MEI« VESTNIK Glasilo delavcev sozda Merx Številka 5 — Leto Vlil — Junij 1988 Sozd Mev.x združuje: Avto Celje, Avtotehnika Celje, Blagovni center Celje. Dravinjski dom Slovenjske Konjice, GTC Golte, Gostinsko podjetje Celje, Hoteli — Gostinstvo Celje, Kmetijska zadruga Celje. Kmetijska zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slovenske Konjice, Kmetijski kombinat Šentjur. Košenjak Dravograd, Mlinsko predelovalna industrija Celje, Moda Celje. Potrošnik Celje, Reklama Celje, Savinja Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Turist Nazarje, Zdravilišče Dobrna, Savinjski magazin Žalec. Jelša Šmarje pri Jelšah in delovna skupnost skupnih služb sozda. — Naklada: 8300 izvodov. Izhaja enkrat mesečno. — Ureja uredniški odbor: Jana Mladenovič, glavna in odgovorna urednica, člani: Zdenka Zimšek, Karmen Magvar. Zdenka Detiček, Danica Dosedla. Boris Kmet, Fanika llijaš, Herbert Lešnik, Bojan Delan. Alenka Škapin. Jelka Samec, Zdenka Mažgon. Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, Delo-tozd Delavska enotnost. Naslov uredništva: Sozd Merx, Ul. 29. novembra 16, 63000 Celje — telefon (063) 21-352. Rokopisov in slik ne vračamo. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo sozda Men Celje oproščeno plačevanja davka, sklep št. 421-1/72. Tisk: Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana. Enaindvajstega junija je bil slavnostno podpisan Samoupravni sporazum o osnovah dolgoročnega poslovnega sodelovanja in združevanja dela in sredstev med sestavljeno organizacijo Men in sestavljeno organizacijo Slovin, delovno organizacijo Vinag iz Maribora. Sporazum, ki sta ga podpisala predsednik kolegijskega poslovodnega organa sozda Men Franc Ban in direktor delovne organizacije Vinag Jože Protner, opredeljuje prodajo Vinagovih vin v Mer-xovih trgovinah in gostinskih obratih in sicer od 170 do 210 vagonov na leto. Sporazum bo veljal do leta 1992. Uresničevanje programa 4. samoprispevka v Celju Prvi rezultati — obetajoč začetek! boru za uresničevanje programov samoprispevka smo trdno prepričani, da bomo program, ki so ga sprejeli zbori občinske skupščine tudi uresničili. Zavedamo se odgovornosti do slehernega občana oziroma vseh, ki plačujete svoj delež, da bodo sredstva uporabljena strogo namensko. Z zbranimi sredstvi ravnamo gospodarno, saj je naša želja narediti še več kot je zapisano v programih. Poudaijam, da brez začetnih zapletov tudi tokrat ni šlo, vendar smo se kmalu ujeli. Danes pa že lahko argumentirano trdimo, da imamo programe razdelane tako, da dopuščajo pravočasno pripravo dokumentacije, pravočasno .dogovarjanj e ter usklajevanje in odločanje o optimalnih variantah z izvajalci del, kar pa daje samo ugodne učinke. Program se izvaja v dogovorjenih rokih skladno z opredelitvami odloka občinske skupščine, čeprav je šele kratek čas od prvih prilivov, so že vidni učinki. 1. KAJ JE DOSLEJ NAREJENEGA? Za ginekološko-porodniški oddelek kot prvi objekt so namenjena sredstva iz 7,4-mesečnega priliva. Danes je že končana prva faza v pritličju, dela se nadaljujejo v prvem nadstropju, nato pa še v drugem. Ob ugodnih pogojih izvajalcev del ter z avansiranjem nakupa gradbenih materialov in opreme za oddelek ter z zadržanjem cen nam je že uspelo prihraniti toliko sredstev, da bomo na tem oddelku lahko zgradili tudi prepotrebno dvigalo in še dodatno izboljšali težke delovne razmere. Prav posebno je potrebno poudariti, da vsa premostitvena dela potekajo ob rednem delu na oddelku. Težko si je predstavljati, kaj to pomeni za izvajalca del, paciente, še zlasti pa za vse zaposlene. Vsi so pripravljeni na čim-večje usklajevanje dela, z željo, da bi jih čimprej končali. 2. Na pediatričnem oddelku je formiran že gradbeni odbor. Program preureditev je temeljito dodelan. Naročena projektno tehnična dokumentacija pa bo izdelana v teh dneh. Te- mu oddelku namenjamo 3,8 mesečnega priliva sredstev. Na tem objektu bomo obenem postavili tudi dvigalo, ki pa se bo financiralo iz drugih virov modernizacije bolnišnice. To bo tudi zahtevalo dobro usklajenost in naj večjo koordinacijo. 3. Infekcijski oddelek je naslednji objekt pri uresničevanju programa. Njemu bo namenjeno 9,9 mesečnega priliva. Gradbeni odbor je že pričel delo. Program za oddelek je v strokovnih krogih usklajen in sicer se bo oddelku dogradil prizidek. Doslej je zbranih sredstev 774.424.031 din, v naslednjih dveh mesecih pa je pričakovati, da bodo prilivi zaradi znanih zakonskih omejitev pri izplačevanju OD nekoliko manjši. Prva brezcarinska prodajalna v Dravogradu Tudi v naši najbolj oddaljeni delovni organizaciji Košenjak se vedno kaj dogaja. Tako sedaj preurejajo prodajalno alkoholnih pijač na samem trgu Dravograda v prvo brezcarinsko prodajalno v tem kraju. Predvidevajo, dajo bodo skupaj z Emono, kije dala opremo, odprli že 1. julija. Samo prodajalna bo imela 40 kvadratnih metrov prodajnih površin in 20 kvadratnih metrov skladiščnih prostorov. Ustvaijeni dohodek pa si bosta delovni organizaciji Košenjak Dravograd in Emona delili na polovico. To pa ne bo edina prodajalna, kajti v delovni organizaciji Košenjak se že pripravljajo, da bodo že avgusta pričeli graditi, skupaj z Emono in Kompasom, še eno brezcarinsko prodajalno na mejnem prehodu Vič. Pet mesecev plačevanja in uresničevanja novega samoprispevka v naši občini je za nami. Namenjen je izključno posodabljanju bolnišnice v Celju, hkrati pa predstavlja tudi delež naših občanov k celotni modernizaciji bolnišnice. V referendumskem od- Nova prodajalna Dekor Izbira blaga za notranjo opremo Za nekatere vrste blaga bodo veljali posebni popusti, s proizvajalci pa so že sklenjeni dogovori, da bodo občasno pripravili prikaz polaganja tapet, svetovali kupcem in testirali talne obloge. Poudariti je treba ša to, da je bila naložba skrbno načrtovana, finančna konstrukcija z izvajalcem je bila sklenjena že lani, s pogodbo so določili fiksno ceno in »prevzem na ključ«. Načrtovani čas gradnje oziroma prevzem lokala pa se je podaljšal za mesec dni. Omejitve za bruto osebne dohodke Sredi maja je bil objavljen Zakon o začasni omejitvi razpolaganja z delom družbenih sredstev za bruto osebne dohodke (vključno z neposredno skupno porabo), velja pa od 1. 1.1988 do 31. 12. 1988. Intervencijski zakon je bil sprejet zaradi podpisanega sporazuma z Mednarodnim denarnim skladom in je odraz pojmovanja, da je rast sredstev za osebne dohodke eden bistvenih dejavnikov, ki naj bi vplivali na manjšo rast inflacije (ciljna inflacija je 90 — 95%). Zakon velja za vse uporabnike družbenih sredstev (gospodarstvo in negospodarstvo) in ne izključuje veljavnosti obstoječega družbenega dogovora, kar pomeni, da ozd izplačuje sredstva za BOD ali po zakonu ali po usklajenih samoupravnih splošnih aktih — dovoljeno je izplačati tisti znesek, ki je nižji Bistvena določila zakona so: 1. da se v polletju 1988 BO-D/delavca lahko poveča največ za 1393 v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta, 2. da je v devetmesečju 1988 BOD/delavca lahko za 132% večji v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta, 3. da je BOD/delavca v letu 1988 lahko zalilo večji kot v letu 1987, 4. in da lahko ozdi sami odločijo, da bodo (namesto BOD po prvih treh točkah) izplačali BOD v višini 80% povprečnega BOD/delavca v preteklem letu, povečanem za rast življenjskih stroškov v tekočem obračunskem obdobju. Spodbuda za uspešnejše gospodarjenje je z zakonom izražena kot možnost, da lahko uspešnejši ozd (tisti, ki dosega večjo akumulacijsko stopnjo od svoje primerjalne dejavnosti) na osnovi boljših rezultatov izračuna dodatno možnost povečanja sredstev za BOD. Izplačila tega dela BOD bodo možna šele po objavi akumulacijskih stopenj dejavnosti po periodičnem obračunu januar — junij 1988. Predvideno je, naj bi sprejeti ukrepi zagotovili večji delež akumulacije v čistem dohodku, tako da bi stopnja akumulativnos-ti v gospodarstvu SRS znašala 3,5%. Za ozde, ki slabše poslujejo — ki imajo izgubo apo zaključnem računu 1987 (nekrito), ki so nelikvidne, ki imajo motnje pri poslovanju, ki imajo izgubo po periodičnem obračunu — uveljavlja zakon določilo, da morajo izplačevati osebne odhodke v skladu z zakonom, ki ureja sanacijo in prenehanje ozdov. Kot ozdi, ki imajo motnje v poslovanju, so opredeljene tiste DO, ki ne dosegajo minimalne akumulacijske stopnje, t.j. 50% akumulacijske stopnje svoje primerjalne dejavnosti. Zakon tudi določa, da ozdu ni treba izplačati manjšega BOD/delavca, kot je zajamčeni osebni dohodek na zaposlenega, ki je opredeljen z zakonom o zajamčenem osebnem dohodku. Intervencijski zakon dovoljuje tudi usklajevanje sredstev za BOD na ravni DO, sozda. Za sozd Merx ugotavljamo, da večina DO — izjema so DO v izgubi — ne bo imela težav pri doseganju zakonsko dovoljene višine sredstev za BOD, zlasti ne po junijskih spremembah in dopolnitvah pravilnika o načinu ugotavljanja BOD. Usklajevanje OD na ravni sozda v tem trenutku ne pride v poštev, ker glede na omenjene spremembe pravilnika ne bi dalo želenih učinkov in ker so presežki pravic dosti večji kot pa rezerve teh pravic. Intervencijski zakon bo veljal, dokler ne bodo dograjeni družbeni dogovori, ki bodo v skladu z resolucijo ter programom ukrepov za zniževanje inflacije in stabilizacijo gospodarstva. Dejstvo je, da bodo poostreni pogoji za gospodarjenje bistveno vplivali na položaj delavcev zlasti v tisti ozdih, ki prejemajo nizke OD, poslujejo z izgubo in imajo zajamčene osebne dohodke. Večje ali manjše težave pa se bodo seveda pojavile pri vseh — povezane so z omejitvami naših osebnih dohodkov na eni in strahovitimi skoki cen proizvodov in storitev na drugi strani, kar pomeni znaten realni padec življenjske ravni Boža Dakič-Ivančič V skladu z usmeritvijo v specializirano prodajno ponudbo je Tkaninin tozd Maloprodaja dosegel cilj, ki je opredeljen tudi v srednjeročnem programu investicij: v četrtek, 23. junija bo odprta nova prodajalna Dekor v Levstikovi ulici. V prodajalni, ki meri okoli 225 m2, od tega pa je prodajne površine 140 m2, bo kupcem ponujena široka paleta blaga za notranjo opremo stanovanja: vse vrste talnih oblog, tapete, zavese, senčila, pohištveno blago, tapiserije, preproge in drugi dodatki za notranjo opremo bivalnega prostora. Notranja oprema prodajalne Dekor je posodobljena v smislu boljših delovnih razmer in kar je najvažnejše, omogočila bo hitrejšo postrežbo in preglednejšo ponudbo blaga. V Dekoiju bo stroj za razrezovanje težkih talnih oblog, kije prvi te vrste v Jugoslaviji. Še posebej pa je ob tem razveseljiv podatek, da je stroj plod domačega znanja, proizvajalec pa bo na otvoritvi pokazal delovnje stroja. V želji, da bo potrošniku zagotovljena kar se da celovita ponudba, bodo v Dekoiju tudi krojili in robili zavese, dodelovali roloje ipd. V prostore sedanje prodajalne se bo po končanih prenovitvenih delih preselila prodajalna Ciciban, saj je bilo na osnovi analiz ugotovljeno, da sedanja lokacija Cicibana na Tomšičevem trgu za prodajalno s takšno ponudbo ni bila primerna pa tudi prostorsko ni ustrezala. Predvidoma konec julija bo torej odprt novi Ciciban v Stanetovi ulici z razširjenim prodajnim asortimanom za otroke do 6 let. Večji poudarek v izboru ponudbe bo dan leseni galanteriji, igračam in drugim dodatkom iz umetne snovi MERK VESTNIK JUNIJ 1988 Moralo bo priti do sprememb Gostinstvo in turizem Kakšen bo Merx jutri? Zasedal je republiški IO Tik pred zaključkom redakcije, 22. unija, je bil v dvorani Pionirskega doma zelo zanimiv sestanek, na katerem je predsednik kolegijskega poslovodnega organa Franc BAN seznanil delavce obeh delovnih skupnosti sozda o nekaterih zelo konkretnih nalogah, ki nas čakajo po sprejetju ukrepov v državi in vedno slabših pogojih za gospodarjenje. Ker je to tena, ki danes zanima slehernega de-avca, predvsem pa, kako se bomo organizirali v prihodnje, da bomo la-iko kos zahtevnim nalogam, kakšni Dodo naši osebni dohodki in podobno, sem zaprosila tovariša Bana za kratek pogovor tudi za naše glasilo. Tovariš predsednik, glede na sprejete ukrepe se pogoji za gospodarjenje vedno bolj zaostrujejo, tako znotraj sozda Merx, kakor tudi pri tistih organizacijah, s katerimi poslovno sodelujemo. Kako iz te krize v našem primeru? FRANC BAN: »Mislim, daje slabost predvsem v tem, da se še vsi ljudje vedno ne zavedajo, v kakšnih razmerah danes živimo. Koraka nazaj ni več, zato se moramo tudi v n^i sestavljeni organizaciji organizirati tako, da bomo v prihodnosti kos trem področjem izrazitih zaostritev, s katerimi se bomo srečevali. To so nelikvidnost, tehnološki presežek delovne sile ob spremembi poslovnega časa in pa gospodarski ukrepi.