METAL ŠTEVILKA 22 | JUNIJ 2006 Vsebina metal čestitka INURNIINfORMAtlVNI ČASOPIS | LETO VI | 'MlVUKA ?2 | |UNI| 2006 Na naslovnici: Poletje Fotografija: Janko Vučko IZ VSEBINE: 3 Uvodnik 4 Najboljša Krka, Metal Ravne presenetil 5 Metal Ravne dobil veliko plaketo občine Investicije 6 Trend investiranja v Metalu Ravne se v zadnjih dveh letih bistveno izboljšuje Rekord Kovačnice 8 Rekordi v Kovačnici se vrstijo Inovacije 11 Podelitev nagrad "inovacije Koroške regije za leto 2005" Pri nas v gosteh 12 6. srečanje orodjarjev Orodjarstvo 14 7. mednarodna konferenca Materiali za orodjarstvo in njihova uporaba, od razvoja do trga TOOL 2006 Procesna metalurgija jekla 15 11. seminar o procesni metalurgiji jekla Šerpa 16 CNC rezkalni anayak performer 2500 Bonton 16 Tako kot "zavpijemo" v slušalko, tak odmev bomo tudi dobili Ocenjevanje EGO skupin 17 Motivacija in ocenjevanje delovnih skupin Ekologija 18 Ekološko osveščeni Poslovanje 19 Poslovanje v obdobju od januarja do maja Kadri 20 Zaposleni Zaposlovanje 21 V Metalu ponovno več zaposlujemo Izobraževanje 22 Prihodnost podjetja je v izobrazbi in znanju zaposlenih Aktualni jeklarski kotiček 23 Poročilo z 2. azijske konference o nerjavnih jeklih Aktualni jeklarski kotiček 23 Predstavništvo Metala Ravne na Madžarskem Varnost 24 Izvedenci invalidske komisije v Metalu 25 Lymska borelioza 27 Pihalni orkester železarjev Ravne navdušil na velikem festivalu v Španiji Pihalni orkester železarjev Ravne 39 Koračnice za praznično vzdušje šport 30 Prevaljske odbojkarice zaključujejo uspešno sezono Razvedrilo 32 Nagradna križanka Izdaja: METAL RAVNE, d. o. o Uredniški odbor: Andreja Čibron - Kodrin, Andrej GradiSnik, Gabi Urnaut, Andreja Krajnc, Eleonora Gladež Jezikovni pregled: Andreja Čibron - Kodrin Produkcija: © crashgioup.net Tisk: ZIP center, d. o o. Uredništvo: Koroška cesta 14, 2390 Ravne na Kor, T: 02 87 07 236 Časopis dobijo zaposleni v podjetju Metal Ravne brezplačno. Vaše predloge, pobude in vprašanja pošljite na naslov uredništva. Glavnemu direktorju mag. Darku Mikcu iskreno čestitamo za imenovanje v upravo SIJ. Uredniški odbor SPOSTOVANE SODELAVKE IN CENJEN! SODELAVCI, zakorakali smo v poletje, ko moramo izvesti letne remonte, uskladiti službene cilje in zaslužen oddih. Verjameva, da nam bo tudi to uspelo. Poslovodstvo vam želi prijeten dopust. UVODNIK Metal Ravne, d. o. o., je na listi 101 najuspešnejših podjetij v Sloveniji v letu 2005 za las zgrešil prvo mesto in se za farmacevtskim podjetjem Krka, d. d., in pred proizvajalcem avtomobilov Revoz, d. d., uvrstil na odlično drugo mesto. Novica, ki bi se pred leti zdela popolnoma neverjetna, danes odraža rezultate našega skupnega dela in ugodnih cen na trgih metalurških proizvodov. Časnik Finance vsako leto na osnovi metodologije, ki temelji na rasti dobičkonosnosti, rasti prodaje in velikosti podjetij, objavi 'Top 101" podjetja v Sloveniji. Že po doseženih rezultatih v letu 2004 je bilo vidno, da Metal Ravne, d . o. o., izboljšuje svojo pozicijo, leto 2005 pa je bilo svojevrsten vrhunec. S tem je nekako končano obdobje negotovosti, ki se je v slovenski metalurgiji začelo z izgubo takratnega jugoslovanskega trga v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Že kar nekaj let je jasno, da smo se uspešno tržno in proizvodno preorientirali, aktualni poslovni rezultati in tovrstna priznanja pa vračajo metalurgiji na Ravnah in v Sloveniji blišč, ki ga je v preteklosti že imela. K temu je svoje prispevala tudi lokalna skupnost, ki je spoznala pomembnost rezultatov dela zaposlenih v Metalu Ravne, d. o. o., za regijo v času, ko nekaterim, do nedavnega uspešnim, podjetjem zagon pojema. Občinski svet je podelil veliko plaketo Občine Ravne na Koroškem za leto 2005 na predlog Občinskega odbora Slovenske demokratske stranke in Občinskega odbora Slovenske ljudske stranke podjetju Metal Ravne, d. o. o., in glavnemu direktorju mag. Darku Mikcu. Čestitke, pohvale in dobre informacije o podjetju nas navdajajo s ponosom, da smo zaposleni v Metalu Ravne, d. o. o., vendar pa se zavedamo, da naš cilj ni tekmovanje