92 Glasnik SED 59|1 2019 bami njegovih del. Dobrodošle, zlasti za nadaljnje popisovalce Vilharjevega življenja in dela, so Opombe. Na tem mestu avtorica podrobno razloži ne- jasnosti, ki so se doslej pojavljale v zvezi z napačnimi podatki v virih in literaturi, opozarja pa tudi na še vedno dvoumne podatke. To poglavje kaže na avtoričino temeljito raziskavo pri- marnih virov in bo v pomoč nadaljnjim raziskavam. Knjiga je, morda bolj kot stroki, name- njena širšemu krogu bralcev – avtorica v predgovoru izraža upanje, da bo z izbiro slikovnega gradiva k branju pri- tegnila tudi mlajše bralce – kar se ka- že v njeni obliki. S številnimi citati in odlomki primarnih virov, kot so pisma in članki, ter z vključitvijo Vilharjevih pesmi in basni njegov slog približa tu- di laičnemu bralcu, obenem pa je stro- kovna in celovita raziskava umetnika, kot je na ta način in tako poglobljeno doslej še ni bilo. V preteklosti se je s slovenskimi ljud- skimi baladami pri nas največ ukvar- jala dr. Zmaga Kumer, ki je leta 1974 izdala knjigo Vsebinski tipi slovenskih pripovednih pesmi in bila tudi dolgolet- na aktivna članica mednarodne Komi- sije za ljudsko balado. Zdaj njeno delo nadaljuje in ga znanstveno dopolnjuje dr. Marjetka Golež Kaučič, ki jo je, po njenih besedah, ta žanr tako v folklori kot literaturi »srhljivo privabil«. Pred- stavljena knjiga je »rezultat žanrskih raziskav in dolgoletnega preučevanja slovenske ljudske balade, ki me je za- nimala kot eden najbolj kompleksnih in skrivnostnih žanrov folklorističnih in literarnovednih raziskav, tako v slo- venskem kot v evropskem prostoru« (str. 9). Uvod in prvo poglavje od dvanajstih v knjigi nista le nekakšna predgovora k izbranim in analiziranim baladam, ampak sta teoretični uvod in premislek o baladah samih, analizah in modelu pristopa do gradiva. Prvi del uvoda je posvečen teoretskemu premisleku, te- mu sledijo vprašanje ustno/pisano, pa razmislek o jeziku, načinu izražanja in formalni strukturi ter verzeologiji. Nadaljujejo žanri in vsebinske struk- ture ter preplet folklore in literature. Poudariti je treba, da avtorica v vsem svojem raziskovalnem delu posve- ča posebno pozornost prav razmerju med folklorno in umetnostno poetiko. Daljši razmislek v uvodu je posvečen še razumevanju samega žanra. Pri tem sledi izvoru in razvoju balade v medna- rodnem okviru, se ukvarja s tipologijo in z umetno-književno balado. Celo- ten vzgib knjigi dajejo besedila sama, ki jih avtorica obravnava predvsem z vsebinske plati, kakor je razvidno iz nadaljnjega poglavja Vrnitev k besedi- lu, s katerim tudi končuje uvodno štu- dijo. Vsebinska analiza ji odpre širše možnosti kontekstualnih (etnoloških, zgodovinskih, socioloških) vidikov in interpretacij. Na kakšen način je še mo- žna interpretacija baladnega gradiva, se pokaže v poglavju Arhetipni simboli v slovenski baladni tradiciji in njihove interpretacije, kjer se kot produktivna pokaže tudi psihoanalitična teorija. Ob analizi pravljične balade Riba Fa- ronika avtorica postavlja vprašanje (in tudi odgovor) o univerzalnosti mita. Balada Godec pred peklom je vzrok za razmišljanje o odmevih Orfejevega mita. Na podlagi vsebinske analize ba- lade Mrtvaška kost kaznuje objestneža avtorica razvije razmislek o (ne)spo- štovanju smrti, pri Desetnici pa odpi- ra skrivnostno polje pravljičnosti in usodnosti. Analiza legendarne balade Marija in brodnik poleg razlage legen- dnosti omogoča tudi analizo romarstva. Čeprav v marsikateri slovenski ljudski baladi lahko odkrivamo vsaj remi- niscence socialnih motivov, pa so te najbolj poudarjene v pesmi Tlačanova voliča, ki se kaže kot »čista« socialna balada. Z analizo balade Lahkoživčeve sanje ljubezenskemu zapletu lahko sle- dimo s prostorsko percepcijo. S tem av- torica vstopa že na primerjalno podro- čje, saj ob slovenski različici Nezveste gospe išče vzporednice v evropski ba- ladni tradiciji. Balada z družinskimi za- pleti, izdajami in umori Rošlin in Ver- * Marko Terseglav, dr. literarnih ved, upokojeni znanstveni svetnik, Rimska 25, 1000 Ljubljana; marko.terseglav@gmail.com. MARJETKA GOLEŽ KAUČIČ: Slovenska ljudska balada. Založba ZRC, ZRC SAZU (zbirka Folkloristični zvezki), Ljubljana 2018, 429 str. Knjižne ocene in poročila Teja Turk Knjižne ocene in poročila Marko Terseglav* 93 Glasnik SED 59|1 2019 Knjižne ocene in poročila Marko Terseglav Knjižne ocene in poročila Primož Tanko* janko, ki jo danes pozna