« Naš problem je seveda položaj Merxa kot celote, delovnih in temeljnih organizacij, njihove perspektive. Tovariš predsednik, kaj moramo sedaj narediti vsi skupaj, da bomo v sozdu Merx z nujnimi spremembami obvladovali razmere, vsaj tako ste rekli danes na sestanku? FRANC BAN: »Predvsem moramo najti odgovor na vprašanje, kakšen bo Mera jutri, kakšna bo njegova vizija, kako bomo uspešno obvladovali osem ključnih funkcij, ki povezujejo ta sistem. Pri vsem tem pa bomo morali upoštevati sveženj ukrepov, predvsem tisti del, ki se nanaša na organiziranje združenega dela.« Ta del nam govori, da se bodo obdržali samo dobro organizirani sistemi Torej je uspešnost Merxa odvisna od tega, kako bomo znali organizirati delovne organizacije, kako bomo znali pomagati tistim, ki že sedaj poslujejo na meji rentabilnosti. Ali to pomeni tudi to, da bomo katero izmed delovnih organizacij »zbrisali«? Tovariš predsednik, ali bi lahko bili malo bolj konkretni, mogoče celo po posameznih dejavnostih? FRANC BAN: »Celoten sklop gostinsko turistične dejavnosti prihaja v izredno težak položaj. Čimprej moramo povezati gostinstvo, razen Zdravilišča Dobrna, v eno čvrsto delovno organizacijo. Vse druge kombinacije najbrž nimajo realne perspektive. Poleg tega bomo morali nuditi gostom drugačno, kvalitetnejšo ponudbo, biti izvirnejši, če bomo hoteli, da bodo Meraovi lokali bolj polni. Skratka, po starem ne bo šlo naprej. Ob vsem tem pa moramo v najkrajšem času rešiti problem obeh zimskošportnih centrov, Kope in Golte ter delovno organizacijo Turist Nazarje. Osebno mislim, da se pišejo trgovini izjemno slabi časi. Zato mo- ramo takoj ponovno preučiti poslovno komercialno politiko in ambicije po ponovnem uvajanju direktnih tokov. Rekli ste, naj bom konkreten. Slej ko prej bo moralo priti do enovite delovne organizacije Dravinjski dom in delovne organizacije Blagovni center, seveda na osnovi strokovnih, tehnoloških in poslovnih argumentov. Pospešeno moramo iskati tudi ustrezne rešitve transportnih tozdov, pa še vrsta drugih sprememb bo potrebnih. Moram povedati, da že teče postopek za integracijo delovnih organizacij Moda in Teko. Del strokovnih podlag je že izdelanih. Predvidevamo, da bo na koncu leta postopek že končan. Delovna organizacija Reklama mora najti svojo perspektivo zunaj sozda, tudi zaradi tega, ker doslej ni našla ustreznega programa v tem položaju. Tudi Avtotehnika se bo morala hitreje notranje preobraziti, saj samo s prodajo vozil ne bo vzdržala. O kmetijskih delovnih organizacijah ne bi veliko govoril, ker so problemi in težave znani. Resje, da bodo zadruge preživljale težke čase, še posebno pa Kmetijska zadruga Celje, ki nima dovolj proizvodnje. Pri proizvodnih delovnih organizacijah me moti predvsem to, da zaostajajo za drugimi v razvoju. Odločno premalo je novih programov. Tovariš predsednik, iz tega, kar ste povedali, se da razbrati, da bo v Merxu v prihodnje moralo priti do močnih sprememb, če bomo hoteli kljubovati času in razmeram, ki prihajajo. Kakšna pa je vaša ocena, kako smo pripravljeni na vse to? FRANC BAN: »Mislim, da nismo najbolje pripravljeni. Čuti se, da včasih ni prave učinkovitosti pri opravljanju nalog, da je še vedno premalo timskega dela, premalo medsebojnega sodelovanja, da včasih ne opravljamo nalog kvalitetno, zamujamo in podobno. Seveda pa to ne velja za vse. V sozdu Mera je nekaj svetlih izjem. In če se bomo vsi vsaj malo približali tem izjemam, bomo lažje potegnili »ta voz« Meraa naprej.« Tovariš predsednik, mogoče bi na koncu še ocenili delo obeh delovnih skupnosti sozda, ali smo sposobni premagati težave, pred katere smo postavljeni? FRANC BAN: »Mislim, da so Interna banka in še nekateri sektorji v tem osemletnem delovanju dosegli zavidljivo raven v primerjavi z drugimi sistemi. To lahko samo pomeni, da smo koncepcijo pravilno zastavili ter da moramo ključne funkcije še naprej krepiti. Seveda pa je tudi tukaj premalo medsebojnega sodelovanja, timskega dela, skratka, vsega, da ne bi ponavljal, kar sem že prej navedel za sozd. Mi nismo sami sebi namen in tega se tudi zavedamo. V obeh naših Ponovno je bil sklican izvršni odbor splošnega združenja gostinstva in turizma Slovenije, na katerem so bile podane informacije o poslovanju organizacij združenega dela gostinstva in turizma v prvem trimesečju in ocena ukrepov po 15. maju. Člani so obravnavali tudi analizo cen gostin- skih storitev v letošnjem letu v primerjavi z lanskim, skupaj s predlogom usmeritve za oblikovanje cen v letu 1989. Svoje pripombe so dali tudi na osnutek sprememb in dopolnitev družbenega plana SR Slovenije 86—90 za področje gostinstva in turizma v Sloveniji. Možnost sovlaganja v Golte delovnih skupnostih bomo do 15. julija sprejeli svoje interne ukrepe, s katerimi bomo odpravili nekatere nepravilnosti, se dogovorili za dopolnjen način dela in poizkušali spremeniti tisto, kar danes ovira učinkovito delo. Izdelali bomo operativni program, da bomo tudi mi bolj učinkoviti in bomo laže kos vsem Pred kratkim so bili na poslovnem obisku v sestavljeni organizaciji Mera predstavniki združenega dela ter odgovorni delavci tovarne Tomos in predsednik Izvršnega sveta občine Koper. Ogledali so si tudi naš športno rekreativni center Golte. Ob tem je stekel zelo zanimiv pogovor o sovlaganju večjih delovnih organizacij občine Koper, kot so Tomos, Cimos, Luka Koper in podobne, v preučitve-ne zmogljivosti na Golteh. Ce se bodo delovne organizacije s koprskega območja dokončno odločile sovlagati na osnovi naše ponudbe in bodo sprejele postavljeno ceno, lahko pričakujemo na Golteh dodatne hotelske zmogljivosti z vsemi pripadajočimi prostori kot so savna, trimski kabinet in podobno. Posrednika ne bo več problemom, postavljeni.« pred katere smo že Tovariš predsednik, hvala za razgovor, za vaše konkretne in optimistične odgovore. Jana Mladenovič S 30. junijem bo prenehala 'poslovati prodajalna Posrednik, last delovne organizacije Teko, v kateri so prodajali stare stvari. Eden izmed razlogov je tudi nedonosnost te prodajalne, ki se že vleče več let. Zadnjih osem let pa je enota ustvarjala poslovno izgubo. Merxovo utiranje poti v 21. stoletje Mera je na svoji razvojni poti, hkrati z razvojem družbenih odnosov ter njihove materialne podlage, doživljal mnoge preobrazbe in prilagoditve, da bi vedno znova ustvaril možnosti za svoj obstoj in razvoj ter, da bi optimalno opravil svoj delež v procesu družbene reprodukcije. Uspešna so bila ta pota. Osem zadnjih let SOZDOVANJA je bolj ali manj utrdilo ves poslovni sistem na področjih • blagovnega prometa • gostinstva, turizma in zdraviliške dejavnosti • agroživilske proizvodnje • industrijske predelave, servisne dejavnosti, proizvodne kooperacije, itd. Teritorialno smo v 25 občinah, simbolično tudi v sosednji republiki. Rezultati našega dela so dobri in socialna varnost delavcev je solidna, predvsem pa trajno zanesljiva. Izredne razlike v stopnji razvoja posameznih predelov šveta, in naše dokončno spoznanje, da brez vključitve v neizprosno bitko za obstoj (na človeka dostojni ravni) ni nobenih možnosti za zmago, so nas na dokaj grob in brezkompromisen način postavili pred vprašanje, ki vliva strah in pogum hkrati, ki izziva, vedno znova izloča iz množice tiste nemirne ust- varjalne posameznike, ki znajo, imajo ideje, ki iščejo in najdejo izhod iz sivine povprečnega brezsmiselnega vsakdanjika. Ne oziraje se na obliko in čas, v katerem se bomo v naši družbeni skupnosti uspeli preseliti iz sedanjih gospodarskih zadreg, miselno in dejansko, iz družbene odgovornosti za socialno varnost vsakogar in povsod, je na dlani, da bo skrb za razvojno trdnost in socialno varnost kolektivov poslej prenesena na ramena delavcev in njihovega znanja, da si bomo vsak dan znova izborili svoj življenjski prostor v okolju, v katerem živimo, in raven, kot jo želimo z dostojanstvom samoupravnega ustvarjalca živeti. Tudi v Merauje sedaj čas, da znova ovrednotimo svoj položaj v času in prostoru in da začrtamo pot naprej. V jugoslovanskem, še posebej pa v slovenskem prostoru, smo z dolgoročnim planom za obdobje do leta 2000 z različnimi spremembami in dopolnitvami opredelili našo razvojno usmeritev. Regionalne in občinske skupnosti, znotraj njih pa posamezni družbeni subjekti (sozdi, DO, druge skupnosti) prav tako opredeljujejo svoje mesto in svojo vlogo. V Merau so doslej že bile začrtane določene usmeritve, vendar jih je potrebno vedno znova preverjati, dopolnjevati, po potrebi spreminjati. Prav to pa hočemo storiti sedaj. Družbene razmere se bodo resno korigirale. Kam naj v takšnih razmerah usmerimo svojo razvojno pot, da bomo iz naloženega kapitala trajno ustvarjali najvišji dohodek, da ne bomo prišli v slepo ulico. Kateri naj bodo naši temeljni-nosilni razvojni programi in kateri spremljajoči. A li naj še naprej utrjujemo in razvijamo predvsem trgovino, kakšno, na katerem ozemlju, v kateri panogi (tekstil, prehrana, tehnika). Kaj v izvoz? Če trgovina, tedaj takšna, ki bo najsodobnejša, ki bo kupca usposabljala, vodila, mu nudila boljše možnosti kot konkurenčna. Trgovina, sodobno tehnološko organizirana — z avtomatiziranimi delovnimi procesi. Ali naj se usmerimo bolj v primarno proizvodnjo? Katero? Živilsko, industrijsko, tekstilno, tehnično. Morda pospešimo sto- ritveno dejavnost — kam vodijo pota razvoja tega področja? Kaj je z gostinsko turistično in zdraviliško dejavnostjo. Ali je to dejavnost naslednjih obdobij. Republiški načrti ji dajejo prednost, ali lahko dajemo takt slovenskemu razvoju predvsem kontinentalnega turizma. Ali so nova, za Merx doslej neznana področja, ki bi bila zanimiva. Pri razmišljanju opustimo misel na to,.kako je sedaj, kljub temu, da moramo izhajati iz tega, kar imamo in kaj zmoremo, vendar bomo realnost ovrednotili v drugi fazi. Tokrat pa gre za izvirnost, inovativnost, ustvarjalnost, pobude, razmišljanje za naslednje stoletje. Nesporno je, da bomo ves razpoložljivi naložbeni kapital morali vlagati v nove, ekonomsko varne, produktivne projekte in v znanje. Obstoječe tehnične, tehnološke, kadrovske in materialne potenciale pa sproti bogatiti ter organizirati tako, da ne bo nobenih podvajanj, časovnih balastov in neizkoriščenega notranjega znanja, ob stalnem dograjevanju