Poštnina plačana v gotovini. 'i IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK EV 80BOTO. Cena ponameini številki Din 1‘50. *rw, TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, lndustrifo in obrt »nročnlna za JugoalavUo: celoletno 180 Din, za V. leta 90 Din, za V* leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. - Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravnlfitvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun prt pošt, hranilnici v Ljubljani »t. 11.953. — Telefon St. 30-89. Leto XVII. V Ljubljani, v torek, dne 31. julija 1934. štev. 85. vLM’ if% Za 674 se je zmanjšalo na področju ljubljanske Zbornice samo v prvem letošnjem polletju število obrtnih obratov na istem področju, dočim se je število industrijskih in gostinskih obratov povečalo le za 2. Samo v šestih mesecih se je torej število trgovskih in obrtnih podjetij zmanjšalo za 1363. V drugi polovici leta, ko prenehajo že itak pičla sezonska dela, moremo računati z enakim padcem, zlasti še, ker je gradbena delavnost nad vse majhna. Doživeli bomo tako enake katastrofalne številke ko v 1. 1933., ko je padlo število trgovin za 1331, število obrtnih podjetij pa za 1336. Nad 2700 gospodarskih podjetij bo torej zopet manj v letošnjem letu, nad 2700 samostojnih gospodarskih eksistenc bo prenehalo. Če pa upoštevamo še leto 1932., ko je začelo padati število trgovin in obrtnih obratov, potem moramo ugotoviti, da se je v pičlih treh letih zmanjšalo števiilo trgovskih in obrtnih obratov za celih 6000. To j© številka, ki jasno kaže, da preživlja naš srednji stan naravnost obupne čase. A kar je najtežje, je to, da ne vidimo še nobenih znakov, da bi se bližalo zboljšanje. Vsi vzroki tega propadanja so ostali in vsi protesti ter vse zahteve trgovine in obrta po odpravi teh vzrokov so ostali preslišani in brezuspešni. Narobe se moramo bati, da se bodo vsi ti vzroki propadanja trgovine in obrta še povečali. Drugo zlo, ki tare trgovino in obrt, so razni privilegiji, ki jih uživajo njih konkurenti. Tudi v tem oziru ni pričakovati zboljšanja in razni konzufni ter nabavljal-ne zadruge bodo še naprej ubijale eksistenco trgovcev. Kar čudno je, da se v tem pogledu nikdar in nikjer ne pokaže znana gorečnost. Zaman se tudi pritožujejo obrtniki nad vedno rastočim šušmarstvom. In kako naj bi imele tudi njih pritožbe uspeh, ko se pa še naprej trpi, da se dela celo v državnih kaznilnicah konkurenca obrtnikom. In prav tako ne nameravajo likvidirati razne državne tiskarne, niti ne druga čisto pridobitna državna podjetja, temveč se celo kaže tendenca, da se trgovcem in obrtnikom ta konkurenca še poveča. Poizkusi monopolizacije izvozne trgovine kažejo to dovolj očitno. Prav tako pa so bile brezuspešne dose-daj še vse zahteve trgovcev in obrtnikov, da se jih zaščiti pred vedno ostrejšo konkurenco tvorniških prodajaln. Te proda-jalnice se množe kar neprestano in trgovine ter obrti propadajo zaradi njih, a nihče se prav ne zmeni, da bi omejil to zlo. Niti tega ni mogoče doseči, da bi bile te trgovine tako obdačene, ko vso druge. Ne, tem trgovinam se še naprej dovoljujejo razne davčne olajšave in podjetje s 160 trgovinami v državi plačuje manj davka, ko dva ali tri večji trgovci. In kaj naj šele