z drugimi slovenskimi podjetji in hlastanje za nagradami. Želimo le stabilno dolgoročno uspešno poslovanje podjetja. Vedno znova se sprašujemo, kaj lahko naredimo danes za naš tekoči poslovni izid in kaj je treba narediti, da bomo uspešni tudi jutri. V prvih mesecih letošnjega leta smo delali dobro, čeprav je bilo povpraševanje po izdelkih Valjarskega programa manjše kot v enakem obdobju lanskega leta. Šele pred poletjem smo ponovno zaznali rast povpraševanja po njih. V naš prid ni deloval dolar, katerega padanje vrednosti nam zmanjšuje uspešnost prodaje na ameriškem trgu, hkrati pa smo knjižili negativne tečajne razlike. Tudi nihanje nabavnih cen je posredno vplivalo na znižanje prodajnih cen v drugem kvartalu leta 2006. Povedano kaže, da rezultati ne pridejo sami od sebe in da pomeni biti uspešen v takih razmerah tudi biti skrajno fleksibilen in prizadeven ter sprejemati prave odločitve ob pravem času. To nam uspeva, saj v prvih mesecih letošnjega leta presegamo visoko postavljene cilje. K temu so svoje prispevali tudi naši “kovači". Aprila so prvič presegli visoko postavljen cilj 3.000 ton gotovih proizvodov. Po tem, ko smo v lanskem letu slavili prvič 2.500 ton, se lahko sprašujemo, kje je naslednji cilj. Hkrati pa se s tem potrjuje, da je pravilna odločitev o nadaljnji veliki širitvi Kovaškega programa, ki je predvidena z investicijskim vlaganjem. Pred vrati pa so tudi druge velike investicije. Zato se zavedamo, da ste zaradi množice dodatnih aktivnosti številni sodelavci zelo obremenjeni. Vendar pa moramo ugodno Andrej Gradišnik, univ. dipl. inž. metal, in mater, spec. za menedž. namestnik glavnega direktorja situacijo kar najbolje izkoristiti in poskrbeti, da bo naše delo jutri lažje, učinkovitejše in dolgoročno konkurenčno. To bomo lahko zagotovili le s prepotrebnim investicijskim razvojem. Tako usmeritev podpira tudi nadzorni svet Slovenske industrije jekla, d. d., ki je poudaril potrebo po investiranju v našem podjetju. Med drugim pa je sprejel odločitev, da bo v prihodnje glavni direktor Metala Ravne, d. o. o., mag. Darko Mikec hkrati tudi član uprave Slovenske industrije jekla, d. d. Imenovanja smo se sodelavci razveselili, saj je to nagrada za njegovo in s tem tudi naše delo. V družbi najboljših NAJBOLJŠA KRKA, METAL RAVNE PRESENETIL Objavljeno v poslovnem dnevniku Finance - 29. 5. 2006 Tudi letos so v poslovnem dnevniku Finance zbrali finančne podatke 101 družbe. Že drugič zapored je na najvišjo stopničko stopila Krka iz Novega mesta, ob bok pa sta se ji postavila Metal Ravne in novomeški RevOZ. Letos so metodologijo izračunavanja skupne vrednosti nekoliko spremenili, povečali so težo rasti prihodkov in hkrati zmanjšali utež velikosti podjetja. Krka je potrdila lanski vtis, da gre v njenem primeru za podjetniško gazelo, ne zgolj za največje podjetje v državi. Krki je kljub ofenzivi metalurških podjetij, ki so na krilih visokih svetovnih cen naskakovala prestol najboljših, uspelo obdržati prvo mesto med najuspešnejšimi slovenskimi podjetji. METAL RAVNE JE ZA LAS ZGREŠIL PRVO MESTO Krka Novo mesto izvozi devet desetin proizvodnje in se srečuje z močno mednarodno konkurenco. Čeprav 19-odstotna rast prihodkov od prodaje uvršča Krko šele na 24. mesto, rast kosmatega denarnega toka iz poslovanja (EBITDA) pa šele na 26. mesto, ji je uspelo pri visoki stopnji dobičkonosnosti prihodkov, kapitala in sredstev ter že tako ali tako velike začetne osnove. Metal Ravne je dosegel odlično rast prihodkov in kosmatega denarnega toka iz poslovanja, hkrati pa zaradi nizkega deleža kapitala med viri sredstev dosega tudi odlično donosnost lastniškega kapitala. Čeprav Metalu Ravne, ki ga vodi mag. Darko Mikec, ni veliko zmanjkalo za prevzem prvega mesta, se je na koncu moral zadovoljiti z drugim, saj je odlične rezultate kljub vsemu dosegal pri 4,2-krat manjših prihodkih od prodaje (v letu 2004) od prvouvrščene Krke. Metalurgija donosnejša od farmacije Nasploh je minulo leto bilo odlično za metalurška podjetja, saj sta močno izboljšanje uvrstitev dosegla tako Acroni Jesenice (s 23. mesta se je povzpel na 10. mesto) kot tudi odlični Štore Steel, ki se je na skupno peto mesto zavihtel z lanskega 36. < J KRKK M METAL IRAVNEI T3 03 ■ ■ tamm LU U) §M < OJ % «!E 1. 