iz zunanjih virov. PST-R Po preureditvi lokala, predvidoma septembra, bo delovna organizacija Teko skupaj z Modnim salonom iz Titovega Velenja odprla prodajalno pod imenom »M« klub. Prodajni programje že določen, torej gre za izdelke Modnega salona z nekaterimi dopolnitvami. V Celju bomo tako dobili še eno sodobno specializirano prodajalno, v kateri boste lahko kupili priznane izdelke Modnega salona iz Titovega Velenja, ki v zadnjem času dela vse več za izvoz. Celjski bazen Na posvetu o zagotavljanju možnosti za letošnje obratovanje poletnega bazena v Celju, ki je odvisno od obsežne sanacije, sozd Mera ni mogel sprejeti kratkoročnih obveznosti, medtem ko smo izrazili določeno pripravljenost za sodelovanje v celotnem vzdrževanju in revitalizaciji objektov javne rabe pod pogoji celovitega in učinkovitega gospodaijenja z njimi. Potencialni upravljalen naj bi bil od leta 1989 dalje ŠRC Golovec. Družba nam reže kos kruha Vakuumska masirka Krajši čas priprave Večje sodelovanje znotraj sozda V Kmetijskem kombinatu Šentjur, temeljni organizaciji Klavnica, so že dalj časa razmišljali o izboljšanju tehnologije pri pripravi poltrajnih izdelkov. Pred dvema mesecema so se njihova razmišljanja uresničila, kajti kupili so nov 900-litrski stroj, vakuumsko masirko za pripravo poltrajnih izdelkov pred dimljenjem. Kot nam je povedala mlada tehnologinja Tanja Jager, seje s tem skrajšal čas za pripravo mesa pred dimljenjem kar za 12 dni. Prej so v klavnici delali na stari, klasični način, tako da so solili v bazenih, sedaj pa z vakuumsko masirko zmes »zmasirajo«, drugi dan dajo v dimljenje, potem pa žena trg. Tako se postopek priprave poltrajnih izde- lkov skrajša .s prejšnjih 14 na 2 dni. V temeljni organizaciji Klavnica mladi tehnologi ne mirujejo. Vedno iščejo kaj novega, da bi razveselili in zadovoljili njihove kupce. To potrjuje dejstvo, da sta se zopet pojavila v proizvodnji dva izdelka iz starih receptur, to sta zimska in vaška domača salama, obe sta trajna izdelka. Tanja Jager pa nam je povedala, da je v njihovi temeljni organizaciji 'novost tudi to, da gradijo nov, sodoben zamrzovalni tunel za globoko zamrzovanje svežega mesa. Upamo samo, da bo v prihodnje več mesa in da se bodo uredili odnosi med kmeti in klavnicami pri odkupu živine. Transportna dejavnost v sozdu Mera ob prvem trimesečju ni dosegla dobrih rezultatov in že nekaj časa se dela na analizi in nalogi, da bi se ta dejavnost, kije razdeljena po različnih DO, združila. Kako gre^ temeljni organizaciji Transport v Šentjurju, nam je nekaj več povedal direktor Branko Oset: »Ta dejavnost je trenutno v nič kaj zavidljivem položaju, saj ji pomaga rezati kruh družba. Mislim pa, da tudi v prihodnje ne bo nič bolše. Poglejte, z zadnjimi ukrepi seje pristojbina za ceste povečala za 100%, dvignile so se cene nafte, nadomestnih delov, osnovnih sredstev, zavarovanj, mi pa smo lahko ceno prevoza dvignili samo za 50/25%. Pa še te podražitve nam uporabniki ne priznajo, tudi v sozdu ne in pri vsakem prevozu posebej »glihamo« cene kot na trgu. Zato se sedaj v naši temeljni organizaciji borimo, da bi jih znotraj sozda povečali tako, da bi bilo čim več članic planičkov. S tem imamo zagotovljeno vsaj, čeprav minimalno, plačilo prek naše IB. Velikokrat se potem zgodi, da od tujega naročnika potem ne dobimo plačila ati pa z veliko zamudo, ko denar ni že nič več vreden. Tudi mi se zavzemamo, mislim, da smo imeli še tri pogovore o tej temi, da bi se dejavnost v Merau nekoliko povezala, da bi si delo med sabo razdelili. Tako naj bi delovna organizacija Blagovni center še naprej imela dostavo blaga kot do sedaj, mi pa bi opravljali specialne prevoze in posredovanje tovora za ves Mera, torej bi postali nekakšen dispečerski center. S tem bi si znatno popravili pridobljeni dohodek in pokrivali dejavnost, kije danes najbolj donosna. Mi imamo od 54 zaposlenih samo 28 šoferjev, drugi delajo v mehanični delavnici, kovinski in pa v servisu za kmetijsko mehanizacijo. Trenutno imamo deset ljudi preveč, nekaj je tudi invalidov,-ki jih bomo poizkušali preusmeriti v novo proizvodnjo reduktorja, kije izredno zanimiv proizvod za tržišče. Tako se prebijamo iz dneva v dan, si iščemo nove posle, da se lahko preživimo. Prav zato bi nam zelo pomagalo večje sodelovanje v sozdu Mera. Moram reči, da je napredek pri delovni organizaciji Mlinsko predelovalna industrija, vendar bi se dalo narediti še več. Naj povem samo primer: na začetku lanskega leta sem izračunal, da v sozdu pripeljemo letno iz Vojvodine tudi do 30.000 ton raznega blaga. Če bi 15.000 ton pripeljali po železnici, drugo pa po cesti, prek našega tozda, bi nam ostalo čistega dohodka milijardo in pol. In to lani, kaj bi bilo šele letos. Zato mislim, da se moramo v sozdu na hitro organizirati, si razdeliti delo, združiti moči, pa bomo tudi mi, kljub temu da nam družba reže kos kruha, bolje zaživeli.« MERK VESTNIK JUNIJ 1988 Agrokomerc — Merx Sodelovanje na področju kuncereje Predstavitev in degustacija proizvodnega programa Poljoprivrednega kombinata in Soko Stark iz Beograda Na pobudo izvršnega sveta in Gospodarske zbornice Bosne in Hercegovine je bil pred nedavnim v Ljubljani sestanek s slovenskimi gospodarstveniki, na katerem so se dogovarjali o ponovnem zagonu opuščene proizvodnje Agrokomerca v Veliki Kladuši. Takrat je stekel tudi zelo konkreten pogovor z našo članico Kmetijskim kombinatom Šetjur o možnosti sodelovanja na področju kuncereje. Predstavniki kombinata in sozda Mera so si zatem ogledali njihove farme in ugotovili, da bi bilo možno sodelovanje, saj imajo zelo dobro razvito kuncerejo in tudi dober kader. Nimajo pa obratnega kapitala, zato sedaj poslujejo samo s polovično zmogljivostjo. Prav tako imajo že nekaj zgrajenih in opremljenih farm, ki so trenutno prazne prav zaradi pomanjkanja kapitala za nakup samic. Ker pa je slovensko gospodarstvo zainteresirano, da se ta proizvodnja v Veliki Kladuši oživi in ker je možno za matično čredo in trajna obratna V prejšnji številki glasila smo pod naslovom »S skupnimi močmi so našli rešitev« pisali o iskanju rešitev za sanacijo delovne organizacije Reklama. Posebna delovna skupina seje izmed najrazličnejših variant opredelila za to, da se delovna organizacija Reklama vključi kot tozd ali poslovna enota v eno izmed delovnih organizacij sozda. Bili so že opravljeni prvi razgovori z delovno organizacijo Potrošnik. Nekaj dni za tem, ko je izšlo glasilo, pa je prišla nova pobuda za sanacijo Reklame in sicer, da bi se ta naša delovna organizacija vključila v športno rekreacijski center Golovec kot enota ali tozd za tehnične storitve. Bili so opravljeni že prvi razgovori, prav tako je bila dana pobuda za izdelavo predelaborata v obeh delovnih okoljih. Sedaj strokovne službe naše sestavljene organizacije Mera pripravljajo program celotnega postopka Referendum je uspel Dejavnosti po načrtu Delavci gorsko-turističnega centra Kope so se na referendumu 76-odstotno opredelili za izločitev iz temeljne organizacije Gostinstvo in turizem Radlje. Tako se zdaj pripravljajo na ustanovitev nove temeljne organizacije Kope, ki bo v sklopu delovne organizacije Hoteli-gostinstvo. Pripravljeni in v razpravi so tudi vsi samoupravni splošni akti in drugi akti, ki so potrebni za normalno delovanje temeljne organizacije. Po soglasjih inšpekcijskih služb in odprtju žiro računa bo predvidena nova temeljna organizacija Kope ustanovljena v drugi polovici julija. sredstva uporabljati sredstva FNP (fond za nerazvita področja), je sozd Mera predlagal Agrokomercu, naj se obstoječa proizvodnja in prostori ločijo od delovne organizacije Kunex kot ekonomska enota in sejrriključijo Kmetijskemu kombinatu Šentjur. To je tudi izredno zanimivo za Mera in njeno članico, kajti s priključitvijo te proizvodnje bi se zaokrožila proizvodnja kuncev na 0,5 milijona na leto, kar pa je osnova za gradnjo izvozne klavnice za kunce. Seveda pa bo ta Meraova pobuda prišla v poštev le, če bo Mera dobil sredstva iz FNP za trajna obratna sredstva in matično čredo. OBNOVA MANUFAKTURE In kaj je novega v delovni organizaciji Moda? Trenutno se intenzivno pripravljajo na obnovo prodajalne Manufakture v Cankarjevi ulici. Ker je bila ta prodajalna že do sedaj specializirana, v tem primeru ne bo šlo za spremembo prodajnega programa. vključevanja, skupno z elaboratom o vključitvi. Če ne bo prišlo med postopkom do večjih zapletov, bi se delovna organizacija Reklama vključila Delovna organizacija TURIST Nazarje je že nekaj časa v težkem ekonomske položaju. Izguba se veča, ob prvem trimesečju je znašala kar 2,5 stare milijarde dinarjev in delavci tega kolektiva so zato prejeli minimalne osebne dohodke. Tako so delavci prejeli za enomesečno delo 26 starih milijonov dinarjev. Kljub temu da delavci niso prejeli plačane nobene nadure, niti nočnega niti nedeljskega dela, ampak so prejeli osebni dohodek v višini povprečja prvih treh mesecev, zmanjšan za 20 odstotkov in povišan za rast življenjskih stroškov, so strpni in upajo, da se bo v sozdu Mera našla rešitev tudi zanje. V delovni organizaciji, tako pravi direktor Marjan Trontelj, vidijo edino rešitev te krize v zmanjšanju števila zaposlenih in ukinitvi nekaterih poslovnih enot, ki danes v glavnem pomenijo stroške in ne ustvarijo nobenega dohodka. Imajo 4 takšne enote in predvsem tam, kjer je močan zasebni sektor. Nasploh ugotavljajo v delovni organizaciji, daje v tem predelu gostinstvo predimenzionirano in da je število gostinskih objektov na število prebivalcev večje od republiškega povprečja. Zato je edini izhod v ukinitvi nekaterih objektov. Ker pa bi se s tem že tako majhna delovna organizacija še zmanjšala in bi bila še bolj na »prepihu«, razmišljajo tudi o statusni spremembi. Gre za že staro razmišljanje, ki so ga ponovno obdelovali, torej za združitev trgovske delovne organizacije SAVINJA ampak samo za polepšanje. Obnovili jo bodo povsem od tal, inštalacije, opreme do pročelja. Dela bodo začeli že julija, naložba pa bo stala delovno organizacijo 15 starih milijard dinarjev. BOLJ DINAMIČEN IN PRAVIČEN SISTEM NAGRAJEVANJA Pri nagrajevanju po delu v delovni organizaciji Moda zdaj usklajujejo in dopolnjujejo pravilnik o nagrajevanju, metodologijo in vrednostne razrede s panožnim sporazumom. Večji poudarek bodo dali količniku obračanja, ceni dela in tudi številu zaposlenih. Ko bodo vsi ti akti usklajeni, bodo razlike pri osebnih dohodkih od enote do enote dokaj različne, pa tudi velike. Vse bo odvisno od dobrega dela delavcev v posamezni enoti. Torej bodo prešli od prejšnjega sistema nagrajevanja, ko so imeli omejitev glede planske vrednosti točke, na bolj dinamičen in pravičen sistem nagrajevanja. POSLOVNI ČAS Na sejah samoupravnih organov so v delovni organizaciji Moda že razpravljali o poslovnem času. Izdelali so svoj predlog in ga posredovali občini in sozdu Mera. Predlagajo, da bi bile vse enote odprte od 8. do 19. ure, razen prodajalne Čipka, ki bi bila odprta od 8. do 16. ure. Seveda sta to samo njihova želja in predlog, kako pa bo v resnici, je še odvisno od usklajevanja z drugimi enotami v sozdu, svetu potrošnikov in drugod. Nikakor pa se ne navdušujejo nad deljenim delovnim časom, ker za to še ni urejenih precej vprašanj (od varstva, prevoza ipd), istočasno pa bi se pokazal presežek delovne sile, ki jo v tem trenutku ne bi mogli razrešiti niti z naravno selekcijo. v Golovec s 30. septembrom 1988.0 vseh spremembah vas bomo sproti