rečemo, če gledamo na nevzdržno propadanje čevljarjev zaradi tujih tvornic in zaradi interesov tujega kapitala! K vsem tem nadlogam pa prištejte še diktat kartelov, neposlovanje denarnih zavodov, zastoj izvoza, vedno rastočo prole-tarizacijo ljudstva, ko je kupna moč ljudi padla že v tej meri, da bo skoraj vsa pokrajina v socialnem in gospodarskem pogledu padla za celo generacijo nazaj, potem se pač ni čuditi, če mora naš srednji stan gledati le s strahom v bodočnost. Ni pa menda treba še posebej dokazovati, kakšne posledice morejo nastati za ves narod, kadar propada srednji stan, ki je hrbtenica vsakega naroda. V njem se zbira moralna sila naroda, v njem se ustvarja narodna tradicija in srednji stan je oni, ki daje smer narodnemu napredku. Propad srednjega stanu je identičen s propadom naroda. Kakor kažejo neizprosne številke, se je propadanje srednjega stanu že začelo. Na majhnem enomilijonskem ozemlju Slovenije je padlo v dveh in pol letih število samostojnih podjetij za 4452. Ali je še mogoče večje propadanje? Še je morda čas, da se to propadanje zaustavi, toda le pod pogojem, da pride pomoč takoj, če se takoj začno uresničevati že tolikokrat izrečene zahteve gospodarskih stanov. Vsako nadaljnje odlašanje pa more povzročiti, da sploh ne bo več mogoče ustaviti propadanje srednjega stanu in da bomo mesto cvetoče trgovine in obrta imeli le še od tujega fabrikanta in tujega kapitalista ustanovljene prodajal-nice in delavnice, v katerih za našega trgovca in obrtnika ne bo skoraj drugega mesta, ko mesta slabo plačanega hlapca. dva zadružna tnani^cda Poročali smo o zadnjem zadružnem manifestu, ki ga je, kakor vsako dirugo leto, tako tudi letos izdala Mednarodna zadružna zveza v Londonu. V nekaterih slovenskih listih je bil objavljen ta manifest z besedilom, ki je pomenil ne le grd. napad na trgovstvo, temveč tudi že naravnost žalitev trgovskega stanu. Zato smo krepko 'nastopili proti temu manifestu, če je seveda bilo njegovo besedilo res takšno, kakor so ga objavili nekateri slovenski listi. Kakor pa vidimo iz zadnje številke »Zadružnega vestnika«, je originalno besedilo zadružnega manifesta bistveno drugačno, kakor pa so ga objavili nekateri slovenski listi. V besedilu »Zadružnega vestnika« ni namreč niti besedice proti trgovstvu. Začudeno se moramo zato vprašati, kdo si je dovolil samovoljno potvoriti besedilo zadružnega manifesta in vprašati moramo nadalje, kdo je tisti zakrknjeni sovražnik trgovstva, ki si dovoljuje celo falzificiranje zadružnega manifesta samo da more zadostiti svojemu fanatičnemu sovraštvu do trgovstva. To dejstvo jasno kaže, kako prav smo imeli, ko smo nastopili proti onim ne- pravim zadrugarjem, ki samo izkoriščajo zadružno misel in ki nimajo za njeno visoko nravstveno vrednost niti najmanjšega smisla. Proti temu nepravemu zadružništvu, ki se je pri nas že močno razširilo, bo treba z vso odločnostjo nastopiti, ker je treba preprečiti, da bi zaradi nekaterih slabih trpeli tudi vsi dobri. Nadvse umestno pa bi tudi bilo, da bi voditelji našega zadružništva preiskali, kdo je vnesel v zadružni manifest one nekvalificirane napade na trgovstvo, ker pač ne gre, da bi obstojala dva, bistveno različna zadružna manifesta. Samo z zadoščenjem pa tudi