2. 3. foto: Andreja Čibron - Kodrin Priznanje Mag. Andreja Čibron - Kodrin, Fužinar Ravne, d. o. o. METAL RAVNE DOBIL VELIKO PLAKETO OBČINE 12. aprila 1952 so bile Ravne na Koroškem proglašene za mesto in v počastitev tega dogodka je bil ta dan proglašen za občinski praznik. Na svečani seji Občinskega sveta Občine Ravne na Koroškem vsako leto 12. aprila podelijo občinska priznanja. Med letošnjimi nagrajenci sta bila tudi Metal Ravne in njegov direktor. Veliko plaketo Občine Ravne na Koroškem za leto 2005 je občinski svet podelil PODJETJU METAL RAVNE, d. o. o., IN DIREKTORJU DARKU MIKCU za negovanje tradicije jeklarstva na Ravnah, za uspehe pri poslovanju ter za uveljavitev podjetja na slovenskem in mednarodnem trgu. V utemeljitev sta predlagatelja (Občinski odbor Slovenske demokratske stranke in Občinski odbor Slovenske ljudske stranke) zapisala: "Metal Ravne je eno vodilnih podjetij v koroški regiji, ki ohranja več kot 380-letno tradicijo jeklarstva na Koroškem. Podjetje se je po razpadu jugoslovanskega trga uspelo tako izdelčno kot tržno prestrukturirati, v zadnjem desetletju se je uveljavilo kot kakovosten proizvajalec orodnih in hitroreznih jekel. Blagovna znamka “jekla Ravne" se je uspešno globalno uveljavila med distributerji in uporabniki teh jekel. Znanje in izkušnje ravenskih jeklarjev zagotavljajo stalno kakovost, ki se uspešno izkazuje tudi v končnih izdelkih podjetij Noži Ravne, Sistemska tehnika in Akers valji. Leta 2005 je Metal zaposloval 960 delavcev, ustvaril 140 milijonov EUR prodajne realizacije in dosegel 11-odstotno donosnost prodaje, s čimer se je po uspešnosti poslovanja postavil ob bok najboljšim proizvajalcem orodnih jekel v svetu. Prav dobri poslovni rezultati v zadnjih dveh letih so Metal Ravne popeljali med vodilna slovenska podjetja po izvozu, dodani vrednosti in donosnosti na prodajo. Velike zasluge za preobrat poslovanja Metala Ravne v pozitivno smer ima tudi njegov direktor mag. Darko Mikec, ki je direktorovanje prevzel pred dvema letoma. Z vero v prihodnost podjetja, s trdim in vztrajnim delom je z vodstveno ekipo in vsemi zaposlenimi uspel potegniti voz naprej, izkoristiti konjunkturo na trgu, ustvariti zavidljive rezultate in izdelati dolgoročno strategijo razvoja. Metal Ravne dobro sodeluje tudi z lokalno skupnostjo, predvsem na področjih športa, kulture in zdravstva, kjer se s svojimi donacijami aktivno vključuje v razvoj.” Prejemniki oz. prevzemniki občinskih priznanj za leto 2005 (od leve): Maksimilijan Gorenšek (Območno združenje zveze veteranov vojne za Slovenijo Mežiška dolina), Miran Kos, Bojan Proje, Alenka Stres (ZIP center), Andrej Gradišnik (Metal Ravne in mag. Darko Mikec), Franci Telcer (Gorska reševalna služba, Postaja Prevalje), Avgust Pogorevčnik (Glasbena šola Ravne na Koroškem), manjka Matjaž Ferarič. V imenu Metala Ravne je veliko plaketo prevzel namestnik direktorja Andrej Gradišnik. Med slavnostno sejo (od leve): Franci Telcer (Gorska reševalna služba, Postaja Prevalje), župan Maksimilijan Večko, Miran Kos, Andrej Gradišnik (Metal Ravne in mag. Darko Mikec), Alenka Stres (ZIP center). Investicije m I METAL 1 |i;7_YiZH| Kristjan Plesnik, inž. str. TREND INVESTIRANJA V METALU RAVNE SE V ZADNJIH DVEH LETIH BISTVENO IZBOLJŠUJE Za obdobje 2001-2004 bi lahko rekli, da je bilo to "sušno obdobje" investiranja v Metalu Ravne. Z investicijami, ki smo jih uspeli izpeljati, smo le delno odpravljali ozka grla v proizvodnji, v večini primerov pa so bile namenjene oživljanju naše zastarele opreme. Omenili bi naslednje investicije: ■ “Posodobitev prve faze valjarne profilov", zaključili smo jo leta 2002. Sto investicijo smo posodobili štirideset let staro valjarsko progo. Poudarek je bil na racionalizaciji in procesnem obvladovanju proizvodnje, omogočili smo dosego V2 do 3A DIN-a toleranc za ploščate profile. ■ Leta 2002 smo zaključili tudi investicijo "Čiščenje kokil". Nabavili