih držav, kamor je tudi Trst spadal, protestiral proti napadu Trsta. Potem ko so Benedke, ki so se bile spuntale, zopet podvrgle se, in so tudi na Ogerskem s pomočjo Rusov punt zadušili, imela je Avstrija za deset let mir pred zunajnimi sovražniki, a v znotrajnej državi so se nadaljevale borbe za ustavno urejenje po¬ litičnih razmer. Tako se je sklenola pogodba z rimsko stolico tako imenovani »konkordat v 18 dan avgusta 1855. Ker se v konkordatu dajo mnoge prednosti papežu in katoliškim škofom, zato so liberalci po vsem svetu zagnali hrup da si Avstrija nakopava z ono pogodbo sovraštvo vseh ((omi¬ kan cev«. — V Trstu je cesar Franc Jožef 1 J 1850 premenil mestni statut (zakon), da se namreč v mestni zbor (ob enem deželni zbor) ima voliti 48 mestnih in 6 okoličnih poslancev, torej 54 skup. To se ve, odborniki iz okolice, ki hi imeli biti sami Slovenci, ostanejo pri vseh rečeh in nasvetih vedno v manjščini, in da se le slovenska besedica v mestnem zboru spregovori, precej je «ogenj vstrebi». One za Avstrijo nesrečne vojne 1.1859 in zopet 1866 so za Trst le toliko uplivale. da je Italijanom in Nemcem od onega časa še bolj greben vzrastel, ter so v svojej napetosti mislili, da edino njim in Madjarom ide vrhovno gospodarstvo nad razno- jezičnimi narodi v našej avstrijskej domovini. A kolo svetne zgodovine se neprestano vrti in kar je zdolej bilo, pride polagoma navzgor, tako i veke in veke tlačeni Slovan, tudi on pride na dan. K 138 temu je veliko pripomogla 1. 1877—78 rusko-turška ali bolje rečeno slovansko-turška vojna, osvobo- jenje Srbov, Bolgarov, in naposled zasedenje Bosne in Hrcegovine ol avstrijske vlade, k ljubu vsem zlobnim naporom slovanskih nasprotnikov. Veli¬ kansko se je pomožil trgovinski promet v Trstu v poslednjih 50 letih, in mnogim razumnikom se do¬ zdeva, da je uže prekoračil vrhunec svoje slave in da polagoma pada. Uže 1. 1830. ko je cesar Franc ukazal napra¬ viti novo trgovsko cesto na Opčine, kder so mu postavili na openskem vrhu spomenik, lep obelisk, povzdignola se je hitro trgovina, a še veliko več, ko je 1, 1857 biia slovesno otvorena nova južna že¬ leznica, sedaj jedina prometna žila iz Notranj¬ skega in iz vse Nemčije do prvega avstrijskega in najvažnišega trgovišča Trsta. Večkrat uže so pov- darjali tržaški in državnozborski poslanci, da je Trstu treba skoro kot ribi vode še druge od južne neodvisne železnične proge, da trgovina ne opeša. Dosegli so do zdaj le to. da se je dovolilo načrt krajše zveze z Rudolfovo železnico iz Trsta v Hrpelje-Kozino, Divačo, Lokvo itd. V bližnjej pri¬ hodnosti bomo videli, ako bo iz te moke kaj kruha. Kako velikansk je promet v Trstu, to je razvidno iz tega, da je znašal ves promet 1. 1881 za celih 523 milijonov goldinarjev blaga, namreč uvoženo je bilo za 283 milijonov in izvoženo iz Trsta za 240 milijonov gld., za 64 milijonov gld. več, nego 1 1880. Letos bo gotovo letni promet še veče svote kazal, kajti veliko je k temu pripomogla obrtnijsko- kmetiška razstava, ki se je priredila v prvej vrsti Jr a di 500 letnice združenja tržaškega mesta z av- R ^,ijsko dinastijo, v drugej vrsti pa za spodbu- j e nje domače obrtnije, katera jedino vdihuje ži- *) Kolodvor železnični se je mnogo razširil, da je sedaj sam za se kot malo mesto z svojo novo velikans. ko luko, štirimi moli, pred kojimi četrt ure dolgi nasip (jez) brani navalu morskih valov. 139 venje vspešnemu trgovinskemu prometu. Veličastne slovesnosti, ki so se vršile o priliki pohoda slavne cesarske obitelji v Trstu, 17., 18. in 19. septembra grmenje topov, krasna razsvitljava mesta, navdu¬ šeni »živio-klici« so ostavili neizbrisljiv vtisek in spomin v zgodovini Trsta, ter so nam porok, da Trst ni še izgubljen, in da še ohrani in mogoče tudi poveča svoje častno mesto v svetovnej trgovini. Vspored s tolikim napredovanjem se je v pet¬ deset poslednjih letih i mesto jako razširilo in olepšalo z javnimi in privatnimi krasnimi pala¬ čami in zgradbami. Stara trgovska borsa ni zado¬ stovala, zato se je uže 1. 