obveščali ali prek glasila ali pa prek našega Poslovnega informatorja. Mozirje in delovne organizacije TURIST Nazarje v eno delovno organizacijo. Prvi koraki so narejeni, ali bo prišlo do združitve ali ne pa bomo videli, ko bo narejena podrobna analiza, na osnovi te pa se bodo delavci obeh kolektivov odločali za to statutno spremembo. <2 Obnova voznega parka Temeljna organizacija^ Transport Kmetijskega kombinata Šentjur redno skrbi za obnovo svojega voznega parka, v katerem imajo trenutno 28 najrazličnejših vozil od 2 do 25 ton. Tako vsako leto zamenjajo povprečno 5 vozil. Pred kratkim so že sklenili pogodbe in že tudi vplačali tri nove tovornjake. Tako pričakujejo enajstin šesttonska kamiona tam in 5-tonski kamion zastava. Vsa tri vozila bodo za potrebe kmetijstva, torej bodo specializirana za prevoz živine in krmil v razsutem stanju. Sozd Mera, DO Blagovni center in PKB, tozd Marketing iz Ljubljane sta v jedilnici Preskrbe pripravila predstavitev in degustracijo proizvodnega programa PKB in predvsem izdelke tovarne SOKO STARK. Pogovarjala sem se z vodjo Borom Bašto, ki je povedal, da je poslovno Ko sem se zadnjič pogovarjala z direktorjem delovne organizacije Teko vinkom Pečnikom o tem, kaj je novega pri njih, mi je povedal, da so trenutno vsi njihovi napori usmerjeni v odprtje prodajalne v Gubčevi ulici. Do sedaj teče vse po načrtih. Nova prodajalna se bo imenovala Elita. Gre za povsem specializirano prodajalno z usnjeno galanterijo, obutvijo, usnjeno konfekcijo in raznimi usnjenimi modnimi dodatki, ki spadajo k temu programu. Tudi dela na hotelu Košenjak se približujejo h koncu. Zdaj obnavljajo pročelje in pripravljajo lokal, ki gaje do sedaj imela v objektu hotela trgovska delovna organizacija za prodajalno alkoholnih pijač. S tem bodo nadomestili prodajalno na trgu Dravograda, ki sojo preuredili v brezcarinsko prodajalno. Končni znesek adaptacije hotela je devet starih milijard dinarjev. To so bila predvsem sredst- sodelovanje izredno uspešno že zdaj, pričakujejo pa, da bo tako tudi v prihodnje. S predstavitvijo in degustacijo želijo seznaniti kupce z novimi proizvodi tovarne Soko Stark, to so keksi in vafli, proizvodi LIDO, ŠA-TO in VATO, z bioprogramom (kolači, omlete), mnogo izdelkov iz V kletni etaži nove prodajalne pa bo aranžerska delavnica, kajti njihovi delavci delajo sedaj v nemogočih razmerah, v improviziranem prostoru z omejenimi možnostmi. Naj povemo kot zanimivost še to: pri podiranju starega objekta se je našel del starega mestnega obzidja. Arhitekt je želel, da se ta zid vgradi v nov objekt, vendar pa predstavniki Zavoda za spomeniško varstvo tega niso dovolili in bo sedaj zid zunaj prodajalne oziroma za njo. va delovne organizacije, nekaj pa je bilo tudi posojila in sredstev FNP. Novost je tudi ta, da so na vrtni strani hotela uredili malo picerio. Najbolj znana je njihova domača specialiteta pica košenjak. S tem in pa s pestrejšo ponudbo morskih rib so hoteli izboljšati ponudbo in še bolj ugoditi prehodnim gostom, ki pa jih ni tako malo, saj je ob hotelu tudi avtobusna postaja. dosedanjega prodajnega programa pa je v povsem novi embalaži, ki privlači kupce. Na degustaciji so bile na voljo žgane pijače z Jelove gore, sokovi — Vočarskc plantaže, vina iz Vršca, Uljarica pa je pripravila bio program. Izjemno dobro je tržišče sprejelo kandirano sadje, oblito s čokolado in pa sladolede ter zamrznjene izdelke. Bora Baš ta je uvodoma pozdravil glavna direktorja DO Blagovni center Venčeslava Zalezino ter DO Potrošnik Alojza Forštnerja ter vse druge na degustaciji. Z. Z. Lastni ukrepi so nujno potrebni Tako kot pri večini naših članic so tudi v delovni, organizaciji Teko izoblikovali svoje ukrepe za prilagajanje gospodarjenja splošno znanim jugoslovanskim ukrepom. Prve ocene so pokazale, da bo tudi tu nastal tehnološki presežek delavcev, ki ga bodo reševali z naravno fluktuacijo (upokojitev, porodniški dopust in podobno). T udi podatki za prvo trimesečje so pokazali »alarmno stanje«, zato so bili ukrepi takšne vrste tudi v delovni organizaciji Teko nujno potrebni. K boljšim rezultatom bosta poleg sprejetih ukrepov vsekakor pripomogli tudi obe novi specializirani prodajalni, razmišljajo pa že, da bode septembra odprli tudi svojo brezcarinsko prodajalno in to v drugem delu prodajalne Yu boutigua. KDOR IŠČE - TA NAJDE Obiščite: Blagovnico Nova vas, Blagovnico Vitanje, Blagovnico Šentjur, Resevna Šentjur, Market Vojnik, Plavž Štore, Market Debro, Tekstil in Konfekcija Laško... - Proizvodi Tomos - Pohištvo - Nekatere vrste gradbenega materiala MERK POTROŠNIK CELJE C O o D 5 O 3 a £/>< 3 m o Pripravljajo program dejavnosti Nova rešitev za Reklamo Prejeli so minimalni OD Delavci upajo na rešitev Ureditev aranžerske delavnice Prenova hotela končana Pestrejša ponudba STRAN 4 MERK VESTNIK juNij 1988 Pogovor med odmorom V delovnih organizacijah se bojijo profesionalcev lili Danes je naša sogovornica Saša Nikolič, obramboslovka, ki je v delovni skupnosti sozda opravljala pripravniški staž, ga uspešno zaključila in prevzela dela in naloge organizatorja SLO In DS sozda. Saša, morda najprej vprašanja, kako to, da si se odločila za ta poklic? SAŠA NIKOLIČ: »To vprašanje mi je zoprno. Vsak, ko sliši, kaj sem študirala, me to vpraša. Zakaj pa ne vprašaš še druge, ki so na primer študirali na ekonomski fakulteti. Za to smer študija sem se določila predvsem zaradi lastnega interesa in zanimanja za to področje, pa tudi za to, ker o tem področju tako malo govorimo, še manj pa napišemo in občutek imam, daje zavito v neko meglo nejasnosti oziroma se skriva za raznimi nazivi, kot je strogo zaupno.« Torej, to ni samo moški poklic, kot danes še vedno misli večina ljudi? _ SAŠA NIKOLIČ: »Ko sem se vpisala na to fakulteto, nisem niti enkrat samkrat dobila občutek, da to ne bi bil tudi ženski poklic. Ta občutek sem dobila šele po končanem šolanju, ko sem iskala službo.« Si jo iskala dolgo časa? SAŠA NIKOLIČ: »Službo sem iskala približno eno leto, vendar ne smem reči, da samo zaradi tega, ker šem ženska, ampak tudi zaradi tega, ker se v delovnih organizacijah upirajo profesionalcu s tega področja, ker vedo, da bo potem potrebno na tem področju več delati.« Prišla si v našo delovno organizacijo. Kako smo te sprejeli? SAŠA NIKOLIČ: »V sozd Mera sem prišla kot pripravnica. Mislim, da ste me lepo sprejeli. Nisem imela občutka, da bi me kdo gledal postrani.« Prišla si s fakultete, »nabita« z znanjem. Ali si ga imela možnost vsaj delček prenesti v prakso? SAŠA NIKOLIČ: »Na začetku je bilo težko. Ko prideš iz šole, misliš, da boš takoj delal kaj konkretnega. Vendar to ni možno. Kot pripravnik lahko samo sodeluješ. V času pripravništva sem sodelovala z delovnimi organizacijami Blagovni center, Mlinsko predelovalna industrija, Potrošnik in Tkanina. To sodelovanjeje bilo zelo kvalitetno. Pri vseh sem se vključevala že kar v konkretne naloge. Mislim, da je bilo zelo pozitivno tudi to, da sem bila 2 meseca na sekretariatu za LO občine Celje, kajti s tem sem lahko pomagala delavcem na področju SLO in DS pri naših članicah. Na občini sem namreč spoznala ljudi in njihova mnenja o izdelavi posameznih dokumentov s področja SLO in DS.« Leto dni pripravništva je za tabo, izpit si opravila, se redno zaposlila na dela in naloge organizatorja SLO In DS. Kakšno bo tvoje delo?. SAŠA NIKOLIČ: »Ja, sedaj sem organizator SLO In DS v sestavljeni organizaciji Mera. Moja naloga ne bo samo ažuriranje in priprava dokumentov za delovni skupnosti sozda in Interno banko, ampak tudi strokovna pomoč vsem članicam, ki bodo to željo izkazale. Obseg mojega dela pa bo predvsem planiranje SLO In DS v miru in za vojno stanje, koordiniranje dela mirnodobnih struktur, da se pri- pravijo za delo v vojni in pa priprava materialov za obravnavo na komiteju za SLO in DS, poslovodnemu organu in delavskem svetu.« , A li boš svoje znanje še poglabljala, torej nadaljevala študij? SAŠA NIKOLIČ: »Po končanem Na področju inovativne dejavnosti smo v sozdu Mera prav gotovo naredili premalo. Odraz tega je izredno malo inovativnih spodbud oziroma inovacij. Zato toliko bolj z veseljem napišemo vsako vest s tega področja, seveda, če zvemo zanjo. Nekoliko bolj so privrženi inovativni dejavnosti v temeljni organizaciji Transport kmetijskega kombinata Šentjur. Iz njegovega delovnega okolja je že prišlo več predlogov, ki pa so jih posredovali občinski komisiji, ker jih, žal, ne moremo evidentirati v okviru sozda, kajti še vedno nimamo pravilnika o nagrajevanju inovativnih predlogov. Tako se pač vsaka naša članica obrača na svoje občinske komisije ali pa jih zadrži v predalu v svoji delovni organizaciji. Inženir strojništva Janez Gračner študiju in tudi v času pripravništva sem se nameravala vpisati na III. stopnjo, vendar se po dosedanjih izkušnjah ne bom, kajti še težje bo najti službo in delati z ljudmi, ki jemljejo delo na področju SLO in DS kot nujno zlo.« iz temeljne organizacije Transport Kmetijskega kombinata Šentjur paje pred kratkim izdelal reduktor za spremembo vrtljajev pri kardanski gredi traktorja. Z njegovim izumom se bo obračalnik, priključen na traktor, pri vožnji naprej in nazaj obrčai v isto smer. Takoj v desno. Reduktor bodo izdelovali sami v svojih delavnicah in s tem seveda veliko pripomogli na eni strani kmetu pri njegovem delu, na drugi strani pa tudi pripomogli k povečanju dohodka te temeljne organizacije. Trenutno teče postopek za prijavo v patentni pisarni, in takoj ko bo ta končan, bodo pričeli izdelovati reduktor. Tako bomo tudi objavili pogovor z našim inovatorjem Janezom Gračnerjem in s tem mogoče spodbudili še druge delavce v Merau. Inovacije Reduktor, ki ga bomo izdelovali doma j Z delegati bo potrebno več delati V vodstvu sozda imamo podporo Danes bi vam radi predstavili novega predsednika delavskega sveta sozda Mera Ivana Lenka, pomočnika direktorja temeljne organizacije Prodaja Celje. Ivan se je rodil pred štiridesetimi leti v kmečki družini. Po končanem šolanju seje odločil za uk v trgovini, ki ji je ostal zvest vse do danes. Poleg rednih delovnih obveznosti se je vseskozi vključeval v delo samoupravnih organov. Opravljal je najrazličnejše funkcije, nazadnje pa je bil predsednik poslovnega odbora sozd Mera. Ivan, čeprav si do sedaj vodil samo eno sejo delavskega sveta sozda Merx, si vendar dobil prvi vtis. Kakšen je? IVAN LENKO: »Prvo, kar sem ugotovil, je to, da so bile razprave na sejah poslovnega odbora bistveno drugačne od teh na delavskem svetu, ki jih v bistvu skoraj ni bilo. Občutek imam, da so člani poslovnega odbora prihajali bolj pripravljeni na seje kot delegati delavskega sveta. Mogoče je vzrok za to, da so še povsem novi, da se še ne poznamo dovolj med sabo. Mi smo na poslovnem odboru vedno zelo kritično obravnavali vse tekoče zadeve v sozdu. Še posebno pozornost pa smo namenjali gradivom, ki so bila na dnevnem redu na delavskem svetu. Tako se je mnogokrat zgodilo, da smo sklepe, ki so bili predlagani za delavski svet, preoblikovali, največkrat pa dopolnili.« Ali so k vsemu temu pripomogla tudi dobro pripravljena gradiva? IVAN LENKO: »Mislim, da lahko delim mnenje vseh članov poslovnega odbora, da so bili materiali za seje dobro pripravljeni in pravočasni, kljub temu, da so se v tem mandatu izmenjali kar trije poslovni sekretarji, ki so skrbeli tudi za dobro delo samoupravnih organov v sozdu Mera.