smo čistilno napravo za avtomatsko čiščenje kokil ter tako bistveno izboljšali čistost površine kokil, kar je osnova za dobro površino odlitih ingotov. ■ Leta 2003 smo v okviru projekta "Rezalni stroj IBS Braun" v valjarni profilov nadomestili obrabljen rezalni stroj s sodobnim ter tako izboljšali izplen materiala, rešili ekološki problem odpraševanja in izboljšali delovne razmere. ■ Jeklarna je leta 2003 s projektom "Procesni računalnik" pridobila sodoben sistem vodenja šaržnega kartona in javljanja analize šaržnih prob. Leta 2005 smo ta sistem nadgradili še s sistemom za legiranje in sistemom vodenja priprave vložka ter tako uspešno zaključili 2. nivo avtomatizacije procesnega vodenja jeklarne. ■ Pridobitev kovačnice v letu 2003 je sodobna 50-tonska kovaška ogrevna peč z izvoznim ognjiščem. Peč je opremljena z najsodobnejšo gorilniško opremo, lahko obzidavo in dobro dodelanim tesnjenjem peči. Rezultat te opreme je do 35 % nižja poraba zemeljskega plina v primerjavi z drugimi pečmi. ■ Analiza kovaškega programa v zadnjih letih kaže na trend povečevanja izdelkov v svetli izvedbi, iz tega razloga smo leta 2003 začeli s projektom “Mehanska obdelava odkovkov". S to investicijo smo nekdanjo halo čistilnice spremenili v halo za mehansko obdelavo odkovkov, kjer potekajo struženje, rezkanje, razrez kovanih izdelkov ter končna kontrola in odprema v špedicijo. ■ Leta 2004 smo v jeklarni postavili sodobno kisikovo kopje. S tem smo avtomatizirali vpih kisika in ogljika v talilni agregat. Rezultati investicije so nižji specifični stroški proizvodnje jekla in bistveno boljša humanizacija dela. ■ Konti peči na toplotni obdelavi valjarne niso več ustrezale tehničnim predpisom iz varnosti, zato je bilo nujno treba obnoviti plinsko opremo. Prvi večji poseg smo izvedli leta 2004, in sicer smo rekonstruirali konti peč št. 3. Opremili smo jo z rekuperatorskimi gorilniki in dobrim sistemom vizualizacije. Rezultat rekonstrukcije je prepolovitev specifičnih porab, in sicer s 160 Sm3/t na 75 Sm3/t ZP. Leta 2004 smo nadaljevali zastavljeni projekt, predelali smo konti peč št. 2. Tudi s to predelavo dosegamo zastavljene cilje. Leta 2005 smo z dobrim poslovnim rezultatom ugodno vplivali na investicijska vlaganja, saj smo presegli višino vlaganj iz predhodnih let, investirali smo 7,083 milijona EUR. Poleg že omenjenih projektov bi našteli še nekaj večjih: ■ V jeklarni smo začeli z izvedbo projektne dokumentacije vlivališča, ki zajema optimalni razpored naprav v vlivališču in dograditev aneksa jeklarne. ■ Ekološki problemi, ki nastajajo zaradi olja, vzdrževanja dveh kalilnih bazenov (olje, voda) in dotrajanosti opreme, so nas prepričali, da smo v valjarni profilov v okviru projekta "Kalilni bazen konti 2” dotrajani kalilni bazen zamenjali z novim, prav tako smo sedanje kalilno sredstvo zamenjali s polimeri, ki so z vidika ekologije in požarne varnosti primernejši, obenem pa z različno koncentracijo dosegamo izvajanje vseh vrst kaljenja v enem kalilnem bazenu. S to investicijo smo poleg rešitve ekološkega problema povečali zanesljivost obratovanja, možnost procesnega vodenja kaljenja in izboljšali požarno varnost. ■ V okviru projekta "Lakirna linija" smo celovito uredili lakiranje valjarskih profilov. Tako smo ukinili ekološko Maerz peč za toplotno obdelavo v kovačnici sporne in požarno rizične proizvodne operacije, zmanjšali fizične obremenitve delavcev na minimum, lakiranje uskladili z zakonskimi zahtevami ter izboljšali končni izgled lakiranih proizvodov. ■ Ozko grlo za predvideno povečanje proizvodnje v kovačnici je termična obdelava. Na tem segmentu smo v okviru projekta "Peč za toplotno obdelavo" pristopili k prvi fazi posodobitve in povečanju kapacitet termične obdelave. 