1842 olvorila nova veli¬ kanska trgovska shodnica imenovana » Tergestej «, poslopje, v katerem trgovci vseh narodov sklepajo kupne in prodajalne pogodbe, ter v svojih prosto¬ rih čitajo časnike iz vseh petih delov sveta — naj¬ večja »čitalnica« v Avstriji. V tem poslopju je tudi nameščena vsa uprava avstrijsko-ogerskega Lloydv, pa bode premeščena, ko se dovrši zgradba nove Lloydove palače, zidane na prejšnjem ribjem trgu. Vzlasti se je mnogo okrasil veliki trg v no¬ vejšem času, ko se je priredila velika mestna , in na prostoru, kder je bila cerkvica sv. Petra, zgledna palača(palazzo modello); gostilnica: Locandagrande (velika lokanda), v katerej je bil 1. 1768 zavratno umorjen slavni nemški učenjak starinoslovec Win- ckelmann (— postavili so mu 1. 1842 spomenik na starem pokopališču, sedaj starinskem muzeju pred stolno cerkvijo sv. Justa —) sedaj je vsa predelana v lepi: Hotel gami; kder je sedaj lepi vrt pred nnmestnijsko palačo, bilo je še pred 30 leti vse morje, pristanišče imenovano: »Mandracchio«. (mandnič). Tudi za zabavna poslopja gledišča je mesto skrbel,o ter so se zaporedoma zgradila: »teatro Armonia« 1. 1857, in ko je 1. 1827 sezidani »teatro Mauroner« pogorel, so na onem prostorju 1. 1879 odprli novo gledišče: »teatro Fenice«, v katerem so tržaški Slovenci v 31. dan januarja 1880 prvi- krat javno gledišno igro in veselico imeli. Ker so pa »lahoni« zabavljali in posestniku gledišča pre- ! tili, ako se predrzne Slovencem gledišne prostore 140 prepuščati, imajo tukajšnji Slovani svoje veče pred¬ stave navadno v novem in največem, 1. 1878 od¬ prtem gledišču imenovanem : »Politeama Rossetti«. V bližnjej tržaškej okolici nam je omenjati najprej velikega Lloydovege arsenala , ki se je začel zidati 'i 853. in za mnogovrstno prirejanje parobrodnih strojev odprl 1. 1856. V istem letu je sezidal po¬ kojni mehikanski cesar, nesrečni Maksimilijan, vi¬ linski grad » Miramar « z rajskim perivojem ali vrtom okolo grada in čarobnim razgledom po va¬ lovih sinje Adrije.*) Na vzhodnej strani mesta je od cesarja Ferdi¬ nanda 1. 1844 mestu podarjeni goži: » Boschetto « (gozdič); veliko gostilnico, in blizo tam so na¬ pravili strelišče v gozdu Farnetu, in pok. baron Revoltella je v krasnej »villi« dal zgraditi (1867) cerkev (kapelo) kder je pokopan, ki se sme brez pretiranja imenovati majhen biser mej zgradbami te vrste. Isti Revoltella je zapustil tudi svojo mestno palačo mestu v lastnino, v katerej so na ogledu v slikarskem muzeji najkrasnejše od po¬ kojnika puščene in od novejših slikarjev razpo¬ stavljene slike. Blizu one palače je v novejšem času vzrastla velikanska hiša, v katerej so vse c .k. mestne nemške šole: gimnazija, realka in ljudska šola za fantiče in deklice. Prav nasproti pa je poslopje c. k. trgovinske in nautične akademije, z mestno gor omenjeno biblioteko in bogatim muzejem ali zbirko raznovrstnih živali, zlasti je znamenita zemeljskih in morskih polžev in školjk, da je v Evropi ni take. Mej c. k. gimnazijo in akademijo je sedaj lepo nasajen »lipenski« trg, ki se je po trdenju tržaških pisateljev nekdaj zval licenski, a po bitki pri Lipskem (1813), v katerej je bil Na¬ poleon premagan, so spremenili v »lipenski« trg. Za javne verske, naučne in dobrodelne napraveje tržaško mesto v tem stoletju in zlasti v poslednjih letih silno veliko potrošilo, v dokaz služijo nove *) Najlepši tržaški spoinenikjeiia»jožefinskem trgu« 1 . 1875 postavljeni broneni kip cesarja Maksimilijana, kot admirala avstrijske mornarice. 141 cerkve: sv. Antona v novem mestu (1834), sv. Ja¬ koba na novej Reni (ali na »Pučani«) 1. 1854; ka¬ pucinska cerkev in samostan, kateremu se ^e bla¬ goslovil temeljni kamen 1. 1857, a slovesno se je posvetila cerkev še le 1870. V tej cerkvi počiva pokojni škof Jarnej Legat, kajti on je mnogo sl prizadejal, da so prišli kapucini v Trst. V tržaškej okolici nam je omeniti teh le novih katoiičanskih cerkva: v Ščedni (Servola) 1. 1839 zidana, 1850 po¬ svečena, v Bazovici 1. 1857 zid. 1862 posveČ., na Vrdelji (sv. Ivanu) 1. 1858 in v Rojani 1. 1862. Od drugovercev ste zlasti spomina vredni: v lepem bizantinskem slogu 1. 