vsak šolar, je za avtorico še razmislek, kaj ta balada sporoča danes. Pretresljiva pripovedna pesem Detomorilka pa je ob vseh do- segljivih zgodovinskih podatkih razi- skovalcu poseben izziv, saj se ne mo- re izogniti resničnemu (etnološkemu, socialnemu) kontekstu, ki ga avtorica natančno razišče in oživi. Dr. Marjetka Golež Kaučič se že vrsto let ukvarja z razmerjem človek-žival-narava in je edina folkloristka pri nas, ki je živali vključila v svoje raziskave, predvsem v folklornem in tudi umetnostnem pe- sništvu. Začela je raziskovati, kakšen sploh je splošni in slovenski pogled na živali v ljudskem pesništvu in kako je s tem v visoki literaturi. Živali v ljud- skem in umetnem pesništvu je postala nekakšna središčnica njenega dela. Av- torica svojo knjigo končuje z analizo ljudske balade Živali pokopljejo lovca s podnaslovom in s širšim razmislekom o potovanju zgodb Narobe svet in z vprašanjem biti človek/žival. Vse analize, vprašanja in premisleki o baladah v knjigi so oprti na novejše literarnoteoretične premise o medbese- dilnosti, kar je precejšnja novost v slo- venskih folklorističnih študijah. Glavni namen knjiga pa je pokazati, da balade omogočajo širšo analizo in dejstva, ka- ko se lahko identifikacija z interpretaci- jo poveže »na različne, morda včasih na videz nezdružljive načine« (str. 344). Knjiga ima še obsežen angleški pov- zetek in za znanstveno delo obvezen pregled virov in literature, dodano pa je dobrodošlo in obširno imensko in stvar- no kazalo. Publikacija je izšla v zbirki Folkloristični zvezki, ki jo izdaja Glas- benonarodopisni inštitut ZRC SAZU. Zavod Putscherle, center za razisko- vanje, kulturo in ohranjanje kulturne dediščine, je novost v našem prostoru. V odi ga dr. Anja Moric, ki je po študiju politologije nadaljevala delo v etnolo- ško-antropoloških vodah, ves čas pa se raziskovalno drži teme kočevskih Nemcev, Kočevarjev. Ta specifična etnična skupina se je ohra- nila skozi 600 let dolgo zgodovino, ko- lonizirala neprijazno deželo in vztrajala v njej vse do morda najbolj prelomnega trenutka v zgodovini, ko je politika Blut und Boden postala bolj pomembna od 600-letne zgodovine in adaptacije na prostor, jezikovno okolje in navseza- dnje na specifični gospodarski razvoj, pri čemer bi rad opozoril na krošnjar- stvo kot strategijo preživetja in inten- zivno izseljevanje že konec 19. stoletja. Dolga zgodovina in kratek zaključek naselitve rezultirata v razseljenosti etnične skupine, ki je med preselitvijo v zimi 1941/1942 štela 11.509 izseljenih članov, le med 300 in 600 prebivalcev pa je vztrajalo na obširnem območju Kočevske. Preselitev v Posavje in razselitev ši- rom po svetu po koncu druge svetovne vojne sta kočevarsko skupnost najbolj zaznamovali. Oblikovala se je vrsta formalnih in neformalnih skupin, ki na najrazličnejše načine ohranjajo pred- vsem nesnovno kočevarsko dediščino. Ta je danes najbolj odvisna od zavesti nosilcev dediščine ter metod prenaša- nja znanja in vedenja na mlajše člane skupnosti. Dokumentarni, še zlasti etnografski dokumentarni film je specifičen. Od tradicionalnega pristopa k snemanju z malo montaže ali celo brez nje je s položaja nevtralnega opazovalca pre- šel razvojne faze vse do trenutka, ko sta ustvarjalec in tudi gledalec filma vpeta v sam subjekt, ko nista več zu- nanja opazovalca, ampak neposredno nagovorjena, in z občutkom, da je ce- la pripoved namenjena njima. Položaj ustvarjalke filma je tukaj pravzaprav dvojen, saj po eni strani vodi film, z montažo pazljivo izbira teme, o katerih ji pripovedujejo sogovorniki, in določa razvojni lok filma, po drugi strani pa se z izjemo dveh kadrov, v katerih slišimo njen glas, izogiba kontaktu z gledalci. Globoko v srcu jo čutimo ni prvi film o Kočevarjih in njihovi pokrajini, je pa prvi, ki se ukvarja z ohranjanjem nji- hove kulturne dediščine v sedanjosti. Na temo Kočevske sta bila posneta še filma Pozabljeni otok (2009) v produk- ciji RTV SLO in pa Gottschebaer Lont – Kočevarska dežela, ki so jo ustvarili v Leustik – Zavodnik Produktion; oba omenjena filma sledita drugačnim na- rativom. Gottscheabar Lont je igrano- ANJA MORIC: Globoko v srcu jo čutimo – Deep in Our Hearts We Feel It – Tief im Herzen fühlen wir sie. Zavod Putscherle, Kočevje 2018 , video DVD. * Primož Tanko, univ. dipl. literarni komparativist in zgodovinar, Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, 1000 Ljubljana; primoz.tanko@gmail.com.