ugotavljamo, da v manifestu, kakor ga objavlja »Zadružni vestnik«, ni nič, kar ne bi mogel podpisati vsak trgovec. Bilo bi tudi več ko čudno če bi bilo kaj takega, saj so tudi trgovci delavni na zadružnem polju in nekateri so naravnost odlični zadružni delavci. Kajti proti pravemu zadružništvu ni trgovstvo nikdar bilo in tudi ne bo, ker ni nasprotja med onimi, ki resno delajo za napredek gospodarstva, pa čeprav bi eni ko drugi skušali po drugi poti priti do cilja. Ježk dce- sadnega Slovenska sadna trgovina brez izvoznih kreditov Pred kratkim so morali naši uradni podatki ugotoviti, da je bila naša zunanja trgovina v prvem letošnjem polletju pasivna za 160-9 milijonov Din. Menda že samo ta ugotovitev zadostuje, da bi se morala izvozna trgovina na vso moč pospeševati. Mesto tega pa vidimo, da mora 'baš letos premagovati naša sadna izvozna trgovina tako velike težave, kakor še nikdar preje. Te težave so deloma posledica splošnih težkih razmer po vsem svetu, deloma pa so tudi čisto nepotrebne. Težav zaradi klirin-ga in raznih carinskih obremenitev ter uvoznih omejitev seveda ni mogoče kar takoj enostransko odpraviti in tem težavam se pač moramo prilagoditi, kakor pač vemo in znamo. Neopravičljivo pa je, če trpi sadna trgovina tudi zaradi težav, ki jih ustvarjamo sami in ki so popolnoma nepotrebne. Kaj je bilo n. pr. potrebno, da se je vso sadno trgovino razburilo z napovedjo uvedbe monopola na sadni izvoz! Vsaka izvozna trgovina je tvegana in težka, od vseh izvoznih trgovin pa je najbolj tvegana in najbolj težavna sadna. Veliko je že, če se kdo sploh upa tvegati svoj denar v sadni trgovini, da pa naj tvega kdo denar še, če se mu delajo očitne težkoče, je vendar malo preveč zahtevano. Popolnoma napačna pa je misel, kakor da bi se sadje samo izvažalo in da bi bilo še najbolje, če bi ga izvažali producenti sami. Vsako leto smo doživeli naravnost ogromne izgube, ker so izvažali sadje ljudje, ki se niso razumeli na sadno trgovino. Kaj nam vse te stomilijonske izgube še ne zadostujejo? Na intervencijo zastopnikov sadne trgovine se je končno reklo, da bo prepuščen izvoz sadja izvoznikom ob določenih pogojih. Tako naj bi izvozno blago fakturiral in odpravljal edinole Prizad, izvozniki pa bi dobivali plačilo iz kiliringa z Nemčijo. Ti pogoji pa so za izvoznike nesprejemljivi. Izvozna sezona je že tu, a še ni jasnosti, kdo bo izvažal in s kakšnimi pogoji. Ali naj bo to mar pospeševanje zunanje trgovine? Pustite že enkrat vse pohlepe po monopolizaciji trgovine. Že enkrat je naša država plačala zaradi teh pohlepov na stotine milijonov, ali nas ta slaba izkušnja res še ni izučila. Rešitev je le v popolnoma prostem sadnem izvozu in vse delo države naj bo le v tem, da z vsemi sredstvi pospešuje izvoz ter skrbi s tem, da bo prejel naš sadni proizvajalec čim več denarja za svoje sadje. Le v prosti konkurenci raste cena, kar je prvi pogoj za zboljšanje gospodarskega stanja kmeta in s tem vsega gospodarstva. Z monopolom dosežene višje cene pa so le navidezna pridobitev, ker mora plačati tako pridobitev celota v obliki davščin. Zato naj ostane Prizad pri trgovini s preferenčnim žitom in naj bo zadovoljen, da mu je uspeh tako '■ lahkoto in poceni zagotovljen. Nedopustno pa je, da bi še nadalje