1869 dozidana cerkev sv. Spiridijona »pravoslavnih)) (starovercev) Slovanov, in pa v gotiškem slogu (1875) zgrajena dična pro- testantovska cerkev. Judje, katerih je v Trstu znatno število, imajo pet sinagog ali shodnic; oni so skoro izključljivo trgovci in bankirji; mej njimi so jako vplivne osobe (milijonarji Morpurgo, dok¬ torji Luzzatto, Consolo i. d.) Na stotisoče potrosi mesto vsako leto za šole, a po mestu je v ljud¬ skih šolah izključljivo italijanščina učni jezik, ka¬ terega bi neki prenapeteži tudi v okolične šole kaj radi uvedli. Samo na c. k. nemških srednjih šolah, na gimnaziji in realki so določene za Slovence po¬ sebne ure tudi za slovenščino, na c. k. trgovin- skej in navtičnej šoli, kder se je s početka tega stoietja tudi srbsko-hrvatski jezik podučeval, in ria mestnej gimnaziji in realki ni duha ni'sluha o ka¬ terem slovanskem narečji, dasi je mnogim trgovcem znanje slovanščine »krvava« potreba. S časom pade, tako se je nadejati, i ta »kineški zid« predsodkov, ta nenaravna mržnja do Slovanov, naj jo vzdržuje še desetkrat več časnikov. Časniki ! da to je dan- denes kakor novo kraljestvo, nova velevlast, ki ima po vseh deželah svojo zgodovino in na omikance silen vpliv. V Trstu izhaja največ italijanskih čas¬ nikov, mej njimi uže skoro sto letni vladni »Osser- vatore Triestino«. potem je shajal veliko let: »II Diavoletto«; sedaj najuplivnejši je dnevnik »Cit- tadino«, najhujši »irredentovsk* list je »Indipen- dente«, in drugi manjši »Adria«, »Piccolo« itd. V 142 nemškem jeziku od 1.1850 počenši dnevnik »Triester Zeitung«, trgovski pa velikonemško politiko tira¬ joči list, proti kateremu so zmernejši Nemci osno¬ vali pred tremi leti drug dnevnik »Triester Tag- blatt«. — Tržaški Grki imajo svoj grški časopis. Nu Slovenci smo bili res zaostali. Potem ko je bila otemnels/1. 1848 izdavana »Jadranilca zarja niso tržaški Slovenci imeli več lastnega slov. lista do 1. 1866 ko je začel izhajati: »Ilirski Primorjasi«, ki še je naslednje leto prekrstil v »Primorca«. Izdaval ga je pok. učitelj I. Piano. Istega 1. 1867 je vredoval marljivi g. J. Godina Vrdelski 1 začetnik »II. Pri- morjena« nov list: »Tržaški Ljudomil«, in 1. 1869: »Pod Lipo«. Ko so ti listi bili zaspali, je 1. 1870 prisvetila sopet: »Jadranska Zarja« a svetila je le 2 leti. Potem še le je vstala krepka »Edinost« 1. 1876, katera naj se vedno drži svojega spodbud¬ nega načela: »V edinosti je moč !«. Zanamci, kateri bodo nadaljevali zgodovino Trsta in okolice, bodo morali vsekako uvaževati delovanje onega moža, ki je ponos in dika tržaškim Slovencem, okoličana Prosečana g. Ivana Nabergoja, vrlega boritelja za koristi in pravice tržaškega mesta in posebno slo¬ venskih okoličanov tržaških, kot poslanec bodisi v deželnem tržaškem ali dunajskem državnem zboru. Krepko zastopa slovanske interese naša vrla »Edi¬ nost«, ki je s početka izhajala (od 1876—1830) le dva¬ krat na mesec kot »slovensko glasilo političnega dru¬ štva za tržaško okolico« a od 1.1880 do letos kot tednik in glasilo istega društva za Primorsko; vsled ^le¬ tošnje (1832) razstave pa se je i »Edinost« ojačila in vzrastla, da od 1. julija izhaja po dvakrat na teden. Gotovo je »Edinost« veliko pripomogla, ^da se je budila narodna samosvest, posebno v trža¬ ške,] okolici. Na to prežijo Talijani, da bi jo čim preje polaščili, vzlasti potem ko se je razpustil 1. 1869 okolični bataljon (— domača vojaška četa s posebno opravo —) na pritisk neke stranke, ka- terej se je bil udal tedajni c. k. namestnik general Moring. Razpuščenju je neki dalo povod otvorjenje rojanske »čitalnice« v 12. dan julija 1863, ker so slovenski fantje po mestu domu se vračajoči pre- 143 pevali slovenske pesmi, in so se drugi dan spo¬ padli z nekimi lahonskimi prenapeteži, in ker je policijska straža nekoliko obstoječa iz okoličanov razpodila lahone in pri tej priliki neke ranila in dva usmrtila. (Vrdelski: Opis in zgod. Trsta str. 479—80.) A duhovniki v tržaškej okolici so morali iz prižnice brati to le: »Ukaz državnega vojaškega ministerstva od 11. avgusta 1869 štev. 2937.«: Z najvišjim ukazom od 10. avgusta t. 1. blagovolilo ,je najmilostivejše ukazati Njegovo cesarsko kra¬ ljevo apostolsko Veličanstvo, vsled tega, ker je v dejanje stopila brambena vojaška postava od 5. de¬ cembra 1863, potrebno razpuščenje dosedajnega tržaško-okoličnega vojaškega bataljona, in ukazati dotičnim vrhovnim oblastnijam, da to razpuščenje izvrše«. Potem so posebne določbe. Okoličani vsigdar pokorni in zvesti avstrijski podložniki so se brez ugovarjanja udali, ter sedaj enako vsem drugim avstrijskim državljanom plačujejo cesarju davek v denarji in krvi. — Za Istrane, kar jih govori hrvatski jezik, izhaja v Trstu uže 13 let po dvakrat v mesecu list »Naša Sloga«, ki liki oboroženemu stražniku brani tužno Istro pred nasiljenimi napadi lahonov, kateri bi jo na vsak način hoteli polaščiti. Da se je vendar vzdržala slovanska narod¬ nost v Primorji, temu je gotovo veliko pripomogla narodna duhovščina. Bili so pa tudi izvrstni ško¬ fijski načelniki v Trstu, odkar se je 1. 