Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo. Mladinske organlzacije in kmetijsko-na- dalievalne šole. (Dalje.) Kar s« tiče šolske uprave. io vodi poseben krajni šolski odbor. ki delujc slično kakor krajn: šolski svet. Vodstvo šole je v rokah voditelja- ki sra imetuijo krajni šolski odbor in potrdi oblastna kmetijska uprava. Opozarjam pri tem na to- da ni treba. da bf bil v.oditeU šole obenean tudi učitelij za kmetijsko-prirodoznanski pouk. J'a pouk. ki ie seveda pred vseni važen in merodajen. ic lahko v rokah katercga drugega učitelja. Voditelj šole ima vodstvo i.n. uoravo šole \- rokah. On ie obenem tudi poslovodja krajnega šq.skoH.a odbora. I)a se bodo kinetijsko-nadaljevalne šole v pripravnih krajih otvorile. bo največ ležeče na učiteljstvu. UčiteListvo mora dati potrebno pobudo. ono mora prevzeti potrebno propagando za vpeljavo teli šoj. Učiteljstvo si bo naložilo s tem res nekai več dela, ali to dclo bo naihvaležnejše. kar ea ima izven šole. Ako hnamo po raznib krajih obrtnonadaiievalne šole. in sicer tudi oo zaslusi učiteljstva. bi bilo žalostno. da ne bi prišli tudi do kmetijsko-nadalievalnih šol. ki so kmetski mladini. med katero živi največ našega učiteljstva, \sai tako potrebne kakor so obrtno-nadaljevalne šole za obrtne sloj-e. Misel- da bi se stanovska vzgoja kmetskc mladine prepustila kraetijskim šolani. katera inisel se je že tudi tu in tam izrazila od strani posameznih učiteljev, in da naj ljudska šoJa ostane to. kar ie, moram izpodbijati. Prvič nima kmeti_sko-nadalievalna šola poda.iati tistega sistematično urejenega strokovnega ponka kakor ga imamo na kmctijskMi šPlah, ker je zato veliko premalo časa. in ie mladina za popolen kmetijski pouk v starpsti 14 let tudi premalo zrela. Kmetiisko-nadaljevalna šola ima oopolnjevati pouk le v tistih predmetih. ki. so posebno važni za praktični ix)klic kmetovalca, m ga ima poglob'Hi s kniedjisko-prirodoznanskiin poukom, Razun' tega ima vzbujati zanima-nie za nadaljno strokovno izobrazbo in za obisk kmetljskih šol. Drugič je pa povdarjati. da io trcba teira pouka vsi naši kmetski mladini po deželi in da imamo za to veliko premalo kmetijskih šol. Ljudska šola z \so svo.io osno\o bo ostala še dolgo dolsro edina šola za kmeski naraščai in tei mladini niora ljudska šola z nadaljevalnim svojim delom pomavrati da se bo v stanovskom podedu boli vziroievala, kakor se ie to dosedai godilo. Res, da je učiteljstvo na deželj upreženo na razne strani. Resnica pa je, da zanj iiI hvaležneišega dela in lepše naloge. kakor ie nadalievalna vzgoja kmetske mladine. Največ sadu bo prinesla dobra liudska šola. ki bo z nadaljevalno šolo privezala mladino na se. Na ta način bo nčiteljstvo po deželi iiaiveč pridobilo na svojem ueledu, na svoji veljavi in na svoiem vplivu me^d kmetskim narodom. Hvaležna in zvesta mu bo mladina in hvaležni tudi starši. Zavladalo bo vse lepše razmerje med Ijudstvom in učiteljstvom. kakor ira imamo darics. Posnemania vredne so v tem oziru šolske razmere v češkoslovaški republiki. Tam iinaino danes 218 kmetiisko-nadalievalnih šol in sicer 124 na Češkem, 42 iui Moravskem. 11 v Šleziji. 26 v.SIovaški in 15 v Pod. Rusijj. Viljem Rohrman. (Dalje prihodnjič.)