Bela roža
Kadar poljubila                   Pa utrgam rožo,
vesna bo poljane,                a ne izmed tistih
rože pricvetele                    žarnordečih  cvetov  —
bodo iz  zemlje.  —              belo  si utrgam
In z radostnim srcem          rožo tihe sreče . . .
in z radostno  dušo             Belo  si utrgam
šel bom na poljane,            in z radostnim srcem
da utrgam rožo,                  in z radostno dušo,
rožo svoje sreče . . .            stopim čez poljane  —
Sapa bo zavela —              glasno bom prepeval
v lahnem njenem dihu        pesmice o roži,
bodo vztrepetale,                snežnobeli roži,
zadrhtele rože;                    pesmice o sreči . . .
in cvetovi rdeči                  In nad  mano vesna
bodo zažareli,                     se mi bo smehljala,
kot na nebu zarja;              jaz pa bom prepeval,
in cvctovi beli                    vsiskal sred poljan------
bodo zablesteli                                         Vekomir
jasno,  čarovito.