1821 zopet ponovila in k malu tudi povečala tržaška škofija. Od 1. 1821—1830 je škofoval Goričan Anton Leo- nardis. Pod ^njim se združi 1. 1828 novograjska škofija s tržažko vsled preklica papeža Leona XII., a stalno še le 1. 1831 po smrti poslednjega novo- grajskega (Cittanuova) škofa Teodora Loredan grofa Balbi. Škof Leonardis je blagoslovil novo veliko pokopališče tržaško pri sv. Ani v 24. dan julija 1825. Takrat je bilo v Trstu 40.000 duš. Nastopnik Leo- nardisov na tržaškem škofovskem sedežu je bil slavnoznani pisatelj slovenski Matevž Ravnikar (Raunicher) od 1. 1830 do 1845. Škof Ravnikar je prvi dobil naslov škof tržaško-koprski, kajti 1. 1832 se združi koprska škofija za zmerom s tržaško. Kar Prt 144 "* je tu pridobila, pa je na drugej strani zgubila tržaška škofija, namreč vsled določbe 1. 1830 so postale deželne meje primorsko-kranjske tudi meje škofij tržaške in ljubljanske, in zato ste prišle pod Ljubljano dve tehantiji: Postonjska in Bistriška z župnijami Slavina, Hrenovice, Senožeče, Postojna, Trnovo, Košana, Vreme in Knežak s trinajstimi kaplanijami vred. Istega 1. 1830 je še le Prosek, pred goriškej škofiji, podložen, v duhovskih za¬ devah prišel pod tržaško škofijo. L. 1836 je bila strašna kolera v Trstu. L. 1841 se dozida veli¬ kanska mestna bolnišnica (spital), ki je stala blizo 700.000 gld. Po smrti škofa Ravnikarja je bil iz¬ voljen Gorenjec Jernej Legat še niti 40 let imajoč za tržaško kopersko škofijsko stolico, ter je v'28 letnem škofovanju (1847—1875) z svojo bistroum¬ nostjo in krepostjo postavil si najlepši spomenik v zgodovini tržaške cerkve. Mnogo novih cerkva je posvetil, bogoslovje za četrtoletnike ustanovil, ter od 1. 1865—1875 izdajal cerkveni (v latinščini pi¬ sani) list: »Folium dioecesanum«. Za njegovega vladikovanja se je zgradilo veliko poslopje mestne »ubožnice« (istituto dei poveri) 1. 1862, kojej so 1. 1871 pridružili posilno delalnico za zanemarjene dečke. Le malo časa je vredni nastopnik Legatov, škof Jurij Dobrila Istran, vladal tržaško-koprsko škofijo od 1. 1875—1882, a pustil je vekovit spo¬ minek z ustanovljenjem znatne glavnice za deško semenišče. Bilje Dobrila iskren rodoljub. Nastopnik Dobrilovje domačin Ivan Nepomuk dr. Glavina, kojemu želimo, da tako vladikuje, da bode ž njim ponosna domovina. Po zadnjem ljudskem popisu 1. 1880 ima tržaški okraj z okolico vred 144.844 Stanovnikov, in sicer Trst (mesto) . 74.544 I všteti so 12904 vojaki, toraj Predmestja . . 53.475 j znaša broj tržaških prebi- Okolica (teritorij) 11.825 I valcevbrez voj. 141.940 duš Ovi so, razen okoličanov, večinoma naseljeni od vseh vetrov, da v nobenem avstrijskem mestu ni tolike narodne zmesi, kakor v Trstu. Res, da so Italijani v samem mestu v večini, a to jim ni¬ kakor ne daje pravice prezirati ali celo zatirati 145 druge narodnosti, zlasti Slovanov ne, katerih je za njimi naj več. Za časa slavnostne letošnje raz¬ stave se je slovesno blagoslovila lepa zastava slo¬ vanskega delaiskega društva, kojemu je pokro¬ vitelj sam visoki cesarjevič nastopnik Rudolf. Pod takim zaštitnikom sme slovanski živelj v Trstu radost nim upom v bodočnost gledati ter veselo vskliknoti : Naprej zastava Slave! 