trpela naša izvozna sadna trgovina radi očitnih ali skritih želj po njeni monopolizaciji. Prav tako pa ne sme trpeti naša sadna trgovina zaradi nezadostnih kreditov. Obljubljeno je bilo, da bo dala Narodna banka 25 milijonov Din kreditov za izvoz sadja. Sedaj pa naj gre ves ta kredit le za izvoz češpelj. Nimamo nič proti temu, da se s krediti pospešuje trgovina s češpljami, toda ne na škodo druge sadne trgovine. Ce je potreben za češplje ves dosedaj dovoljeni kredit v višini 25 milijonov Din, potem naj pač dovoli Narodna banka drugi sadni trgovini relativno enake kredite. Ne gre pa, da se že enkrat obljubljena in namenjena pomoč lepega dne kratkomalo prekliče. Kje naj vendar najde izvoznik takoj nadomestilo za kredit, ki mu je bil obljubljen, a se mu potem brez razloga kratkomalo odpove. Tako se pač ne podpira sadna trgovina! Zato zahtevamo, da se obljuba izpolni in protestiramo proti temu, da se ustvarjajo naši sadni trgovini vedno nove težkoče. Stoji že izvoz lesa, padel je izvoz živine, ali naj nazaduje še izvoz sadja? Od česa pa naj potem Slovenija živi? Kje pa naj zasluži denar za davke. Na ta vprašanja naj odgovore tisti, ki še niso spoznali svoje dolžnosti, da bi morali izvozno trgovino podpirati 1 V Mariboru se je ustanovil sindikat izvoznih interesentov V soboto jo bdi v Mariboru na iniciativo Priv. izvozne družbe sestanek izvoznih interesentov glede razdelitve sadnega kontingenta za Nemčijo. Na tem sestanku so bila najprej pojasnjena določila' trgovinske pogodbe glede izvoza sadja v Nemčijo, nato pa o sedanjem' stanju tegai izvoza. Končno je bilo sklenjeno, da se ustanovi sindikat sadnih interesentov v Mariboru, v katerem bodo zastopani tako sadni izvozniki ko tudi sadni producenti. Slednje bo zastopala Kmetijska družba. Poleg tega je v sindikatu osem izvoznikov, članov Združenja sadnih trgovcev. Upati je, da se bo sedaj dosegel' popoln sporazum s OPrliv. izvozno družbo in da se bo sadni izvoz vršil brez nepotrebnih težav. Zakaj se ni že preje tako postopalo, zankaj je bilo treba razburjati) Izvoznike z raznimi vestmi o nameravani monopolizaciji sadnega, ievoca, pa' so vprašanja, ki jih mi nikdar ne bomo razumeli. Upamo, da bo zdaj tudi vprašanje kreditov ugodno rešeno. Naši izseljenci v Holandiji J Pod okrdljetm Zveze Jugoslovan sikih društev. sv. Barbare v Holandiji pripravljam izseljeniško razstavo, ki bo v okviru letošnjega jesenskega velesejma v Ljubljani' od 1. do 10. septembra. S to razstavo stopa naša. emigracija prvič pred forum domovine, dia pokaže življenje našega izseljenca v besedi in sliki. Na raizstavi bo podan ves razvoj naše kolonije v Holandiji od leta 1910 do leta 1934. Veliko jie trpljenje izseljenca, veliko je pa tudi njegovo delo, ki nam priča d njegovi ljubezni do domovine in vere. očetov, kar jim je tudi v tujini ostalo ne-cnmjamo tim čisto. Zgodovinski pregled priseljevanja, kulturno gibanje, prosvetno delo, cerkveno življenje, narodne proslave, naša narodna šojia, društveni razvoj, socialno živ-, Ijenje, 'kaj pravil tujina iim kaj piše domovina o nas; o vsemi tem bo dala jasno sliko ta razstava na podlagi raznih stat-tiilstik, okoli 100 slik, zemljevida naše kolonije, društvenih zastav, društvenih znat-kov, diplom