80-tonska peč je opremljena z najsodobnejšo gorilniško opremo (rekuperatorski gorilci). Cilji projekta so poleg povečanja zmogljivosti znižanje specifične porabe zemeljskega plina. Leta 2005 smo uspeli zastaviti tudi več investicij, ki jih bomo zaključili letos, in sicer: ■ Ravnalni stroj dimenzijskega razreda 15-60 mm je zelo star, stroški vzdrževanja visoki, obenem pa je ozko grlo pri ravnanju okroglih profilov. V okviru projekta "Ravnalni stroj Schumag" smo odpravili ozko grlo na ravnanju okroglih profilov ter s tem omogočili za foto: Kristjan Resnik Investicije 100 ton večjo odpremo na mesec - v skladu s predvidenim strateškim razvojem. ■ Značilnost Kovaškega programa je precejšnje povečanje proizvodnje v zadnjih nekaj letih in večji delež mehansko obdelanih odkovkov v struženi, luščeni in rezkani izvedbi. Ta trend se bo nadaljeval tudi v prihodnje, s tem da bo poudarek na povečanju teže odkovkov in deleža rezkanih ploščatih profilov. V okviru projekta "Rezkalni stroj Kekeisen" smo podpisali pogodbo o dobavi novega visokozmogljivega rezkalnega stroja, ki bo dobavljen v prvi polovici leta 2006. ■ V okviru projekta "Cirkograf DS 6.430" planiramo zamenjati stari cirkograf, s katerim ni več mogoče zagotavljati ustrezne kontrole izdelkov. Z novim cirkografom bomo poleg zniževanja izmečka povsem odpravili zunanji Ravnalni stroj Schumag v valjarni profilov transport, odpravili ozka grla kontrole, znižali reklamacije na minimum ter s tem povečali produktivnost. Poleg tega bo novi cirkograf dopuščal možnost sprejemanja zahtevnejših naročil, pri katerih površinske napake niso dopustne. Dobava stroja bo v prvi polovici leta 2006. ■ Instalirane ogrevne zmogljivosti težke kovačnice ne zadoščajo za potrebe stiskalnice oz. višino naročil. Vložka spremenjenih dimenzij (zaradi uvedbe nove stiskalnice) prav tako ni mogoče optimalno zalagati v obstoječe ogrevne agregate, kar povzroča višje specifične porabe ter zastoje na stiskalnici. V okviru projekta "Kovaška ogrevna peč št. 12" zmanjšujemo ozko grlo posluževanja stiskalnice, poleg tega pa bomo znižali specifično porabo ZP ter zaradi * o y> izboljšane konstrukcije peči (boljše tesnjenje) znižali odgor materiala. Dobava peči bo v začetku druge polovice tega leta. Tudi v letu 2006 planiramo investicijska vlaganja na predpostavkah, da s čim nižjimi vlaganji dosežemo plan proizvodnje in ustvarimo maksimalne učinke, obenem pa zagotovimo zanesljivost proizvodnje tudi v prihodnje ter dosežemo zastavljen strateški plan proizvodnje do leta 2011 v višini 135.000 ton ingotov. Na teh predpostavkah so naši plani usmerjeni v: ■ odpravo ozkih grl na toplotni obdelavi, ravnanju in mehanski obdelavi, ■ izgradnjo informacijskega sistema, ■ zniževanje specifičnih porab ter ■ povečevanje proizvodnih zmogljivosti. Zaradi dobrega poslovnega rezultata smo lahko investicijska vlaganja v letu 2006 planirali bistveno više, okoli 23 milijonov EUR, kar nam omogoča izvajanje dveh strateških investicij: ■ Projekt "Posodobitev težke kovačnice' zajema nakup in postavitev nove stiskalnice v prostor nekdanje jeklarne. Skupaj z ogrevnimi in žarilnimi zmogljivostmi planiramo izgradnjo zaključene tehnološke verige za težke odkovke do maksimalne teže 32 ton. ■ Osnovni agregat v valjarni gredic je bluming, ki obratuje že od leta 1969. V tem obdobju se je bistveno spremenil tako kvalitetni kot dimenzijski asortiman, kar je zahtevalo vedno večje preoblikovalne moči pogona. Posledica tega je kritično stanje celotnega pogona valjarskega ogrodja. Projekt “Posodobitev valjarne gredic" v prvi fazi zajema nabavo novega motorja, reduktorja in ogrodja bluminga. Okvirna ocena vrednosti investicije znaša 11 milijonov EUR. V naslednjih letih bomo poleg dokončanja omenjenih strateških investicij izpeljali še posodobitev vlivališča. Skupščina podjetja se strinja s predlaganimi investicijami, saj se njeni člani zavedajo, da bomo le s sodobno in konkurenčno opremo uspeli na trgu obdržati tretje mesto proizvajalca orodnih jekel v Evropi. To pa so jekla, pri katerih razvoj narekuje vedno večje premere končnih izdelkov, za kar pa potrebujemo zmogljivejše proizvodne agregate. Izgradnja nove ogrevne peči št. 12 v kovačnici Rekord kovačnice Dosežena vrednost investicijskih vlaganj v obdobju 2001-2005 Metal Ravne, d. o. o. EUR 25.000.000 20.000.000 15.000.000 10.000.000 5.000.000 0 2001 2002 2003 2004 2005 2006 plan Direktor Kovaškega programa j