10 146 Listina spomeniška združenja Trsta z Avstrijo. V letu 1582, zadnji dan [50.) septembra meseca. Ind. V. V ime Gospodovo. Amen. Mi Leopold po božjej milosti vojvoda Avstrije, Štajerske, Koroške in Kranj¬ ske, gospod Marke Pordenonske, grof Habsburški, Ti¬ rolski, Feretski i Kiburški, markez (mejni grof) Bur- govski, Trbiški in deželni grof Alzaški, pripoznavamo in izrekamo za-se in za svoje potomce (dediče), sedanje in prihodnje nastopnike, to le: Ker so nam poudarjali plemeniti, modri in zvesti naši predragi možje, občina, starešinstvo in meščani tržaškega mesta, da je do sedaj njihovo mesto trpelo velike i neznosne bede in stiske, kakor je sploh znano, po večkratnej promembi svojih gospodarjev; in ker so se očividno krajšale in razdirale za mesto in okolieo tržaško skienene pogodbe in dogovori, po katerih so se bili izročili prečastnemu sedaj v Kristu pokojnemu očetu Markvardu, tedajnemu oglejskemu patrijarhu in nje- govej cerkvi; in ker so še to vsestransko ugibali in razmišljevali, da meječ na neka naša posestva, zemljišča in pokrajine ž njih okolieo, utegnemo jih Mi odslej vspešniše braniti, nego bodi si kateri drugi knez ali mogotec, — in vzlasti posebno to uvaževaje, da neka¬ teri izmej naših pokojnih prednikov so nekdaj imeli in uživali v tržaškem mestu pošteno pridobljene pravice, katere po dednem nastopniškem pravu postavno na nas prehajajo: — ker so do nas poslali svoje, mestne in tržaškega okraja upravitelje, modre, poštene možake : Adelma Petda[ Petaz), Antona Dominikovega (de Domenico) in Nikolaja Pika (de Picha), kot besednike, poslanee in poročnike v ta namen postavno in vezavno izbrane in popolnem pooblaščene, da Nas povabijo, sprejmejo in pripoznajo za svojega in gor omenjenega mesta, gradov, okolice in okoličnih prebivalcev naravnega in pravega gospodarja, ki naj bi jim z božjo pomočjo bil osobit in mogočen branitelj, kakor je to vse natanko razvidno iz javne listine, ki je potrjena s pečatom občine in na¬ šega mesta Trsta, ki je nam izročena in pripuščenapo zgoraj omenjenih upraviteljih in poročnikih: — Mi, prej 147 omenjeni vojvoda priznavamo z milostivo blagostjo njih radovoijno pokorščino, ter sprejemamo ž njimi in z vsemi meščani in okoličani spodej napisane pogoje, do¬ ločbe in uredbe, ter jih potrjujemo po teh le natančnih točkah : Prvič si Mi, prej omenjeni vojvoda, potomci in nastopniki naši obdržimo mesto in okolico tržaško, gra¬ dove omenjene, vse meščane i stanovalce, vse njih imetja in posestva, naj se nahajajo kder koli, zoper ka¬ tero si bodi osobo, ter si nalagamo dolžnost vladati in braniti, kakor to delamo in vedno ravnamo z drugimi zvestimi podložniki; — in da omenjenega tržaškega mesta in njegovih pravic in posestev nikdar posamezniku, nikakej družbi ne prodamo, zastavimo, ni v najem ne damo ali naj si bo kot dednino ali užitnino (fevd), ali na kater koli način ne izročimo in podelimo, ampak nikako ne oddamo iz svojih rok ni polnolastja imeno¬ vanega tržaškega mesta, ni gradov, ni okolice, ter da morajo na veke ostati združeni z gospodarstvom in naslovom avstrijskih vojvod. Dalje Mi, omenjeni vojvoda, naši potomci in na¬ stopniki imamo in si pridržujemo oblast dajati, odlo¬ čevati in postavljati po svojej volji glavarja imenova¬ nemu mestu, ter premda se po starej navadi sme vsako leto premenjati osoba glavarja v rečenem mestu, naj ostane pridržana nam in potomcem in nastopnikom na¬ šim posebna pravica, da moremo glavarja v službi puščati, dokler nas bo volja, razen, ako bi ga iz pra¬ vičnih in tehtnih uzrokov morali odstraniti in z drugim zamenjati. . Glavar, katerega Mi postavimo, naj ima dva na¬ mestnika kot prisednika, ki naj bosta dobro izurjena in vešča v cerkvenem in svetovnem pravu, pa še več uradnikov za svojo hišo po pravilih in zahtevah tržaških zakonov. Omenjeni glavar bo moral prejemati vsako leto od občine in svetovalstva tržaškega 4000 malih lir (okolo 6000 gld ) za svoj in ^svojih uradnikov službo in trud. Isti glavar ima dolžnost mesto in okolico, večkrat omenjeno, — meščane in katerekoli ondašnje Stanovnike zvesto vladati in braniti po mestnih pravilih, šegah in navadah. Ta pravila se stalno potrde, da imajo kakor do zdaj i za potomce Naše veljati brez vsake zvijače in goljufije. Dalje, zastran katerekoli razsodbe, proti ^ kojej bi utegnol naš rečeni glavar pritožiti se, naj občina i sve- tovalstvo (starešinstvo) tržaško določi dvakrat v letu t. j. konec vsacih šest mesecev, sodnike in zmožne uradnike 148 ki naj po pravilih, šegah in navadah omenjenega mesta preiskujejo in razsojajo, je li predlagana pritožba — pravična ali krivična. In karkoli se bo v Trstu dobivalo denarja, za kazni in globe zaradi zločinov, prestopkov ali prelomljenja zakonov, polovica tega zneska naj bode naša, kot na¬ ravnemu gospodarju pripadajoča. Tudi ukazujemo, da omenjene denarne kazni, vino spodaj naznanjeno, dac, mitnino. uzitnino