tekem, društvenih uniform, izseljeniškega tiska, časopisnih člankov o naših, ki jih je izdala tujina in domovina, tiskovine društev, tiskovine, ki jih je izdala emigracija v Holandiji, kakor tudi nekaj tipičnih slik in predmetov, ki bodo pokazali v malem deželo, v kateri živimo. Pričakujem, da bo vsak zaveden Jugoslovan z veseljem in iz ljubezni do svojih bratov* v tujini obiskal to razstavo, saj jo priredi naša trpeča emigracija sama, prepričana, da bo oživila tembolj srčnejše vezi iz materjo domovino v dobrobit ,in čast naši emigraciji samii, kakor tudi naši lepi domlovini Jugoslaviji1. Rud. Selič, Hoensbroek. Za poglobitev trgovinskih zvez s Švico V svrho poglobitve poslovnih zvez med našimi izvozniki in švicarskimi tvrdkami, se priporoča našim izvoznikom, da se obrnejo radi oddaje svojih zastopstev v Švici na »Švicarsko centralo za pospeševanje trgovine v Ziirichu«. Ta urad bo šel našim izvoznikom radevolje na roke pri iskanju zanesljivih in solidnih zastopstev v Švici. Sprememba telefonskih številk Zveiza za tujski promet, zastopstvo »Put-nik« Ljubljana, ima sedaj dve telefonski številki, dosedanja številka 24—27 je za' prodajalno železniških vozovnic v Gajevši ulloi, štev. 38—79 je za ravnateljstvo na Tyrševi cesti 1, palača Ljubljanske krei-ditne banke. Jlotceten nam {z gaspodacsUL svet Dr. Vrbanič, predsednik zagrebške zbornice o našem gospodarskem stanju »Štampa« objavlja zanimiv razgovor svojega dopisnika s predsednikom zagrebško zbornico za trgovino in industrijo dr. Vrbaničem o našem sedanjem gospodarskem stanju. Izjava dr. Vrbaniča, ki je eden (najbolj uglednih gospodarskih ljudi v Zagrebu, v polni mieiri potrjuje pravilnost zahtev naših gospodarskih krogov. Zlasti pa zasluži pozornost oni del izjave dr. Vrbaniča, "ko pravi, da mora naše gospodarstvo že enkrat vedeti, pri čim da je in če se misli in kako se namerava normalizirati delovanje naših denarnih zavodov. V svoji izjavi jo dejal dr. Vrbanič: »Če se z rešitvijo krize smatra to, kar je bilo preje, to je povrnitev v prejšnje oase in nekdanje razmere, dvomim, če bomo te čase sploh še kdaj doživeli. Vendar pa so tu znaki, da se razmere normalizirajo in zaupanje, ki je tako zelo povsod potrebno, se polagoma, a stalno vrača. Da navedem en primer: Gradska štedionica je že prebrodila težave in skoraj normalno posluje, kar je zlasti značilno za Zagreb in mentaliteto tega sveta. Ona izplačuje po vložnih knjižicah do 25.000 Din, po teto-čemi računu pa do 500.000 Din. Praktično to pomeni, da posluje že normalno. So pa tudi še drugi primeri, ki dokazujejo zboljšanje. Tako je nadaljnji znak normalizacije, da je ostal dinar od 1. 1931 skoraj na isti višini. Poleg tega je v državi absolutno ohranil svojo kupno moč. Od lanskega leta dalje je bilo v naših denarnih zavodih dosti denarja in imeli so ga celo takšni, ki so Pogodbe potem pismenih ponudb § 155. Za vse posle, katerih vrednost ne presega 100.000 Din, more naredbo-davec sklepati pogodbe potem pismenih ponudb. Na isti način se morejo sklepati tudii pogodbe, ki trajajo več let, če izdatki ne presegajo 60.000 Din letno, vendar pa te pogodbe ne morejo trajati dalj ko tri •leta. To velja tudi za pogodbe, v katerih je predvidena možnost tihega podaljšanja. Te