j Zdravko Mlakar, dipl. inž. metal. REKORDI V KOVAČNICI SE VRSTIJO Po lanski rekordni odpremi v februarju (2.613 ton blagovne proizvodnje in 90,91 % doseženi strukturi) smo si zadali cilj: odpremiti 3.000 ton blagovne proizvodnje. Vseskozi smo si prizadevali ta cilj doseči. Lani smo 6-krat presegli 2.500 ton blagovne proizvodnje, enako tudi letos februarja in marca. Aprila 2006 nam je končno uspelo izpolniti cilj. V špedicijo smo odpremili 3.004 tone naših odkovkov, skupna odprema pa je znašala kar 3.285 ton, to je za 18 % več od lanske rekordne odpreme. Aprila je bila rekordna tudi struktura plana, saj smo jo uresničili kar 92,7-odstotno. Seveda sta to najpomembnejša rekorda, nista pa edina. Marca smo dosegli tudi rekordno proizvodnjo, skovali smo namreč 3.563 ton raznih odkovkov in s tem prvič prestopili mejo 3.500 ton. Na mehanski obdelavi pa smo postružili, poluščili in porezkali rekordnih 2.336 ton materiala. Lakirna linija v valjarni profilov V tabeli so prikazane najvišje mesečne odpreme v zadnjih nekaj letih: Najvišje mesečne odpreme - po letih Odprema 3285 3.500 2780 3.000 2583 3004 2573 2481 2.500 2201 261 1846 2.000 2400 1610 2087 2206 1.500 1526 1.000 1291 500 0 Meseci 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 apr. 2006 Legenda: — ♦ eksterna ■ skupna odprema - ton odprema ton Ko smo kovači na začetku meseca napovedali, da je naš cilj doseči 3.000 ton eksterne odpreme, je poslovodstvo obljubilo proslavitev doseženega rekorda s presenečenjem. Procesni računalnik jeklarne Rekord kovačnice In res se je zgodilo. Kovači smo dosegli napovedano, poslovodstvo pa je pri Marinu v Šentanelu organiziralo prijetno druženje in še bolj prijetno presenečenje. Na naše druženje je namreč (kot resnično lepo presenečenje) prišla sama Natalija Verboten. Seveda je bilo “fajn"! In zelo, zelo lepo, kar je razvidno tudi s fotografij. Ko je Natalija odšla, smo se kovači že pogovarjali o novem cilju. Tokrat smo si zadali še za 10 % večjo odpremo: 3.300 ton blagovne proizvodnje. Nekateri bi to želeli izpolniti že karta mesec, saj veste, zakaj!? Vendar, rekordi se ne dosegajo vsak dan, pa tudi Natalija ni za vsak dan. Bomo pa se kovači potrudili in uresničili zastavljene cilje! Za dosežene rekordne rezultate se zahvaljujem vsem delavcem Kovačnice, kontroli in vzdrževalcem; prav tako gre zahvala Jeklarni za sprotno dobavo vložka in Valjarni za opravljeno toplotno obdelavo. Posebej se kovači zahvaljujemo poslovodstvu za organizacijo nepozabnega druženja in seveda prvovrstnega presenečenja. Splačalo se je potruditi! V pričakovanju Pozdrav Natalije Verboten z glavnim direktorjem Prihod presenečenja večera Pozdrav glavnega direktorja mag. Darka Mikca Na zdravje rekordu foto: Jože Apat foto: Jože Apat foto: Jože Apat Rekord kovačnice Vsi moški na nogah Natalija je res poskrbela za dobro razpoloženje Natalija podpisuje, da pride ob novem rekordu Trenutek blaženosti po napornem mesecu PODELITEV NAGRAD "INOVACIJE KOROŠKE REGIJE ZA LETO 2005" Tudi letos smo se prijavili na razpis GZS "Inovacije Koroške regije za leto 2005". Podelitev je potekala pod sloganom oziroma mislijo dr. Antona Trstenjaka: "Bistvo ustvarjalnosti se izkaže v odkrivanju novih problemov, ne pa šele v njihovem reševanju." Prav to je tudi poudaril predsednik GZS Jožko Čuk, ko je povzel poslanstvo inovativne dejavnosti GZS: to je predvsem v razvijanju kulture okolja, ki daje pomen inovativnosti in jo podpira. Slovenija je šla skozi obdobje racionalizacij, ki nas je umestilo med razvite evropske države. Za prodor med najuspešnejše pa bo treba najti inovacije za probleme, ki jih moramo šele odkriti. Pri tem lahko poudarimo, da moramo najti pot do rešitve enačbe "Priložnost = Problem*lnovativnost”. Enačba je preprosta, vendar skriva veliko naporov za vpeljavo v prakso in vsakdanje poslovno življenje. Na letošnji razpis se je prijavilo 13 inovatorjev. Podeljene so bile: ■ štiri bronaste plakete, ■ pet srebrnih plaket, ■ štiri zlate plakete. Zlate plakete so prejeli: ■ JOHNSON CONTROLS-NTU, d. o. o., Slovenj Gradec za "Plemenitenje usnja", ■ LESNA TIP OTIŠKI VRH, d. d., za "Napravo za posnemanje robov oplemenitenih ivernih plošč", ■ NIEROS METAL, d. o. o., Slovenj Gradec za "Pralnico CL-T 1600 MULTI 4530-157”, ■ METAL RAVNE, d. o. o., Ravne na Koroškem. Sodelovali smo s projektom "RAVNEX - VRHUNSKO ORODNO JEKLO ZA DELO V VROČEM". Projektni tim so sestavljali: Andrej Vrečič - vodja projekta in člani: Vlado Perovnik, dr. Ferdinand Grešovnik, mag. Darja Oblak in Alojz Buhvald. Projekt je komisijo prepričal z uspešnim uvajanjem vrhunskega jekla na področje zelo zahtevnih orodij za tlačno litje lahkih zlitin. Pri tem je bilo poudarjeno, da je projekt zajemal večplastnost inovacije, povezane z razvojem novega jekla, ki ohranja konkurenčnost podjetja na področju izdelave visokolegiranih orodnih jekel, hkrati pa odpira možnost za nadaljnji tehnološki razvoj podjetja na področju terciarne metalurgije (EPŽ-postopkov), kjer je bilo podjetje med pionirji uvajanja tega postopka. I foto: arhiv Pihalnega orkestra Pihalni orkester železarjev Ravne Mag. Andreja Čibron - Kodrin, Fužinar Ravne, d. o. o. KORAČNICE ZA PRAZNIČNO VZDUŠJE Pihalni orkester železarjev Ravne je na zadnji delovni dan pred aprilsko-prvomajskimi prazniki zaigral po tovarni in se ustavil tudi pred upravno zgradbo, kjer sta godbenike sprejela glavni direktor Metala Ravne mag. Darko Mikec in njegov namestnik Andrej Gradišnik, v avlo pa jih je prišla poslušat tudi množica zaposlenih. Nastop ravenskih godbenikov na ZGO ŽR pred prvomajskimi prazniki je že tradicionalen. Tudi letos, bilo je v sredo, 26. aprila, ki je bil za večino zaposlenih zadnji delovni dan pred prazniki, so godbeniki ob koncu dopoldanske izmene svojo pot začeli pri spodnjem vratarju. Šli so mimo vseh obratov in zaposlene, zveste podporne člane, pozdravljali z zvoki koračnic. Ustavili so se tudi pred upravno zgradbo, kjer se je predvodnik Branislav Hancman vodstvu Metala Ravne zahvalil za podporo pri delovanju orkestra. Parado v čast mednarodnemu prazniku dela so godbeniki sklenili pri glavnem vratarju, kjer so z glasbo pospremili domov odhajajoče delavce. Slovesen glasbeni uvod ravenskih godbenikov v praznike pa s tem še ni bil zaključen. 1. maja zgodaj zjutraj so v skladu s starim običajem po Ravnah in v bližnjih naseljih Brdinje, Kotlje, Strojnska Reka, Janeče, Dobja vas in Podkraj zaigrali budnico v praznično jutro, tako kot se je dogajalo vsaj še po stotih slovenskih vaseh in mestih. Prve občane so prebudili že ob 5. uri. Potem so odšli do Ivarčkega jezera, kjer so pod vodstvom dirigenta Srečka Kovačiča popestrili slovesnost ob mednarodnem delavskem prazniku, prazniku dela. Pihalni orkester železarjev Ravne, v katerem zdaj igra tudi deset sodelavcev družb z ZGO ŽR, je bil ustanovljen že leta 1902, v obdobju prebujanja narodne in delavske zavesti. Je med starejšimi v Sloveniji (najstarejša je idrijska rudarska godba, saj šteje kar 340 let), ki premore 135 godb na pihala. Ravenski godbeniki, kar okoli devetdeset jih je, radi nastopajo na proslavah in budnicah, saj jih ljudje prijazno sprejmejo in pogostijo, so pa pravi mojstri tudi v koncertiranju; izjemni so njihovi božično- novoletni koncerti, potrjujejo pa se tudi na mednarodnih glasbenih srečanjih in na svetovnih prvenstvih. Godbeniki so zaigrali tudi pred upravno zgradbo Ko glasba zadoni v avli in se širi po stavbi, je vzdušje še bolj praznično. foto: Andreja Čibron - Kodrin foto: Andreja Čibron - Kodrin Šport m I METAI. 1 Janez Dokl PREVALJSKE ODBOJKARICE ZAKLJUČUJEJO USPEŠNO SEZONO Odbojkarski klub Prevalje zaključuje zelo uspešno sezono. Kot edinemu odbojkarskemu klubu v Sloveniji mu je letos že drugič zapored uspela uvrstitev na zaključna tekmovanja državnega prvenstva v vseh kategorijah. Še posebej so ponosni na starejše deklice, ki so letos postale državne prvakinje. Uspelo jim je to, kar so si želele že njihove predhodnice, ki pa so pogostokrat pristale tik pod vrhom. Pred leti sta se kluba OK Fužinar in OK Prevalje dogovorila, da bodo na Ravnah vzgajali odbojkarje, na Prevaljah pa se bodo ukvarjali z žensko odbojko. Tako danes na Prevaljah