« Kljub dobremu delu poslovnega odbora, kritičnim razpravam, pa se je večkrat zgodilo, da so člani na sejah izražali drugačna stališča svojih strokovnih služb, čeprav so bila ta že usklajena z delovno skupnostjo sozda. Kaj praviš o tem? IVAN LENKO: »Ja, to se je zgodilo kar večkrat. Tuše vidi, da ni bilo povezave med člani poslovnega odbora in ustreznimi strokovnimi službami delovnih organizacij. Na takšne neusklajenosti je poslovni odbor reagiral in zavzel konkretno stališče do te problematike predvsem zaradi zaščite članov poslovnega odbora.« Svoje poslanstvo kot predsednik poslovnega odbora si dobro opravil, zato so te tudi verjetno predlagali za predsednika delavskega sveta. IVAN LENKO: »Mislim, da bo to novo poslanstvo veliko težje od prejšnjega. V delavskem svetu je tudi več delegatov, ki so predvsem preprosti delavci, medtem ko je bil poslovni odbor sestavljen predvsem iz strokovnjakov. Zato bo potrebno s temi delegati več delati. To nam je pokazala tudi že kar prva seja, ki je bila praktično brez razprave. Upam si trditi, da ni med delegati in strokovnimi službami nobene povezave.« Kaj boš lahko storil? IVAN LENKO: »Sam zelo malo, s skupnimi močmi pa zelo veliko. Ob tem pa bomo morali še organizirati kakšen seminar o pravicah in dolžnostih vsakega delegata. Med sejo delavskega sveta pa bom tudi sam poizkušal poživeti razprave z raznimi vprašanji delegatom in podobno. Tudi poročevalci bodo morali biti krajši, še posebno takrat, ko je obrazložitev že v pisni obliki. Mislim, da je pomembno to, da na sejah pustimo čim več časa za razprave in čim manj za poročevalce. Pa še nekaj, da ne bom pozabil. Strokovne službe sozda morajo takoj pripraviti vsaj približen terminski plan sej samoupravnih organov sozda Mera.« Vidim, da si optimist IVAN LENKO: »Če hočemo dobro delati, potem moram biti. Reda in discipline ne bom zahteval samo od delegatov, ampak bom v njihovem imenu zahteval tudi od vseh ustreznih strokovnih služb in kolegijskega poslovodnega organa. Gradiva morajo biti kratka in jasna ter prispeti v roke delegatov pravočasno. Le tako bom lahko včasih tudi nesramen in bom tako posamezne delegate tudi izzval.« Zadnjič si bil kar malce nejevoljen na seji, ko so dodajali gradivo, ki ni bilo v razpravi. IVAN LENKO: »Mislim, takšen način dela ni v redu, zato sem že kar takoj, na prvi seji, opozoril, da se v prihodnje ne bo obravnavala na delavskem svetu nobena zadeva, ki ne bo na dnevnem redu oziroma ne bodo prej o njej razpravljali v temeljnih in delovnih organizacijah. Če se bomo pri svojem delu držali reda, mislim pa, da imamo vso podporo v samem vrhu sozda, potem bomo še bolj aktivni, še bolj ozaveščeni in le tako bomo lahko s skupnimi močmi dosegli še več.« Bi rad povedal še kaj? IVAN LENKO: »Morda bi bilo prav, da bi na koncu povedal še tole: kljub temu da izhajam iz dejavnosti trgovine, bom zagotavljal na našem naj višjem samoupravnem organu enakost zastopanosti vseh dejavnosti, ki so v sozdu Mera.« Ivan, hvala za pogovor in na svidenje. Naši upokojenci Pekovskemu poklicu je bil zvest 40 let Niko Žolnir se je rodil v tujini, v Belgiji. Ko mu je bilo 18 let, je prvič prišel v Slovenijo, v Celje. To je bilo leta 1945, v času, ko ni bilo dela, ko je bilo potrebno vse začeti znova. V celjski bolnici seje zaposlil kot zidar. To delo je opravljal samo tri mesece, potem se je zaposlil v pekarni Obe-ržan in temu poklicu je ostal zvest štirideset let. »Najbolj mi je ostalo v spominu leto 1948, ko sem prišel iz vojske. Takrat je primanjkovalo pekov in sem delo dobil takoj. Delali smo v težkih razmerah, saj smo mesili kruh na roke. Takrat je bilo v Celju pet pekarn. Leta 1951 so prišli prvi trije mešalni stroji, toda ročno delo je ostalo vse do leta 1956. Takrat smo se že tudi pogovarjali o novi pekarni. In res, leta 1960 smo jo odprli v Gaber-jih. Bila je polavtomatska. Kljub temu da smo bili marljivi in delali v treh izmenah, nismo mogli napeči dovolj kruha, zato nam je prišla na pomoč industrijska pekarna v Titovem Velenju. Nato smo zgradili še novo industrijsko pekarno, v kateri sem delal samo eno leto.« Sedaj imate dovolj prostega časa. Kaj počnete, kajje vaš hobi? »Časa nimam skoraj nič. Dokončati moram hišo za moji dve vnukinji. Sem tudi član dveh pevskih zborov, rad hodim v hribe in plavam. Ja, to pa bi moral skorajda povedati. Današnja mladina ne čuti odgovornosti do svojega telesa. Poglejte, ti mladi ne poznajo nobene rekreacije. Jaz sem vedno, še posebno pa takrat, ko sem bil v nočni izmeni, vsaj pol ure telovadil ali pa se sprehajal okoli obrata.« Ali kdaj obiščete svoje sodelavce? »Ja, večkrat grem v industrijsko pekarno pogledat, kaj delajo. Radi me sprejmejo, predvsem mladi, ki jim vedno rad pokažem, na kakšne načine se lahko oblikuje kruh. To sem vedno rad delal. Ali ste zadovoljni, sedaj ko ste kupec, s kvaliteto kruha, ki ga pripravijo v novi industrijski pekarni? »S kvaliteto kruha sem zadovoljen. Mislim, da imajo danes že kar veliko izbiro raznovrstnega kruha.« Ali pečete kruh sami doma? »O, to pa ne. Zakaj bi ga pekel doma, ko pa lahko v prodajalni kupim prav tako dober kruh.« Pa nam vseeno zaupajte recept za pripravo dobrega kruha doma. Mogočega bo uporabila marsikatera mlada gospodinja. »Najbolje je, da vzamete kilogram in pol bele moke tip 500, 2 do 3 dkg kvasa in 30 do 40 dkg poparjene koruzne moke. Vse to lepo pregnetete in pustite vzhajati. Nato še enkrat pregnetete, oblikujete štruco in pustite še enkrat vzhajati in nato pečete od 25 do 35 minut pri zmerni temperaturi.« Na koncu pogovora mi je Niko Žolnir zaupal, da je vedno rad sodeloval na sozdovih poletnih igrah. Tekmoval je v plavanju in vlečenju vrvi. Upa samo, da se bodo tudi sedaj spomnili nanj in ga poklicali na igre. MIERX VESTNIK JUNIJ 1988 Nagrada Slavka Šlandra Podeljene bodo ob občinskem prazniku Nagrada »Slavka Šlandra« pomeni priznanje občine Celje za naj višje dosežke, izredne stvaritve ali vrhunske uspehe na vseh področjih življenja in dela, ki so splošnega pomena za občino ali prispevajo h krepitvi njenega ugleda. Nagrade se podeljujejo vsako leto v trajno počastitev in spomin na borca in revolucio- na površini 7 ha ter 1 ha višenj. Zahtevna investicija v zasebni sektor je bila izvedena z minimalnimi sredstvi zadružne organizacije. V sorazmerno kratkem času je v celoti osvojil tehnologijo proizvodnje v sodobnih intenzivnih sadovnjakih, predvsem z lastno smelostjo, vztrajnostjo in doslednostjo usmerjenostjo v nekaj novega torja na Štajerskem; obseg proizvodnje pa je takšen, da ga bomo uvrščali med naj večje zasebne proizvajalce namiznega sadja v Sloveniji. DO MLINSKO PREDELO VAL-NA INDUSTRIJA — Dejavnost mlinarstva in pekarstva je v celjski občini pogosto men- il :: ■ V delovni organizaciji Mlinsko predelovalna industrija je med zaposlenimi tudi veliko žensk. Sadovnjak Mirana Prezlja, združenega člana Kmetijske zadruge Celje narja, narodnega heroja Slavka Šlandra. Letos je komisija podelila štiri nagrade, med njimi stajo dobila kar 2 iz Merxa, kooperant Kmetijska zadruga Celje Miran Prezelj in DO Mlinsko predelovalna industrija. Miranu Prezlju, roj. 5. 8. 1937. leta, kmetijskemu proizvajalcu-sad-jarju iz Rakove steze 10, Frankolovo. Miran Prezelj je združeni član Kmetijske zadruge Celje od leta 1978, torej odkar je postal lastnik zapuščene kmetije v KS Frankolovo. Skupno s kmetijskimi strokovnjaki je začel z načrtovanjem ponovne obdelave kmetije ob upoštevanju pridelovalnih možnosti in ekonomičnosti proizvodnje. Skupna odločitev strokovnih služb Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec Kmetijske zadruge Celje in tovariša Prezlja je bila usmeritev kmetije Vv intenzivno sadjarsko proizvodnjo. Že v letih 1980 in 1981 je zrasel intenzivni nasad jablan — sodobnejšega. Posebno skrb namenja kvaliteti pridelka, s čimer sije zagotovil uspešen prodor na tržišče z namiznim sadjem. Tržna proizvodnja namiznih jabolk prve kvalitete je v zadnjih letih nihala od 60 — 80 ton, odvisno od vremenskih razmer, kot so vplivali zimske pozebe in poletne toče. Skupno z Inštitutom za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec sodeluje pri iskanju oz. razvijanju novih poizkusov škropljenja v lastnem nasadu in uvajanju integralnega varstva nasada. To pomeni ob velikem poznavanju in zaupanju v stroko pomemben prispevek k zmanjšanju porabe škodljivih zaščitnih sredstev na hektar sadovnjaka. Priznani strokovnjaki s področja sadjarstva ocenjujejo njegov sadovnjak kot enega najlepših in največjih nasadov združeno organiziranega sek- javala svojo organizacijsko obliko, toda vedno za boljšo preskrbo Celjanov z. moko in kruhom. Napredek v kakovosti ponudbe in tehnološkem razvoju je vidnejši zlasti v zadnjih osmih letih, ko sta se združili dejavnosti mlinarstva in pekarstva. V tem času je Celje dobilo nove silose za pšenico, sušilnice, za žitarice, novo industrijsko pekarno in preurejeno pekarno Gaberje v slaščičarno. Z dograditvijo 1500 tonskih silosov za moko, bo v maju letošnjega leta sklenjen tudi tehnološki krog predelave na Hudinji; povezal bo proizvodni proces od prevzema žitaric, sušenja, skladiščenja moke, do predelave v pekarni, torej proces od žitnega zrna do kruha in peciva. V tem času pa so investicijska sredstva usmerjena predvsem v nabavo strojno-tehnolo-ške opreme, s čemer se bo MP1 povsem približala ostalim žitno-predelo-valnim organizacijam v Sloveniji. Poslovna politika, usmerjena v sklepanje dolgoročnih pogodb in sporazumov ter vlaganje znatnih sredstev v usposabljanje zemljišč v Vojvodini in Sloveniji, se je v celoti potrdila kot pravilna. Kljub izrednemu pomanjkanju pšenice in moke v preteklih letih, je MPI s tako politiko in dobro organiziranostjo uspevala zagotavljati nemoteno preskrbo. Začrtana poslovna politika vključuje tudi krepitev razvojno tehničnega oddelka, ki naj bi še v večji meri zagotavljal stalno izboljševanje kvalitete in širjenja asortimana. MIP se z razvojnimi nalogami že pojavlja v projektu prestrukturiranja celjskega gospodarstva, na razvojnem področju pa sodeluje tudi iz Institutom za žitarice v Novem Sadu, Kliničnim centrom v Ljubljani in drugimi. V DO Mlinsko predelovalni industriji predelajo v tem času 26000 ton pšenice letno ter proizvedejo 20 ton pekovskih in slaščičarskih izdelkov. V svojih domovih in tovarnah se torej Celjani lahko vsak dan znova in znova razveselimo toplega, dišečega kruha. Za vse to gre priznanje 552 članskemu homogenemu in dobro organiziranemu kolektivu, v katerem, ob dobri poslovni politiki daje rezultate trud slehernega posameznika in kolektiva kot celote. Sodelujmo pri dobrem gospodarjenju Napiši, kaj predlagaš za izboljšanje gospodarjenja v svojem delovnem okolju: — izboljšanje organizacije poslovanja zmanjšanje materialnih stroškov — predlagaj vsaj en koristen predlog s področja izboljšav in inovacij (če je potrebno nariši skico) Vse koristne predloge bo pregledala posebna komisija in najboljše tudi nagradila. Ta akcija poteka vse leto. Prosimo, da izpolnjen predlog oddate na naslov: SOZD MERX,Ulica 29. Novembra 16, 63000 Celje s pripisom AKCIJA—INOVACIJE. Vsak predlog mora biti podpisan lastnoročno. PREDLAGATELJ: ............................... PRIIMEK IN IME: ............................. DELOVNA ORGANIZACIJA OZ. TEMELJNA ORGANIZACIJA ........................................ LE S SKUPNIMI MOČMI, SODELOVANJEM IN PREDLAGANJEM BOLJŠEGA, NAM BO JUTRI LEPŠE! Idejni projekt pripravljen Delavcem bomo omogočili višjo raven počitnikovanja Da bi zagotovili dodatne zmogljivosti počitniških domov in izboljšali počitnikovanje naših delavcev, je bil ustanovljen projektni svet, ki naj bi pripravil informacijo o ceni ter vse druge potrebne podatke, pomembne za samoupravne organe delovnih organizacij, da bi se lahko odločili za nakup postelj za svoje delavce. Idejni projekt predvideva fazni koncept izgradnje in revitalizacije počitniškega doma Na-Na v Tjes-nem. Z investicijo, nadzidavo objekta in adaptacijo obstoječih sob bi podvojili zmogljivosti, kar pomeni možnost za 1000 gostov letno, ob že zagotovljenih kapacitetah kuhinje in restavracije v obstoječih objektih. Razširili bi tudi drugi del infrastrukture, plažo in parkirišča, dolgoročno pa bi bilo možno pridobiti še dodatna zemljišča ob za zidavo bungalovov. Predvideva se tudi izgradnja oziroma ureditev sob višje kategorije, ki bi bile namenjene samo tujim gostom. Gre za tako imenovani novi del hotela. Sedaj bo projektni svet pripravil pravila sovlaganja oziroma pravice iz medsebojnih odnosov, sama naložba pa se bo začela takoj po letošnji poletni sezoni. Kje bodo letovali naši delavci MIHA PLANK, zaposlen v slaščičarni Gaberje, oče treh otrok, samohranilec Letos bomo dopust najbrž preživeli doma. Imam tri šoloobvezne otroke, ki bi želeli na morje, vendar nam finančna sredstva tega ne dopuščajo in se zato v delovni organizaciji tudi nisem prijavil na razpis za letovanje. Sploh nisem razmišljal, da bi šli na morje. Vaše vprašanje pa meje spodbudilo, da se bom pozanimal, ali imajo še kaj prostora. Če bi mi delovna organizacija krila del stroškov ali če bi mi omogočili obročno odplačevanje, bi najbrž lahko šli na morje. Razvojni nalcgi Brez sredstev ne bo nič V Kmetijski zadrugi Celje so se letos lotili dveh razvojnih nalog. Prva ima naslov Ekonomske tržne možnosti in nadaljnje perspektive Kmetijske zadruge Celje. Kot nam je povedal vodja pospeševalne službe Igor Marzidovšek, bo ta naloga na podlagi analize trenutnega stanja ugotovila razvojne možnosti tako na področju kooperacijske proizvodnje, trgovinske dejavnosti in notranje organiziranosti Kmetijske zadruge Celje. Za naloge so že pripravljene dispozicije in smernice, trenutno stanje je popisano, treba ga je samo še razčleniti in poiskati zunanje sodelavce za posamezna področja. Druga naloga ima naslov Možnosti pospešenega razvoja kmetijstva na območju naselij Brdce nad Dobrno in Strmec nad Dobrno. Nosilec dispozicije za to nalogo je Tone Robič, priznani slovenski strokovnjak za razvoj hribovskih kmetij, nosilec same naloge pa bo Bojan Nendl. Za kaj gre v bistvu pri tej nalogi? Brdce in Strmec nad Dobrno sta najmanj razviti naselji v občini Celje. Kmetijska zadruga Celje seje odločila za podrobno analizo tega območja z nakazanimi rešitvami iz dveh razlogov. Prvi je ta, da se to območje temeljito predstavi najodgovornejšim ljudem za razvoj kmetijstva v občini Celje. Drugi razlog pa je, daje to območje zanimivo za razvoj kmetijstva, ker ob določenih spremembah bila dana možnost krepitve večjih kmetij. Zanimivo je za razvoj intenzivne go- vedorejske prireje, to je celoletne dnevne paše plemenskih telic ali telic za pitanje in pa pitanje teh telic v že obstoječih objektih. Trenutno teče popisovanje tega območja. V Brdcu je 23 hišnih številk, od 17 popisanih vsi obdelujejo Na posnetku so pašniki kmeta Štimulaka na Kozjaku. zemljo. V Strmcu pa je 26 hišnih številk. Tudi tu kmetje pretežno obdelujejo zemljo. Povprečno imajo od 4 do 15 ha zemlje. Po popisu stanja in izdelani nalogi bo sledilo intenziviranje treh ali štirih vzorčnih kmetij, kar bo odvisno od sredstev občine ali republiškega intervencijskega sklada, ki bodo pokazale, za katero od petih možnih variant razvoja govedoreje se bodo odločili. Ali za rejo plemenskih telic ali za pitanje telic in juncev, ali za rejo krav molznic ali pa za rejo klavnih prvesnic, ki pa vse temeljijo na že prej omenjeni celoletni dnevni paši in zimskem krmljenju v že obstoječih objektih na Kozjaku ali pa morebiti na nižinskih kmetijah. Ko se bodo odločili za eno od omenjenih različic, se bodo pogovorili z vsemi kmeti, ki živijo v teh krajih. V vsakem primeru bo ta razvojna naloga pokazala, da bo potrebno vlagati določena sredstva tudi v ta predel občine Celje, toda ne samo v kmetijstvo, ampak tudi v drugi del, ki je nujno potreben za normalno delo. Tu gre predvsem za infrastrukturo. V kmetijski zadrugi Celje upajo, da bo naloga končana do novembra, kar bi bilo idealno za planiranje sredstev za prihodnje leto. Tu predvsem računajo na večji delež sredstev občinskih in republiških sisov za preskrbo ter izvršnega sveta občine Celje, ki bo moral kaj reči o teh dveh najmanj razvitih območjih, če bo hotela občina Celje imeti zadovoljivo dolgoročno oskrbo prebivalcev tudi prek Kmetijske zadruge Celje. STRAN 6 MIER3C VLSTNIIC JUNIJ 1988 Rezultati 8. poletnih športnih iger Letošnjih 8. poletnih športnih iger seje udeležilo približno 600 delavcev Merxa. To je največja udeležba doslej. Škoda le, da ni prišlo na igre bodrit svojih delavcev več direktorjev delovnih in temeljnih organizacij. Osme igre Mena je odprl sekretar medobčinskega sindikalnega sveta Franci Vrbnjak. Najbolj množična disciplina na letošnjih igrah za moške in ženske je bil tek. Udeležence iger je pozdravil predsednik organizacijskega odbora Tone Rožman. ATLETIKA Ženske — tek na 400 m Ženske nad 40 let — posamezno prve tri Dos. čas 1. Zofka Voler, Avto Celje 1:15 2. Sonja Žerovnik, Blagovni center 1:21 3. Anica Krivokapič, MPI Celje 1:22 Ekipno ženske nad 40 let v teku na 400 m 1. Blagovni center Celje 23 točk 2. Tkanina Celje 21 točk 3. Avto Celje 19 točk 4. MPI Celje 17 točk Ženske od 30 do 40 let—posamezno prve tri 1. Marija Pevec, Tkanina Celje 0:57 2. Ivanka Romih, Dravinjski dom 0:58 Ekipno ženske od 30 do 40 let v teku na 400 m 1. Tkanina Celje 23 2. Dravinjski dom Sl. Konjice 21 3. A vto Celje 19 Ženske do 30 let — posamezno prve tri Dos. čas 1. Zvezdana Potočnik, MPI Celje 1:01 2. Fanika Krebs, Turist Nazaije 1:02 3. Jelka Čuk, Avto Celje 1:03 Ekipno ženske do 30 let v teku na 400 m 1. MPI Celje 23 točk 2. Avto Celje 21 točk 3. Tkanina Celje 19 točk Moški tek na 800 m Moški nad 40 let — posamezno prvi trije 1. Edi Stepišnik, MPI Celje 2:15 2. Friderik Meznarič, Blagovni center 2:17 3. Jože Leskovšek, Potrošnik 2:20 Ekipno moški nad 40 let v teku na 800 m L MPI Celje 23 točk 2. Blagovni center Celje 21 točk 3. Avto Celje 19 točk Moški od 30 do 40 let — prvi trije posamezno Dos. čas L Boris Kvas, Tkanina Celje 2:01 2. Zvone Cizej, MPI Celje 2:03 3. Robert Cimerman, Blagovni center 2:06 Ekipno moški od 30 do 40 let v teku na 800 m 1. Tkanina Celje 23 točk 2. Blagovni center Celje 21 točk 3. MPI Celje 19 točk Moški do 30 let — prvi trije posamezno L Marko Božiček, Tkanina Celje 1:52 2. Danilo Hribernik, MPI Celje 1:54 3. Aci Urbajs, DSSS SOZD Mera 1:55 Ekipno moški do 30 let v teku na 800 m 1. Tkanina Celje 23 točk 2. MPI Celje 21 točk 3. SOZD MERX — DSSS 19 točk STRELJANJE Ženske v streljanju — posamezno prve tri Štev. krogov Ekipno ženske v kegljanju 1. Jelša Šmaije 23 točk 698 2. Moda Celje 21 točk 649 3. Avto Celje 19 točk 640 Moški v kegljanju — posamezno prvi trije L Dani Stropnik, Tkanina Celje 214 2. Zlatko Radič, Blagovni center 214 3. Ivanšek, KK Šentjur 212 Ekipno moški v kegljanju L Blagovni center 23 točk 790 2. Tkanina Celje 21 točk 776 3. Avto Celje 19 točk 765 KOLESARJENJE Ženske nad 40 let — prve tri posamezno Dos. čas 1. Sonja Žerovnik, Blagovni center 6:03 2. Marija Velenšek, Blagovni center 6:12 3. Romana Otorepec, Tkanina Celje 6:21 Ekipno ženske nad 40 let v kolesarjenju 1. Blagovni center Celje 23 točk 2. Tkanina Celje 21 točk 3. Avto Celje 19 točk Ženske od 30 do 40 let — prve tri posamezno Dos. čas L Marija Pevec, Tkanina 6:48 2. Beti Poljski, MPI Celje 6:50 3. Zdenka Zimšek, Blagovni center 6:53 Ekipno ženske od 30 do 40 let v kolesarjenju 1. Blagovni center Celje 23 točk 2. MPI Celje 21 točk 3. Tkanina Celje 19 točk Ženske do 30 let — posamezno prve tri L Vera Vrečko, Potrošnik 6:58 2. Fanika Krebs, Turist Nazaije 7:08 3. Zvezdana Potočnik, MPI Celje 7:53 Ekipno ženske do 30 let v kolesarjenju 1. Potrošnik Celje 23 točk 2. Tkanina Celje 21 točk 3. Blagovni center 19 točk Moški nad 40 let v kolesarjenju — posamezno prvi trije Dos. čas 1. Edi Stepišnik, MPI Celje 7:58 2. Jože Kolar, MPI Celje 8:34 3. Slavko Pintar, Tkanina Celje 8:35 Veselje zmagovalnega moštva Tkanine pri sprejemanju pokala. Takole so se zjutraj udeleženci zbirali pred dvorano Golovec. L Zofka Voler, Avto Celje 179 2. Tatjana Žibret, Blagovni center 157 3. Davorka Lamut, Blagovni center 155 Ekipno ženske v streljanju L Avto Celje 23 točk 604 2. Blagovni center 21 točk 515 3. Tkanina Celje 19 točk 492 Moški v streljanju — posamezno prvi trije L Maijan Roškar, Avto Celje 174 2. Peter Padežnik, Avto Celje 172 3. Dani Sluga, Zdravilišče Dobrna 171 Ekipno moški v streljanju 1. Avto Celje 23 točk 671 2. MPI Celje 21 točk 595 3. Zdravilišče Dobrna 19 točk 592 KEGLJANJE Ženske v kegljanju — prve tri posamezno Štev. podrtih keg. L Tatjana Oblak, Jelša Šmaije 198 2. Marjana Arzenšek, Avto Celje 195 3. Zdenka Zimšek. Blagovni center 192 Ekipno moški v kolesarjenju nad 40 let L MPI Celje 23 točk 2. Tkanina Celje 21 točk 3. Avto Celje 19 točk Moški od 30 do 40 let — posamezno prvi trije 1. Brane Seničar, Blagovni center 8:24 2. Rado Sodin, Tkanina Celje 8:26 3. Robert Cimerman, Blagovni center 8:41 Ekipno moški od 30 do 40 let v kolesarjenju 1. Blagovni center 23 točk 2. Tkanina Celje 21 točk 3. Avto Celje 19 točk Moški do 30 let — posamezno prvi trije 1. Brane Mernik, Gost. podjetje Celje 13:17 2. Boštjan Demšar, Blagovni center 13:18 3. Borut Pirš, MPI Celje 13:19 Ekipno moški do 30 let v kolesarjenju 1. Blagovni center Celje 23 točk 2. MPl Celje 21 točk 3. Tkanina Celje 19 točk Največ navijačev je bilo pri vlečenju vrvi Prve tri ekipe (od leve proti desni) Tkanina, Blagovni center, Avto Celje diplomo j PLAVANJE Ženske nad 40 let — prve tri posamezno Dos. čas 1. Marjeta Otorepec, Tkanina Celje 28,0 2. Marta Kristan, Tkanina Celje 31,7 3. Marija Velenšek, Blagovni center 34,6 Ekipno ženske nad 40 let v plavanju L Tkanina Celje 23 točk 2. Blagovni center Celje 21 točk 3. Potrošnik Celje 19 točk Ženske od 30 do 40 let—posamezno prve tri 1. Dragica Fijavž, Dravinjski dom 18,8 2. Vilma Premšak, Blagovni center 19,6 3. Alenka Ogorevc, Blagovni center 21,0 Ekipno ženske od 30 do 40 let v plavanju točk 1. Blagovni center Celje 23 2. Dravinjski dom Sl. Konj. 21 3. MPI Celje 19 Ženske do 30 let — posamezno prve tri 1. Helena Muhovec, Potrošnik Celje 17,6 2. Blanka Jan, Blagovni center 17,9 3. Silva Štraus, MPI Celje 20,7 Ekipno ženske do 30 let v plavanju točk 1. Blagovni center Celje 23 2. Potrošnik Celje 21 3. Avto Celje 19 Moški nad 40 let — posamezno prvi trije Dos. čas 1. Ljubo Mlinarič, Tkanina Celje 35,0 2. Slavko Pinter, Tkanina Celje 39,4 3. Edi Končan, Avto Celje 39,5 Ekipno moški nad 40 let v plavanju L Tkanina Celje 23 točk 2. Avto Celje 21 točk 3. Blagovni center Celje 19 točk Moški od 30 do 40 let — posamezno prvi trije 1. Miro Čmer, KZ Celje 30,0 2. Boris Kmet, Potrošnik Celje 30,2 3. Martin Bevc, Blagovni center 37,5 Ekipno moški od 30 do 40 let v plavanju 1. Potrošnik Celje 23 točk 2. Tkanina Celje 21 točk 3. Blagovni center 19 točk Moški do 30 let — posamezno prvi trije Dos. čas 1. Jani Lojen, Tkanina Celje 30,0 