pogodbe se sklepajo potem komisij. Člane komisije imenuje naredbodavec v naredbi za izvršitev posla. Istočasno mora naredbodavec tudi predpisati pogoje, pod' katerimi se more pogodba skleniti ko tudi rok, do katerega se morajo ponudbe predložiti. Dolgost roka se določi z ozirom na značaj in vrednost posla, toda s pogojem, da ne more biti rok krajši od deset dini, če presega vrednost posla 20.000 Din. V pogojih niiora biti navedeno, da v vsakem oziru veljajo določila tega poglavja. Glede sestave komisije veljajo ista določila ko za komisije za sklepanje neposrednih pogodb. § 156. Komisija more zbrati ponudbe kratko malo na ta način, da se neposredno obrne na čim večje število oseb, katerih ponudbe se morejo upoštevati (ki imajo po obrtnem zakonu pravico izvrševati posle, ki se tičejo ponudb), in to objavi v samem uradu na vidnem in za objave določenem mestu. Če presega vrednost posla 20.000 Din, se mora poziv za vložitev ponudb objaviti tudi v službenem listu banovine in v enem od krajevnih dnevnikov, če pa v kraju ni dnevnika, pa v dnevniku na. sedežu banovine. V vsaki objavi mora biti navedeno, do katerega dne se morejo vlagati ponudbe in ime člana komisije, ki je upravičen sprejemati te ponudbe. Ponudba mora vsebovati izjavo ponudnika, da so mu znani pogoji ter ceno, ki mora biti določena na način, kakor je predpisan v pogojih. Ponudbe se izročajo neposredno upravičenemu članu komisije, ki izda o prejemu ponudbe potrdilo. Prvega naslednjega uradnega dne po poteku roka za sprejemanje ponudb otvori komisija ponudbe ter jih predloži naredbo-davcu s svojim poročilom: in mnenjem, katero od teh ponudb smatra za najbolj ugodno. § 156. Če ponudba ne odgovarja vsem določilom § 156 in predpisom, ki se zahtevajo pri javnih licitacijah, potem se mora smatrati kakor da sploh ni bila vložena in se ne more o njej razpravljati. Naredbodavec izda sklep o oddaja posla, če so bile predložene vsaj tri ponudbe, bili pod uredbo. Če pa je bilo denarja, pa ni bilo poslov. Prav redko se je kdo spustil v posle. Letos se ne opaža samo nov dotok denarja, temveč so oživeli tudi posli, kar pomeni znaten napredek. Tako se na primer vrši lombard ir a nje naših žetvenih pridelkov ter sploh kmetijskih pridelkov v mnogo večjem obsegu ko lani. Zanimanje za to vrsto poslov se je znatno povečalo. Poleg tega je tudi čvrstost tečajev naših vrednostnih papirjev ugoden znak, ki govori o normalizaciji razmer. Na vprašanje, kaj “bi bilo treba storiti, da se pospeši normalizacija razmer, je odgovoril predsednik dr. Vrbanič: Ti ugodni znaki so seveda komaj začetki zboljšanja, s katerim se moremo zadovoljiti. Upamo, da se bo ta proces zboljšanja nadaljeval, poleg tega pa upamo tudi na državno iniciativo. Pričakujemo, da se čim preje izdajo uredbe ki še manjkajo in ki se, kakor znano, izdelujejo v pristojnih ministrstvih. Potrebno je tudi, da se reši vprašanje kreditnega poslovanja v državi ter vprašanje normalnega delovanja denarnih zavodov, katera vprašanja so danes še dale? od pravilne rešitve. V tem pogledu moramo čim prej vedeti, pri čem da smo. Vsako zavlačevanje teh vprašanj bo samo v škodo. Dosedanje le delno reševanje teh vprašanj se je izkazalo kot nepraktično in škodljivo. Za pravilno rešitev teh vprašanj je potrebno smotrom* delo po načrtu, v zvezi s tem pa je potrebno, da se čim prej organizira gospodarski svet.