obiskujejo redno vadbo dekleta s Prevalj in z Raven. Treninge in tekmovanja vodi sedem trenerjev. Vadbo obiskuje 120 igralk, ki so po starostnih kategorijah razdeljene v sedem skupin. Članska vrsta je pod vodstvom trenerja Franja Ježa dve sezoni nastopala v I. DOL. Možnost nastopanja v I. ligi je imela tudi zadnjo sezono, saj si jo je pridobila z uvrstitvijo na 2. mesto v II. DOL. V klubu so se odločili, da se napredovanju v I. ligo odpovedujejo. Razlog je predvsem ta, da je večina igralk študentk in jim je zaradi obveznosti onemogočena potrebna vadba za nastopanje v elitni ligi. Taki odločitvi so botrovali tudi organizacijski razlogi, maloštevilni odbor kluba in potreba po izdatnih finančnih sredstvih, nujnih za nastopanje v tej ligi. Z dobrimi rezultati se lahko pohvalijo tudi mladinke. Kar v treh sezonah zapored so osvojile naslov podprvakinj. Med njimi so štiri igralke, ki so lani zastopale barve državne reprezentance. Kadetinje so bile lani četrte, letos pa so osvojile tretje mesto. Stalna članica državne reprezentance je kadetinja Ana Skarlovnik. Starejšim deklicam je letos uspelo osvojiti naslov državnih prvakinj. Na finalnem turnirju na Prevaljah so pod vodstvom trenerja Danila Ribiča premagale vse nasprotnice in osvojile naslov prvakinj na državnem prvenstvu, v katerem je sodelovalo kar 53 ekip. Mlajše deklice, ki so lani osvojile drugo mesto na prvenstvu z rekordnim številom udeleženih ekip (67), pa letos finalni boji šele čakajo konec maja v Kopru. Na zaključni turnir v Koper se bodo konec meseca odpravile tudi deklice, ki nastopajo v mini odbojki. Odbojko na Prevaljah finančno podpirajo Občina Prevalje, podjetji Metal Ravne, Lek Prevalje in številni manjši donatorji oz. sponzorji. Prav gotovo je tovrstna pomoč eden pomembnih dejavnikov, ki omogočajo uspešno delovanje kluba. Z njihovim sodelovanjem in razumevanjem se za nadaljevanje odbojkarske tradicije in vzgojo mladih športnikov na Koroškem ni treba bati. Starejše deklice so letos postale državne prvakinje. foto: artnv Ok Prevalje Kadetinje so tretje najboljše v Sloveniji Prve izkušnje v odbojkarskem tekmovanju £ > <3 o Članice £ > 0> a. O o o Množična generacija mlajših deklic Mladinke so znova osvojile 2. mesto v Sloveniji Razvedrilo NAGRADNA KRIŽANKA NAMIZNO ■ POGRINJALO Š J? S' RAZUZ- DANOST ■ ■ ■ ■ ' : EPSKA PESNITEV ŽENSKA. KI MAŽE HOKEJSKA ŽOGA IGRAŠ KARTAMI REČNA RIBA VSE V REDU (ANGL.) KRAJ PRI KRANJU MESTO NA PAŠMANU NOETOVA BARKA MESTO V TURČIJI GRŠKI reCni BOG KRAJ PRI UMAGU KIT. POLITIK ZEDONG STROK. ZA ŽIVALI PREKINITEV. ODMOR KAREL NAREK MILAN OSTERC NEMŠKI FIZIK GEORG POGODBA V RAPALLU TADEJ ZAVEC ANGL. FILM. PRODUCENT ARTHUR KULTURNO ORUSTVO ORMOŽ ZGORNJI DEL TELESA MONARH PREBIVALKE DANSKE LOPATICA PRI PLUGU 9 IN 13. CRKA MOŠKO IME MARKO BLlSC, SIJAJ OGLJIKOVODIK C2H6 KRISTA DREV SLAVIST FRANČIŠEK GOROVJE V BOLGARIJI ETIOPSKI KNEZ SKAND. MOŠKO IME DRŽAVA V AZUI PIJAČA SLOVANOV MORSKI RAK TROPSKI SADEŽ NEKD. TV NAPOV. ANDREJA VRH NA VELEBITU Križanko sestavil Ivan Kos. Vaši podatki: Ime Priimek Zaposlen/a Ulica in hišna številka POLJSKI KONJENIK MOTORIST STANOVNIK Rešitev križanke pošljite do 31. 7. 2006 v uredništvo internega časopisa Metal. Čakajo vas denarne nagrade: 3 x 5.000 SIT, ki jih bo med reševalce razdelil žreb. Pri žrebanju bomo posamezniku upoštevali samo eno rešitev. Tistim, ki časopis shranjujejo ali pa ga želijo ohraniti v nespremenjeni obliki, sporočamo, da sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. NAGRADNA KRIŽANKA, OBJAVLJENA V ENAINDVAJSETI ŠTEVILKI INTERNEGA INFORMATIVNEGA ČASOPISA METAL REŠITEV VODORAVNO: KARAJAN, ODEVALO, TA, BRAN, POMLADNA, TAROK, OPART, KATARINA, NOVINAR, MANN, LAZ, ADAIR, ENVAR, KA, KROG, ORIS, MU, RAVNILO, SLA, IK, OČA, PARAVAN, KNAP, OTAVA, ILIADA, RATAN, Tl, IR Žreb je določil, da nagrade (5.000 SIT) prejmejo: Hinko Lipovnik, Metal Ravne, d. o. o. - Jeklarna in valjarna gredic-EPŽ Rajko Jevšnikar, Javornik 61, 2390 Ravne na Koroškem Ivana Lukančič, Metal Ravne, d. o. o. - Kontroling Iskrene čestitke nagrajencem. I M I l Poštna številka in kraj