in vsak drugi davek ki je v omenjenej tržaškej pokrajini, naj tirjajo in pobirajo oni uradniki, katere bomo Mi ali naši de¬ diči in nastopniki po svojej oblasti za to imenovali in določevali. Druga polovica zneska denarnih glob (kazni) naj ostaja mestnej blagajniei za tržaško občino, da iz tega plačujejo glavarju onih 4000 malih lir kot njegovo službeno plačo, ter da svojemu gospodarju (Nam), in Našim dedičem in našim nastopnikom pošiljajo spodaj zaznamovano vino, ki nam gre kot vsakoletni davek, isto, da vzmognejo izplačevati lečnike (zdravnike) i uradnike mestne in popravljati zidove, mestna vrata, mostove in ceste i kar si bodi po zahtevi mestnih po¬ trebščin. Dalje, Mi, večkrat imenovani vojvoda, in Naši de¬ diči nastopniki vdobimo pravico nalagati omenjenemu Trstu davke, cestnino, uzitnino, uvožnino in izvožnino in sicer vse to prejemati v mestu ali zunaj mestnih vrat, kakor nam bode ugajalo, pa vendar s temi-le po¬ goji : Od vsake robe, ki se izvaža po morji ven iz tr¬ žaškega mesta, naj se plača našej gosposki davek, mitnina, cestnina, izvožnina razen od vina ribole, od kojega se nema čisto nič plačevati. Isto tako naj se od robe, ki bode v Trst prihajala po morju, vplača davek, mitnina, uvožnina, kakor se odredi, razen od one robe po morju v Trst uvožene, ki je odmenjena za hrano in porabo meščanom in on- dašnjim stanovalcem, kakor je pšenica, sol, vino, grozdje in druge jestvine To vse naj bode, izvzemši prevaro, popolnem prosto vsaeega davka, mitnine, uvožnine. Tudi od živine, ki po suhem od zunaj prihaja in se goni v tržaško mesto, pa skoz mesto dalje, naj se pla¬ čuje Nam in našej gosposki davek, mitnina, cestnina, kakor bode naloženo. Ona živina, blago, alikarjeuže, ki ostane za porabo v mestu ali okolici, ter po suhem prihaja v Trst ali v tržaški okolični okraj, pa se na grene dalje drugam, naj bode popolnem oproščeno vsa- kotere davščine, mitnine, cestnine. Dalje naj si rečeno mesto, občina, žiteljstvo tr¬ žaško postavlja svoje svetovalce, uradnike in služabnike 149 po zakonih, šegah in navadah, veljavnih v njegovem mestu. Isto tak' bodo morali meščani tržaški, in njih dediči in potomci izročevati in dajati kot vsakoletni davek dne svetega Justa mučenika t. j. v 2. dan no¬ vembra meseca, Nam, omenjenemu vojvodi, dedičem in nastopnikom Našim, 100 čebrov najbolje rebole, vina, ki se v tistem letu pridela. Dokler bosta ona dva gradova Moko (Muhov) in Mokolžm (Mogilhn) na mestne troske v varstvu in os¬ krbovanji Tržačanov, naj istih gradov stražniki, ka¬ tere mesto vsak mesec tja pošlje, Našemu glavarju osobno prisegajo, da bodo z gradovoma vred Našemu gospostvu, dedičem in nastopnikom Našim vedno zvesto udani in pokorni, dokler sami ne prevzamemo oskrbo¬ vanja. omenjenih gradov ter druzih stražnikov tja ne odločimo. Dalje in slednjič naj se rečenemu mestu in stano¬ valcem tržaškim nikakor ne prikrajšajo njih dohodki, niti naj se bolj ne obtežijo, nego je bilo zgoraj dolo¬ čeno, razen ako bi se to zgodilo na izrečno zahtevanje Naše ali Naših (potomcev in nastopnikov), in po sklepu gori označenih meščanov in okoličanov tržaških Mi, vojvoda Leopold smo potrdili in potrjujemo zase in za svoje dediče in nastopnike, po izvestnem znanju, vse skupne in posamezne zgornje določbe, pro¬ seč cesti vrednega našega notarja in podpisane pleme¬ nite može, naj se v spričevanj i resnice tega pisma in kar je v njem, s pisarjem vred podpišejo. Dano in obravnano v Naš'-j grajščini v Gradcu, v vojvodskej dvorani, leta tisoč tristo in osemdeset in drugega po Kristovem rojstvu, indikcije pete, zadnjega dne meseca septembra, ob uri večernic ali blizo tačas v pričo mene podpisanega javnega notarja, in v pričo prečastnega v Jezusu Kristu očeta gospoda Friderika škofa brinsenškega, kanclerja naše vojvodske pisarnice; v pričo slavnih gospodov Gotfrida Mulner in Henrika Gesler, plemenitih kamornikov naše vojvodske pisarnica, in žlahtnega Janeza Risah in Flab, našega svetovalca, in modrih in umnih Konrada Impi er in Andreja, žu¬ pnikov istega okraja v Marki poleg Zatičine sekovske in oglejske škofije, in v navzočnosti mnogoterih drugih, nalašč za to opravilo naprošenih in poklicanih prič. A jaz Pavel, sin pokojnega Ulmana iz Kastelruta, klerik briksenške škofije, cesarski