« oziroma vsaj dve, če gre za posle, katerih vrednost ne presega 20.000 Din, in če so vse ponudbe takšne, da se morejo v smislu prejšnjih členov upoštevati, v nasprotnem primeru pa se znova objavi poziv za vložitev ponudb v roku, ki je veljal v prvem pozivu. Če se sedaj javita dva ponudnika, se odda posel bolj ugodnemu, z-e se javi en sam, se sklene z njim neposredna pogodba. Če je vrednost posla večja od 10.000 dinarjev, se mora ponudniku v sklepu o oddaji posla določiti rok, v katerem mora položiti kavcijo. Ta rok ne more biti daljši od 15 dni. Če se v tem roku kavcija ne položi, se pogodba pretrga in ponudnik odgovarja diržavi za škodo, ki bi nastala. Skupna določila § 159. Ponudnik, kateremu je bil oddan posel, mora plačati takso od pogodbe po taksnem zakonu. NeplaČanje takse razveljavlja pogodbo. § 160. Sopogodbenik z državo mora izpolniti vse po pogodbi sprejete obveze. V nasprotnem primeru mora naredbodavec takoj razdreti pogodbo. § 161. Če se pokaže potreba, da se zaradi izpremenjenih okoliščin izpremeni ali dopolni pogodba, potem se more to izvršiti v soglasju obeh pogodbenih strank. O izpremembah in dopolnitvah odloča finančni minister po zaslišanju odbora za oceno državnih dobav, ki se v tem primeru poveča s po enim članom Glavne kontrole in državnega sveta, ki ju določita njuna predsednika. Če pa naj se izpremeni in dopolni pogodba, ki presega vrednost 1 milijona, odloča o tem ministrski svet na predlog finančnega ministra in po zaslišanju odbora za oceno državnih dobav. Pogodbe, ki so odobrene z zakonom, se morejo tudi izpreminjati le z zakonom. § 162. Naredbodavec, ki je izdal sklep o oddaji posla, more na zahtevo sopogod-benika s pismenim sklopom podaljšati dogovorjene roke za 30 dni. Te pravice pa se more poslužiti samo enkrat in samo za ta rok. Če gre za daljši rok, je treba postopati po čl. 161. Sopogodbenik mora zahtevati podaljšanje roka predi njegovim potekom. Če naredbodavec odobri podaljšanje roka, potem mora biti izdan sklep o podaljšanju naj-kesneje deset dni po poteku dogovorjenega roka. Če se obveza ne izvrši v dogovorjenem roku zbog vis major, mora vložiti sopogodbenik zahtevo po podaljšanju roka v desetih dneh, ko je nastala ta ovira ter najkesneje v 5 dneh pred potekom dogovorjenega roka. Sklep o po- daljšanju roka po postopanju po čl. 161, mora biti izdan najkesneje v 20 dneh po poteku dogovorjenega roka. Po poteku teli rokov je vsako ,podaljšanje nedopustno in .pogodba se mora razdreti. Sopogodbenik-, 'kateremu je bil rok podaljšan, mora plačati začenši od dneva preteklega roka 2 Din od vsakih tisoč dihia'rjev skupne vrednosti dogovorjenega posla v korist invalidskega fonda, razen če dokaže, da je preprečila izvršitev obveze v dogovorjenem roku vis major, ali pa neizvrševanje pogodbe s strani države, "kar pa se mora ugotoviti s posebnim sklepom naredbodavca. § 163. Sprejem izvršenega posla se izvrši po komisiji, ki mora imeti najmanj tri člane, ki jih določi naredbodavec iz vrst uradništva. Če je izvršitev posla vezana na rok, se mora imenovati komisija 10 dni pred potekom roka. Če gre za nabavo stvari in materiala, ne