2. Vojko Glavan, SOZD MERK — DSSS 30,2 3. Boris Skamen, Blagovni center 30,6 Ekipno moški do 30 let v plavanju L SOZD MERK Celje — DSSS 23 točk 2. Tkanina Celje 21 točk 3. Blagovni center Celje 19 točk ODBOJKA Ekipno ženske v odbojki 1. Potrošnik Celje 23 točk 2. SOZD MERK Celje — DSSS 21 točk 3. Avto Celje 19 točk Ekipno moški v odbojki L KK Šentjur 23 točk 2. Potrošnik Celje 21 točk 3. Savinjski magazin Žalec 19 točk NAMIZNI TENIS Ekipno ženske v namiznem tenisu L Teko Celje 23 točk 2. Moda Celje 21 točk 3. Tkanina Celje 19 točk Ekipno moški v namiznem tenisu L Potrošnik Celje 23 točk 2. Savinjski magazin Žalec 21 točk 3. Tkanina Celje 19 točk ŠAH Ekipno moški v šahu L Blagovni center 23 točk 2. Potrošnik Celje 21 točk 3. Tkanina Celje 19 točk MALI NOGOMET Ekipno moški v malem nogometu točk 1. Gostinsko podjetje Celje 23 2. Jelša Šmaije 21 3. Blagovni center Celje 19 VLEČENJE VRVI Ekipno moški vlečenje vrvi L KZ Celje 23 točk 2. MPI Celje 21 točk 3. Tkanina Celje 19 točk VRSTNI RED ŽENSKE SKUPAJ PO DELOVNIH ORGANIZACIJAH 1. Blagovni center Celje 255 točk 2. Tkanina Celje 248 točk 3. Avto Celje 220 točk VRSTNI RED MOŠKI SKUPAJ PO DELOVNIH ORGANIZACIJAH 1. Tkanina Celje 299 točk 2. Blagovni center Celje 286 točk 3. Avto Celje 283 točk SKUPNA UVRSTITEV ŽENSKE — MOŠKI PO DELOVNIH ORGANIZACIJAH točk 1. Tkanina Celje 547 2. Blagovni center Celje 541 3. Avto Celje 503 4. Potrošnik Celje 385 5. MPI Celje 381 6. SOZD Mera Celje — DSSS 239 7. Dravinjski dom Slovenske konjiče 165 8. Savinjski magazin Žalec 155 9. Kmetijski kombinat Šentjur 104 10. Teko Celje 88 11. Gostinsko podjetje Celje 86 12. Jelša Šmaije 81 13. Avtotehnika Celje 67 14. Turist Nazaije 64 15. Zdravilišče Dobrna 59 16. Moda Celje 59 17. Kmetijska zadruga Celje 57 18. Kmetijska zadruga Slovenske Konjice 40 19. RTC Golte Moziije 11 20. Reklama Celje 10 Alenka Vinkovič Merxova kuhinja i Marjan Sorčan OCVRTI GOMOLJ ZELENE — za 4 osebe Gomolj zelene 0,60 kg moka ostra 0,10 kg sv. mast ali olje 0,30 1 mleko 0,501 sol, poper, vegeta po okusu Debel gomolj zelene dobro operemo in zribamo z ročno ščetko. Nato zeleno zrežemo na tanke rezine (tako kot jabolka za kompot) in jih potopimo v hladno mleko. Čez 30 minut mleko odcedimo, želeno povaljamo v moki in ocvremo na vroči maščobi. Ko rezine postanejo rumene in čvrste, jih z penovko poberemo iz posode in jih serviramo s katero koli majonezno omako ali pa samo z majonezo. Ocvrto zeleno lahko ponudimo kot samostojno jed, zraven hladnega piva ali pa kot priloga k pečenim vrstam mesa. Čas priprave: 40 minut piše: Marjan Sorčan Vi sprašujete, arhitekt odgovarja Vprašanje: Bralec K. S. ima neobdelano podstrešje, ki bi ga rad poceni uredil za bivanje 4-članske družine. Odgovor: Ob upoštevanju vseh konstrukcijskih omejitev in instalacijskih vodov sem pripravil možni predlog, iz katerega je razvidna razporeditev prostorov. Zaradi omenjenih omejitev ni bilo možno urediti ločenih sob za otroke. Nasvete daje Boris Radšel, dipl. arh. Modne revije v poletni sezoni Nekako je že tradicija prirejanje modnih revij v sodelovanju z našimi članicami in seveda proizvajalci konfekcije. V poletnih revijah so sodelovali »TOPER« Celje v otroškem in odraslem programu za prosti čas, »PIK« Maribor z žensko in moško konfekcijo, »ALMIRA« Radovljica s pleteninami, »JUTRANJKA « Sevnica z otroško kolekcijo, »LISCA « Sevnica s programom kopalk in »ELKROJ« Mozirje z modnimi modeli moških in ženskih hlač. Pred dvema ali tremi leti je bila ena modna revija poleti ob bazenu ali v hali Golovec jeseni. Ugotovili smo, da je bolj učinkovita reklama za trgovino, če je revija pred blagovnico oziroma prodajalno, saj je to učinkovita reklama za trgovino s tekstilom. V pomoč je tudi obiskovalcem, saj se morda laže odločijo za nakup ob zdajšnjih visokih cenah, če model vidijo na manekenu, kot pa samo na obešalniku ali prodajnem pultu. Zato se trudimo, da bi bilo teh revij čimveč in bi trgovina imela ob njih čimvečjo reklamo; to pa je tudi popestritev poletnih dni v kraju. Slika je z modne revije pred blagovnico »T«, kije v lepem vremenu lepo uspela, o čemer je pričal tudi velik obisk v Gubčevi ulici Roža Vahčič MERK VESTNIK JUNIJ 1988 NASVETI ZA VSAKDAN Živimo z naravo na svojem vrtu! Sveže sadje z vrta: jagode, ribez, josta, maline, robide Na dovolj velikem vrtu ali ohišnici je možno pridelati poleg zelenjave tudi razne vrste sadja in jagodičja. Razporedimo ga tako, da bomo imeli vedno kaj svežega, pa vendar nikoli preveč, da bi nam propadalo. Najprej nam da pridelek jagodičje, zato o tem nekaj več. Jagode, ki sojih zlasti veseli otroci, lahko posadimo na vrtni gredi ali kot vmesni posevek v sadnem delu vrta. Da bomo imeli sveže jagode čim dalje na razpolago, posadimo nekaj zgodnejših sort (gorela, vigerla, po-cahontas) ter nekaj kasnejših sort (senga sengana, talisman, humi gran-de), ali katerega od križancev. Jagode se dobro prilagajajo na razne tipe tal, le izredno mokrih ali presuhih tal ne marajo. Jagode lahko sadimo praktično od spomladi do jeseni, najboljše pa je sajenje julija in avgusta, ker se do jeseni dobro ukoreninijo in naslednje leto že bogato obrodijo. Posadimo jih na zemljo, prekrito s folijo ali zastrto s slamo. Za zgodnejši pridelek pa si napravimo tunel ali jih prekrijemo s perforirano folijo. Pomembno je, da sadimo zdrave sadike z dobro razvitim koreninskim sistemom, v dobro pripravljeno in razkuženo zemljo. Razmnožimo jih lahko sami s pritlikami ali pa jih kupimo iz hladilnice. Če nimamo dovolj prostora na vrtu, si jagode lahko vzgojimo tudi v PVC foliji v obliki črevesa, ki jo napolnimo z organskim substratom, opremimo s cevko za zalivanje, dobro zavežemo in vanjo vsadimo sadike jagod z vseh strani. Tako »visečo gredico« lahko obesimo v zaprt prostor ali na prosto kot okras, kasneje pa nas bo razveselila še z okusnimi sadeži. Jagode so vsestransko uporabne, saj lahko uporabljamo sveže ali pa jih zamrznemo in uporabljamo kasneje , za kompote, sladice sadne kupe ipd, saj so zaradi svežine in bogastva rudnin in vitaminov vsestransko priporočljivo sadje. Od drugih vrst jagodičja so za vrt zlasti primerne razne vrste ribeza. Črni ribez je zlasti po vsebnosti vitamina »C« najbogatejša vrsta jagodičja. Posadimo ga v bolj senčni del vrta, na težjo zemljo, ki mu bolj prija. Izbiramo med sortami: rosenthal, sil-vergiters, daniel september in nekaterimi novejšimi. Ribez skoraj obvezno sadimo jeseni, ker spomladi zelo zgodaj odganja in je uspeh spomladanskega sajenja slabši. Sadimo lahko potaknjence še boljši uspeh pa dosežemo, če sadimo eno- ali dveletne sadike. Po sajenju poganjke porežemo tik ob zemlji. Ker ribez (črni) najbolje rodi na mladih 1- do 3-letnih rodnih vejah, vzgajamo grm postopno, tako da vsako leto vzgojimo 2 do 4 rodne veje, po štirih letih pa začnemo izrojene veje izrezovati in nadomeščati z novimi. Ribez delno obrežemo že po obiranju (povešene in polomljene veje) dokončno pa ga obrežemo jeseni. Varovati ga moramo zlasti pred plesnijo, hržico, brstno pršico in rjo. Obsežni, dobro prehranjeni in lepo gojeni grmi so tudi bolj zdravi kot zanemarjeni. Rdeči ribez je bolj roden od črnega, pa tudi bolj odporen proti spomladanskim pozebam. Ustrezajo mu podobni rastni pogoji kot črnemu, je pa zahtevnejši glede rezi, ker rodi predvsem na enoletnih poganjkih rodnih vej, kijih moramo prikrajše-vati, da dobimo lepši pridelek. Rodne veje se rade povešajo, zato moramo napraviti oporo. Tudi za rdeči ribez je bolje, da ga sadimo jeseni in to dobro ukoreninjene sadike. Izbiramo med sortami jonkheer van tets, red lake ali rondom. Posebno primeren je rdeči ribez za želeje pa tudi za sokove in druge proizvode. Novost zadnjih let je josta. To je križanec med kosmuljo in ribezom. Dela zelo močne grme (nimajo trnov kot kosmulja) z obsežnimi rodnimi vejami. Plodovi so nekoliko drobnejši od kosmulje, vendar debelejši od ribeza z značilno aromo, združeni v manjše grozdiče z 2 do 4 jagodami. Za bolezni in škodljivce je odpornejša od ribeza. Dozoreva obenem z ribezom ali malo kasneje. Plodovi se dobro držijo. Uporabimo jih lahko za okusne sokove ali marmelade, zelo dobri pa so vloženi v razredčenem rumu z drugim sadjem (rumov lonec). Kosmulja je zaradi trnov na poganjkih manj priljubljena, pa tudi po aromatičnosti plodov ne dosega ribeza ali križanca joste. Je pa skromna rastlina in jo zaradi pestrejšega izbora jagodičja lahko posadimo kak grmiček. Tudi maline so zelo primerna vrsta jagodičja, ki jo lahko gojimo na vrtu. Primerne so zlasti zato, ker zaradi poznega cvetenja ne pozebejo in dajo zanesljiv pridelek. Maline posadimo na bolj sončen del vrta in v rahlo zemljo. Sadimo dobro ukoreninjene sadike jeseni ali zgodaj spomladi. Izbiramo med sortami, ki dobro in redno rodijo kot so: zeva, malling ex-ploit, maling promise in nekaterimi novejšimi. Maline poganjajo mnogo koreninskih izrastkov, kijih moramo redno odstranjevati. Izberemo in pustimo le najlepše, ki bodo zarodih v naslednjem letu. Če želimo lepše in debelejše plodove, poganjke na koncu prikrajšamo. Maline obiramo večkrat, ker dozorevajo postopoma. Plodovi so občutljivi in moramo sveže čimprej porabiti ali jih zmrzniti, da se ne pokvarijo. Plodove malin lahko uporabljamo sveže, prav tako pa tudi zamrznjene za razne sadne sladice. Dobri pa so tudi sokovi. Tudi žlahtne breztrnate robide so močno priljubljene, le da jim moramo zaradi izredno dolgih poganjkov (do 6 m) nameniti več prostora in primerno oporo. Prav tako kot maline lahko tudi robide sadimo že jeseni, še bolj priporočljivo pa je spomladi. Sadimo dobro ukoreninjene eno-ali še bolje dveletne sadike. Izbiramo v glavnem med breztrnatimi sortami: thornless, thornfree, black satin. Tudi robide zaradi kasnejšega cvetenja ne pozebejo in redno rodijo, zelo občutljive pa so za ekstremno nizke zimske temperature. Robide rodijo na predčasnih poganjkih, zraslih iz enoletne rozge, ki jih moramo prikrajšati na 3 do 4 očesa, da dobimo lepše plodove. Tudi robide moramo obirati večkrat in jih sproti porabiti ali zamrzniti. Uporabne so za razne izdelke, med drugim tudi za barvila. Znani so tudi že križanci med malino in robido (loganberry, tayberry), ki se odlikujejo po izredno lepih plodovih, so pa še v preizkušanju. O drugih sadnih vrstah pa kdaj drugič. Karel Sander Modni kotiček Moška in ženska trikotaža za letošnje poletje Še vedno je poudarek na enostavnosti linije in vzorcev. Najpomembnejša je kombinacija barv. Lininja je manj oprijeta kot v prejšnji sezoni, bolj udobna, saj smo se vsi udobja navadili in se ga ne moremo odreči. Vratni izrezi so v ženski in moški trikotaži največkrat ladijski; O izrez, ki odstopa od vratu; globoki V izrez in še naprej polo izrezov s tremi ali več gumbi in normalno širokim ovratnikom. Vsa trikotaža se deli nekako na tri skupine: ŠPORTNA TRIKOTAŽA: ramena so normalna, nepodložena, tako pri ženski kot pri moški trikotaži. Dolžina majic je različna. Lahko so zelo kratke, da odkrivajo kožo ob pasu, lahko so tudi zelo dolge in se nosijo prek oprijetih hlač gusarske dolžine, kratkih hlač ali mini kril. Barve so iz skupine žarečih, intenzivnih, skoraj vedno kombinirane s sivo. Vzorci so črtasti in geometrijski. NAJSTNIŠKA TRIKOTAŽA: vrnitev k bučnim šestdesetim letom, v obdobje twista in rock and rolla. Fantje radi posnemajo moško modo. Pri dekletih je moderna trapezasta linija: mini krila so zvonasta, tudi majice in puloverji se širijo v spodnjem