zapriseženi javni no¬ tar, ker je zadržan po drugem važnem poslovanji Burkard de Stain iz konstanške škofije, isto tako ce¬ sarski potrjeni notar, in ker meje nujno in silno prosil, da mu pri spisovanju te listine pomorem, spisal sem jo 150 lastnoročno, ter jej to obliko dal in svoj navadni pečat pritisnol, naprošen kot svedok od obeh strank. Jaz Burkard de Stain pri Reni (reki), konstanske škofije, javni zapriseženi notar, bil sem navzoč sam pri obravnavi vseh skupnih in posameznih gori navedenih določeb ter sem jih v tej obliki sestavil, pa zaradi dru¬ gih važnih poslovanj s m dal drugej osobi to listino napisati, koje pismo pa kot svoje lastno pripoznavam, spričujem, da je pečat omenjenega svitlega kneza na to p-itisnen zaradi trdnobe in večje določnosti gori obravnanih stvari. DODATEK. I Vrsta škofov tržaških: (po škofijskem duhovniškem izvestju.) 1 L. 521 Frugifer prvi škof; 2. 1. 563 Geminijan, 3. 1. 579 Sever; 4. 1. 602 Frimin; 5. 1. 680 Gaudencij; 6. 1 715 Gregor; 7. 1. 731 Ivan I.; 8 1. 759 II.; 9. 1. 766 Mavricij; 10. 1. 788 Fortunat Antenorej; 11.801 Leo; 12. 1. 911 Tavrin ; 13. 1. 929 Radald ; 14. 1. 948 Ivan III.; 15. 1. 991 Peter I.; 16. 1. 1006 Rikolf; 17. 1. 1031 Adalger; 18. 1. 1082 Heribert; 19. 1. 1106 Herinicij; 20. 1. 1115 Hartvik; 21. 1. 1134 Ditemar; 22. 1. 1148 Bernard; 23. 1 1185 Henrik I.; 2f. 1. 1188 Luitoid; 25. 1. 1190 Vo- skalk; 26. 1. 1200 Henrik II. Rapicij (Repič); 27. 1 1203 Gebhard; 28. 1. 1212 Konrad Bojan de Pertica; 29. 1. 1232 Leonard I; 30. 1 1234 Givard 1, 31. 1. 1235 Ivan IV.; 32. 1. 1237 Ulrik de Portisj 33. 1. 1255 Vamerij de Gucanca (Kukanski); 3i. 1. 1255 Givard II. Anagon ; 35. 1. 1260 Leonard II ; 36. 1. 1262 Harlong de Visgon; 37. 1. 1282 Ulvin de Portis; 38. 1. 1286 Briža di Toppo; 39. I. 1299 Ivan V. de Turri; 40. 1. 1300 Henrik III.; 41. 1. 1302 Rudolf de Pedrazzani; 42. 1. 1321 Gregor Tanzi škof Feltrinski, namestnik škof.; 43. 1. 1327 Gui- lelm Franehi, tartarijski škof; 44. 1. 1329 Avancij Da¬ nieli; 45 1. 1330 Frat. Paks de Vedano, dominikan ; 46. 1. 1342 Franc I. Amerin ; 47. 1. 1347 Ludovik I. a Turri; 48. 1. 1349 Anton I de Nigris ; 49. 1. 1370 Angel Konopej iz Klužije; 50. 1 1383 Frat HenrikIV.de Wil- denstein, avgustinec; 51. 1. 1396 Simon Saltarelli do¬ minikanec; 52. 1. 1408 Ivan VI. Ubaldini, Milj.čan, opat sv. Marije v Pratalea; 53 1. 1409 Frat Nikolaj de Gar- turis, frančiškanec; 54. 1. 1417 Jakob I. Arigon; 5o. 1. 151 1424 Marin de Oernotis ; 56. 1. 1441 Nikolaj II. de AI- degarais ; 57. 1. 1417 Enej Silvij de Picolomini, — po¬ znejši papež Pij II. ; 58. 1. 1450 Ludovik II. a Turri; 59. I. 1452 Anton II. de Goppo ; 60. 1. 1487 Ahacij de Sobriach; 61. 1. 1501 Luka I. grof Rinaldis ; 62. 1. 1502 Peter II. de Bonomo ; 63. 1. 1548 Franc II Jožefič; 64. I. 1549 Anton III. Pereguez; 65. 1. 1560^ Ivan VII. de Betta; 66. 1. 1567 Andrej Rapicij (Repič); 67. 1. 1574 Hiacint I. Frankopan; 68- I. 1575 Nikolaj III. a Coret; 69. Ivan VIII. pl. Wagering; 70.1. 1598 Ursin de Bertis; 71.1. 1622 Rinald Skrlič (Scarliehius) ; 72. 1. 1631 Pompej baron Coronini; 73. 1. 1646 Anton IV. baron Marenzi 74. 1. 1663 Franc Iti. Maks Vaccano ; 75. 1. 1672 Jakob II. Ferdinand de Gorizzutti; 76. 1. 1692 Ivan IX. Franc Miller; 77. 1 1721 Jožef Anton baron Delmestri ; 78. 1. 1723 Luka Sertorij baron Delmestri; 79. 1740 Jožef Ha¬ nibal Leopold grof Petač (de Petaciis); 80 1.1761 Anton V. grof Herberstein; 71. 1. 1775 Franc IV. groflnzaghi; 82. 1. 1791 Žiga grof Hohenwart; 83. 1. 1796 Ignacij Kajetan pl. Buzet de Faistenberg; 84. I. 1821 Anton VI. Leonardič; 85.1. 1831 Matevž Ravnikar prvi tržaško- koperski škof; 86. 1. 1846 Jarnej Legat ; 87. 1. 1875 dr. Jurij Dobrila ; 88. 1. 1882 dr. Ivan Nepomuk Glavina. II. Vrsta vladarjev tržaških od 1. 1382. L. 1382 Leopold avstrijski vojvoda. « 1386 Albert III. avstrijski vojvoda. « 1406 Ernest (železni) avstrijski voivoda. « 1424 Friderik (Miroslav) III. cesar. « 1495 Maksimilijan I. cesar. » 1508 Leonard Loredan beneški doge. « 1509 Maksimilijan I. cesar zopet. « 1521 Karel V. cesar. « 1523 Ferdinand 1. cesar. « 1564 Karol nadvojvoda (štajerski). « 1589 Ferdinand II. cesar. « 1637 Ferdinand III. « « 1657 Leopold I. « « 1705 Jožef I. « « 1711 Karol VI. c « 1740 Marija Terezija cesarica. « 1780 Jožef II. cesar. « 1790 Leopold II. cesar. « 1792 Franc II. (cesar rimsko-nemški) in I. cesar av¬ strijski. L. 1809 Napoleon I. cesar francoski. « 1814 Frane I. cesar avstrijski zopet. 