delu. Največkrat so kratki in ne pokrivajo pasu in široki, da štrlijo od telesa. Namesto krila se pojavljajo kratke hlače, tudi spodaj širše ali pa ozke gusarske hlače do členkov. Barve so močne, kot sta rumena in zelena, vendar tudi v kombinaciji s sivo. DNEVNA TRIKOTAŽA: ta je preprostejša, umiijena, urejena, brez nepotrebnih podrobnosti. Odlikuje jo ležerna elegantnost. Ramena so ravna, obleka drsi ob telesu, dolžine so slojevite. Hlače niso oprijete in ravno padajo kot krila. Pletivo je gladko v kombinaciji s patentnim pletivom, lahko v dveh ali treh barvah. Barve so pastelne v kombinaciji s sivo. Roža Vahčič MEIBC VESTNIK STRAN 8 JUNIJ 1988 Novosti v delovnih razmeriih Na osnovi novele Zakona o združenem delu je skupščina SR Slovenije o. maja 1988 sprejela Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih. Zakon vsebuje 29. členov, njihova vsebina pa posega na področja: — sklenitve delovnega razmerja in razporejanja delavcev — disciplinske in odškodninske odgovornosti — urejanje delovnega časa in — prenehanje delovnega razmerja in varstvo pravic delavcev. Sklenitev delovnega raz-.merja Na področju sklepanja delovnega .azmerja prinaša novela Zakona o delovnih razmerjih naslednje novosti: — v razvidu del in nalog sta lahko določeni največ dve zaporedni stopnji strokovne izobrazbe; — prednost pri izbiri imajo kandidati, ki imajo višjo stopnjo strokovne izobrazbe, seveda ob izpolnjevanju tudi drugih pogojev oglasa; — poskusno delo lahko traja največ 6 mesecev. Poskusno delo se lahko uvede le, če je urejeno v samou- ’ pravnih splošnih aktih; — pri sklenitvi delovnega razmerja poslovodnega organa je treba upoštevati naslednje: — za poslovodni organ tozda mora delavski svet tozda zahtevati in obravnavati mnenje delavskega sveta in poslovodnega organa DO. Če delavski svet tozda takega mnenja ne zahteva, krši postopek; — razpisna komisija ni več tripartitna. Tripartitna komisijaje ohranjena le za tiste ozde, ki so določeni z zakonom. Določba navaja tudi skupine razlogov, ki so ovira za imenovanje poslovodnega organa; Vodoravno: MERILO, SOS, ASKA, INOZEMSTVO, TELL, HIBA, AKA, OMENEK, AGA, IRITIRANJE, KM, SE, IR, TE, BEG, LASTNA HVALA CENA MALA, ITA RINA, VOH, KORIDOR, NITI, ANTARA, APARAT, AKANT, KADER, RAK, FON, RANAR, AMINI, TLA, IST. Izžrebani reševalci: 1. nagrado 7500 din prejme Anka Klinar, Goriška 3, 63000 Celje, — obvezno je sklepanje delovnega razmerja s pripravniki; — sklepanje delovnega razmerja za določen čas je možno tudi v delovnih organizacijah in delovnih enotah, ki se ustanavljajo za določen čas. Razporejanje delavcev Na področju razporejanja delavcev prinaša novela Zakona o delovnih razmerjih naslednje novosti: — začasna razporeditev v drug tozd je mogoča v sestavi iste DO ali sozda, ko so osnova za razporeditev samoupravni splošni akti, ki morajo urejati pogoje in primere razporejanja. — delavec ima pravico, da preide v drug ozd, ko mu je ozd dolžan zagotoviti delo na temelju zakona. Sporazum organov upravljanja mora urejat! vsa bistvena vprašanja v zvezi s prehodom delavca iz enega v drugega. — ponudenje drugih del: če je ugotovljeno, da delavec ni zmožen opravljati del in nalog ter da trajno ne dosega delovnih rezultatov ali da ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev, mu preneha delovno razmerje, če odkloni ponujena dela. Disciplinska odgovornost delavcev — Denarna kazen se lahko izreče za katero koli kršitev delovne obveznosti oz. delovne discipline, razen za tisto, za katero je določeno, da se obvezno izreče ukrep prenehanje delovnega razmerja. Samoupravni splošni akt pa mora seveda urejati to področje. — Ukrep razporeditve na drugo delo oziroma k drugi nalogi se lahko izreče za katero koli kršitev delovnih 2. nagrado 5000 din prejme Drago Bradač, Ljubljanska 10,63000 Celje, 3. nagrado 3500 din prejme Jožica Nagernik, Leška 10, 62392 Mežica, 4. nagrado 1500 din prejme Darja Majcen, Polžanska vas 11, 63240 Šmarje pri Jelšah. Nagradni razpis: 1. nagrada: 7500 din, 2. nagrada: 5000 din, 3. nagrada: 3500 din, 4. nagrada: 1500 din. obveznosti, razen za tiste hujše kršitve, za katere se mora obvezno izreči ukrep prenehanje delovnega razmerja. S samoupravnim splošnim aktom se lahko uredi možnost pogojne odložitve ukrepa razporeditve na druga dela oz. naloge. Pogojna odložitev je možna največ za dobo 12 mesecev. — Zožena je možnost pogojne odložitve izvršitve izrečenega ukrepa prenehanje delovnega razmerja. Odložitev izvršitve izrečenega ukrepa prenehanja delovnega razmerja je možna le do enega leta, in to samo v primerih, ki so določeni v zakonu. — Ukrep prenehanje delovnega razmerja se sme izreči poleg v zakonu naštetih primerov še za hujše kršitve delovnih obveznosti, s katerimi se povzročijo motnje v razmerjih pri opravljanju del in nalog, onemogoča ali otežuje delo drugih delavcev ali kako drugače moti delovni proces. Disciplinski postopek Uvedba in vodenje postopka zaradi kršitve delovne obveznosti zastarata po šestih mesecih od dneva, ko seje zvedelo za storjeno kršitev oz. po preteku enega leta od dneva, ko je bila kršitev storjena. V zastaralni rok pa se ne računa čas trajanja postopka pred sodiščem združenega dela. Pooblaščen je poslovodni organ oziroma določeni pooblaščeni delavec za izrekanje disciplinskih ukrepov za lažje kršitve delovnih obveznosti, pod pogoji in na način, ki jih določa SSA ali zakon. V disciplinsko komisijo ni treba več voliti zunanjih članov. Delovni čas Delovni čas se lahko skrajša od 42 ur na teden na 36 ur in to v določenih dejavnostih in pod pogoji, kijih določa zakon. Glede na to, da so sprejete spremembe in dopolnitve Zakona o delovnih razmerjih in tudi drugih zakonov v SR Sloveniji, lahko pripravimo in sprejemamo program za uskladitev samoupravnih splošnih aktov s spremenjenimi določbami ZZD. Komisija za samoupravne splošne akte sozda Merx bo tak program pripravila še pred dopustniškimi dnevi in ga posredovala delavskemu svetu sozda v sprejem. Na osnovi tega programa bomo pripravili osnutke sprememb in dopolnitev SSA Merxa In teze za uskladitev drugih SSA DO in tozdov. Ana Koprivc Rešitev nagradne križanke Strelsko tekmovanje ob 40. obletnici Na razpis, kije bil poslan štirinajstim strelskim družinam iz krajev, v katerih so naše poslovalnice seje udeležilo deset ekip. Sodelovali so tekmovalci: SD KOVINAR Štore SD CELJE Celje SD METKA Celje SD TEMPO Celje SD MILIČNIK Celje SD ŽALEC Žalec SD F. STEKLIČ Škofja vas SD MROŽ Titovo Velenje Vojna pošta 4680 Celje SD AVTO CELJE Celje Za nemoten potek tekmovanja je skrbela tehnična ekipa: Stane^Pezdevšek sodnik Jože Šantelj linijski sodnik Blanka Tomažin zapisnikar Zofka Voler tehnični vodja Tekmovanje smo končali ob 14.30 uri, nato je predsednik SD Avto Celje Stane Leskovšek podelil priznanja prvim trem ekipam in simbolične na- Ekipni vrstni red: 1. mesto SD KOVINAR Štore 2. mesto SD ŽALEC Žalec 3. mesto SD TEMPO Celje 4. mesto SD CELJE Celje 5. mesto SD MROŽ T. Velenje 6. mesto SD F. Šteklič Škofja vas 7. mesto SD MILIČNIK Celje 8. mesto SD AVTO CELJE Celje 9. mesto SD METLIKA Celje 10. mesto Vojna pošta 4680 ' Celje 800 krogov 801 krogov 796 krogov 791 krogov 780 krogov 776 krogov 756 krogov 753 krogov 742 krogov 602 krogov Vrstni red posameznikov: 1. mesto Renato Šterman 2. mesto Brako Žnidar 3. mesto Erič Rezar 4. mesto Zofka Voler 5. mesto Jani Puckmeister 6. mesto Jože Štrajhar 7. mesto Ivan Kočevar 8. mesto Vili Dečman 9. mesto Vojko Škodnik 10. mesto Dušan Čuček 11. mesto Franc Hočevar 12. mesto Franc Tanšek 13. mesto Tone Jager 14. mesto Mišo Drofenik 15. mesto Martin Petrič 16. mesto Jože Miklav 17. mesto Željko Lamut 18. mesto Vesna Čuček 19. mesto Danilo Kos 20. mesto Pavel Kozmus 276 krogov 273 krogov 272 krogov 271 krogov 269 krogov 268 krogov 268 krogov 268 krogov 268 krogov 267 krogov 266 krogov 266 krogov 265 krogov 264 krogov 262 krogov 260 krogov 260 krogov 259 krogov 252 krogov 250 krogov Kmetijski kopibinat Šentjur, TEMELJNA ORGANIZACIJA KLAVNICA RAZPISUJE nagradni natečaj za vse risarje, bralce VESTNIKA. Vaša naloga je, da narišete čimbolj enostavno risbico, na kateri bo upodobljen bik. V kuverti z oznako »za nagradni natečaj« pošljite risbico na naše uredništvo. Med prispelimi bodo izbrane tri najbolj zanimive, kijih bomo objavili v našem glasilu in jih nagradili s proizvodi Kmetijskega kombinata Šentjur, Temeljne organizacije Klavnica v vrednosti: 1. nagrada 100.000 dinarjev 2. nagrada 70.000 dinarjev 3. nagrada 40.000 dinarjev grade prvim desetim posameznikom ter se vsem zahvalil za sodelovanje Tehnični vodja: Zofka Voler Kajak-ski tekmovanje Delavci RTC GOLTE smo 21. in 22. 5. 1988 v Savinjski dolini prvič pripravili zanimivo kombinacijsko tekmovanje v veleslalomu, ki je bilo na Plazu pod Planjavo ter v kajakaškem spustu po reki Savinji. Zbrali so se rekreativci iz Italije, Avstrije, ZR Nemčije ter Jugoslavije. Ob bučni podpori številnih gledalcev ob Savinji, kar je dokaz, da so takšne prireditve potrebne in zanimive, so bili doseženi naslednji rezultati: KAJAK SPUST ŽENSKE: 1. mesto: Anna Schamberger, Avstrija 2. mesto: Gerda Schlager, Avstrija 3. mesto: Elena Desteffani, Italija KAJAK SPUST MOŠKI NAD 30 let: L mesto: Albin Šketa, Jugoslavija 2. mesto: Rajko Rojs, Jugoslavija 3. mesto: Otto Merkinger, Avstrija KAJAK SPUST MOŠKI DO 30 let: L mesto: Rok Šribar, Jugoslavija 2. mesto: Luka Šribar, Jugoslavija 3. mesto: Piero Linda, Italija KAJAK — SKI KOMBINACIJA ŽENSKE: L mesto: Ida Kranjc — Oderlap, Jugoslavija 2. mesto: Marija Jurjevec, Jugoslavija KAJAK — SKI KOMBINACIJA MOŠKI NAD 30 let: 1. mesto: Albin Šketa, Jugoslavija 2. mesto: Rajko Rojs, Jugoslavija 3. mesto: Vlado Kranjc, Jugoslavija KAJAK — SKI KOMBINACIJA MOŠKI DO 30 let: L mesto: Rok Šribar, Jugoslavija 2. mesto: Damjan Čižič, Jugoslavija 3. mesto: Simon Blekač, Jugoslavija Po besedah predsednika SO Mozirje, ki je bila pokrovitelj, in po mnenju vseh tekmovalcev je prireditev uspela, zato se delavci RTC GOLTE obvezujemo, da bomo s takšnimi prireditvami nadaljevali. Organizator izvenpenzionske ponudbe: Marijan Skornišek MERX S ALKALOID V VOLČJI ČEŠNJI, POMIRJEVALO GLAVNO MESTO MADAGAS- KARJA ARETIRANA OSEBA, OSUM- LJENEC NAŠE NAJVEČJE PRISTANIŠČE TINE LOGAR FR. FILM. IGRALKA MOREAU LEGEND. KELTSKI BOJEVNIK IN BARD KONEC POLOTOKA DEL SMUČARSKE SKAKALNICE SKUPEK AVTOMATSKIH NAPRAV BAJESL. KRALJ GR. POKRAJINE ELIDE VELETOK V AFRIKI SLAVKO KOLAR TOČKA NA ZEMELJSKI POVRŠINI Z IZMERJENO NADMORSKO VIŠINO VNETJE SLUZNICE DEL KMEČKEGA VOZA STARO- RIMSKO OBLAČILO MITOLOŠKA REKA V PODZEMLJU ZAČETEK DIRKE FLAMSKI SLIKAR GRM S TRDIM LESOM BANJA PARTI- ZANSKI PESNIK "M l KRAJ OB VZNOŽJU KOČEVSKE MALE GORE BEOGRAJ. IGRALKA (EVA) VRSTA KOZOLCA • • GL. MESTO GRČIJE LOVEC NA RAKE SEV. ATLANTSKI PAKT KATARI. BOGOMILI KRAJ PRI MENGŠU (KONJSKE DIRKE) . r IVAN REBROFF DEL FOTOAPARATA OSEBNI ZAIMEK IGRALKA MAGNANI VELIK KOS POHIŠTVA < "!■ ;■ GRAFIK DEBENJAK LETOVIŠČE V ŠVICI ANDREJ KURENT TATVINA OTOČEK V DMANSKEM ZALIVU ZNAK ENAKOSTI TONE KRALJ • PRITOK VISLE NA POLJSKEM ULITA TISK. ČRKA TVORNIGA OLOVAKA. ZAGREB POLET NAJVIŠJA GORA TURČIJE GLAS, ZVOK NAJVEC-JA RIBA DAN V TEDNU NEZNANKA V MATEMATIKI PERJE PRI REP! IN TAKO DALJE IZRASTEK NA GLAVI MENIŠKA BRATOVŠČINA, FRANČIŠKANI ČEVLJARSKO ORODJE IGRALEC DELON OLGA RATEJ IGOR RAVNIKAR AM.SKLA- DATELJ AVANTG. GLASBE ZGODOVINSKA JAMA NA OLŠEVI . 1 1 PEVKA MARJETKA FALK > TIROLSKI BOREC ZA SVOBODO H0FER ZGODNOST