152 L. 1834 Ferdinand 1. cesar avstrijski. « 1848 Franc Jožef I. cesar avstrijski. lil Vrsta c. k. namestnikov (governerjev) tržaških. L. 1776 « 1782 « 1803 « 1808 « 1809 « 1810 .< 1811 .< 1812 « 1813 « 1813 « 1815 « 1815 « 1817 « 1819 « 1823 « 1835 « 1841 a 1847 « 1848 « 1849 « 1854 « 1860 « 1863 « 1867 « 1868 « 1871 « 1872 « 1874 « 1879 (Ra pod francosko vlado. Karol grof Zinzendorf. Pompej grof Brigido. Žiga grof Lovasz. Peter grof Goess. Bernard baron Rossetti (I) Maršal Marmont vojvoda Dubrovniški gusa). General grof Bertrand. Junot vojvoda Abrantes. Fouche vojvoda Otranto. Baron Latermann. Bernard Baron Rossetti (II) Anton baron Spiegelfeld (I.) Karol grof Chot k. Anton baron Spiegelfeld (II. Alfonz knez Porcia. Jožef baron Weingarten. Franc grof Stadion. Robert grof Salm. Franc grof Gyulai. Franc grof Wimpffen. Karol baron Mertens. Friderik baron Burger. Ernest baron Kellersperg. Eduvard baron Bach. Carl v. Moring general. Sisinij baron Pretiš (prvikrat). Alojzij baron Ceschi. Srečko baron Pino. Sisinij baron Pretiš (drugikrat.) tudi vojaški po¬ veljniki. 158 Stran « « « M « « « « « « « O « « « POPRAVKI IN DODATKI. 8. prva vrsta zgor mesto I. naj se stavi A. 10. četrta « « « »Sikava šikovce do¬ line« naj se bere samo: Šikovce doline. 11. šesta vrsta od spodej mesto št. beri st. 12. Cerkvica sv. Pantaleona se je letos (1882) sopet popravila, da škedenjski duhovniki v njej lehko mašujejo. 11. sedma vrsta od zgor mesto »Boved« beri »Boved.« 20. deseta vrsta od zgor mesto obrasil beri obrasten. 20. dvanajsta « « « « (Biasoletto), prvotno, beri (Biasoletto. Prvotno i. t. d. 21. in kadar pride naprej, mesto »Muhov grad« smemo bolje reči »Mohovgrad«. (Po mnenji g. prof. S. Rutarja). 21. osemnajsta vrsta od spodej, mesto majnega hriba, beri »Majnega hriba.« 30. V začetku novega oddelka, mesto II. beri B. in I. od najstarejše dobe i. t. d. 41. osemnajsta vrsta od spodej, mesto odonšala beri donašala. 44. Dodati je, da tudi v tržaške) okolici v Kon- tovelju je cerkev posvečena sv. Hieronimu- Jerumnu. 19. dvanajsta vrsta od zgor: Da bi Teodorih pomnožil brodovje ao 1000 ladij, kakor se bere v Kandlerjevej knjigi: Storia di Trieste di Giovannina Bandelli — je težko verjetno. 59. štirnajsta vrsta od spodej mesto Vrem beri: Vermo ali Berarn. 61. devetnajsta vrsta od zgor. mesto : laškem beri: »leškem polji« (Lechfeld). 69. enajsta vrsta od spodej mesto: Bečane beri: Benečane. n Stran 79. tretja vrsta od spodej m. zvestobi b. zvestobo. « 79. prva « « « « rabo « rabi. « 80. « « « zgor: Grb se ne pogreša sicer na mestnej palači, pa nedostojno majčken je, ter se je napravil vsled izrecnega zahte¬ vanja vlade, ko se ja 1. 1872 zidala mestna palača. « 81. petnejsta vrsta od spodej: po nekaj časa beri: ne dolgo potem. « 95. Prof. L. Žvab je najšel v mestnem arhivu zanimivo notico, daje glasoviti Primož Tru¬ bar bil s početka sluga pri škofu Petru Bonomo. « 97. trinajsta v. od zgor:. 2 b. 4. « 103. četrta v. od sp.: Letos (1882) se je spremenil tržaški polk ter dobil št. 97, « 109. sedma v. od. zg.: prouj-očile b, prouzročile. « 110. osemnajsta v. od zg.: centralseminar b. gene- ralseminar. « lil. druga v. od zg. — sprejemnice: b. sprejemnice slovenske. « 123. trinajsta v. od sp.: tretjo b. tretje, «, 127. enajsta v. od sp : Inzaghija b. Ignacija. « 130. edenindvajsta vrsta od zgoraj : grajščipi villa Vicentina blizu Ogleja. 155 OBSEG. Stran Predgovor. 3 Uvod . ... .^ . 6 A. Lega mesta tržaškega in okolice. 8 B. Zgodovina Trsta: I. Od najstarejše dobe do Karola Velikega . . 30 II. Od Karola Vel. (803.) do združenja z Avstrijo 55 III. Od izročenja mesta Avstriji (1382) do razgla¬ šanja svobodne (proste) luke.75 IV. Od vstanovljenja svobodne luke 1. 1719 do 1790 96 V. Trst za časa francoskih vojsk (1790-1815) . . 116 VI. Od »restavracije a (1813) do najnovejše dobe (1882) 129 C. Spomeniška listina združenja Trsta z Avstrijo (1382).'.145 D. Vrsta 1.) škofov tržaških.149 « 2.) vladarjev « 151 « 3.) cesarskih namestnikov (governerjev) 152 E. Popravki in dodatki.153