morejo biti člani komisije uradniki, ki imajo opravka s terni stvarmi, pri gradbenih delih pa ne inžonjerji, ki so imeli nadzorstvo pri izvrševanju del. V primeru sporov med so pogodben ikoni in komisijo, ima sopogodbenik pravico zahtevati strokovno anketo za sporna vprašanja, in to v roku 5 dni, ko mu je bil sporočen sklep komisije. Strokovno anketo izvrši komisija treh oseb, od katerih enega člana imenuje naredbodavec, enega pogodbenik, oba pa izvolita tretjega člana, ki je istočasno predsednik komisije. Dolžnost komisije za sprejem kakor komisije strokovnjakov je, da ugotovi, če predmet pogodbe odgovarja pogodbenim pogojeni, na podlagi tega pa izda sklep, če se predmet pogodbe sprejma ali odkloni. Komisiji ne moreta izdati 'nobenih drugih sklepov, niti staviti kakšnih predlogov. Komisiji sklepata z večino glasov. Sklop komisije strokovnjakov je v vprašanjih, za katero je pristojna, obvezen tudi za državo. Njeni člani so za svoje sklepe odgovorni materialno in kazensko. Če je is pogodbo določen rok jamstva, se izvrši končni sprejem po poteku garancijskega roka po komisiji; za sestavo in delo te komisije veljajo določila predhodnih odstavkov. Čl. 164. Če komisija za sprejem ali komisija strokovnjakov misli, da je sopogodbe-nik le deloma izvršil pogodbo, mora naredbodavec takoj razdreti pogodbo, če neizvrše- ni del znaša več ko 30% dogovorjene vrednosti pogodbe. Če pa je komisija mnenja, da znaša neizpolnjeni del manj ko 30%, moro naredbodavec določiti sopogodbeniku rok za izpolnitev pogodbe. Ta rok ne more biti daljši od 30 dni in se začne z dnem, ko je bil izdan sklep o podaljšanju roka. V tem primeru je sopogodbenik dolžan plačati kazen (2 Din od vsakih 1000 Din skupne vrednosti dogovorjenega posla). Sklep o podaljšanju roka mora biti izdan najkesneje v 10 dneh po sklepu komisije. V nasprotnem primeru se pogodba razveljavi. Če sopogodbenik niti v podaljšanem roku ne izvrši v celoti svoje obveze, se pogodba za neizvršeni del razdre. Če je ne-izvršeni del manjši od 5%, se more posel sprejeti, če ni to škodljivo za sam posel, z odbitkom od dogovorjene vsoto neizpolnjenega dela. Ravno tako se prizna sopo-godibeniku višek izvršenega posla, če ne presega 5% celotno dogovorjene vsote. (Dalje prihodnjič.) Zborovanje knjigarnarjev Jugoslavije V nedeljo je imela I. letni občni zbor v ljubljanskem Trg. domu Zveza organizacij jugoslovanskih knjigarnarjev. Zborovanje je vodil zagrebški knjigarnar Kujjli. V svojem govoru je podčrtal zlasti vse težave, s katerimi se morajo boriti knjigarnarji. Zaradi krize je postala knjiga za mnoge že luksuz. Posebno ostro pa je nastopil proti onim nemškim založništvom, ki s svojimi potniki naravnost preplavljajo Jugoslavijo, ki ne plačajo niti pare davka, a odjedajo kruh knjigarnarjem. Organizacija je v boju proti tem potnikom že dosegla nekatere uspehe, dosegla pa bi znatno več, če bi bilo več solidarnosti med knjigarnarji. O delu Zveze je poročal nato tajnik Brajer iz Beograda. Po vsestranski debati se je izrekla zalivala za njegovo delo. Nato jo bil soglasno izvoljen za predsednika ljubljanski knjigarnar Schwentner, ki je v kratkem govoru podal smernice svojega dela. Ko so se še razpravljala nekatera interna vprašanja, jo bil vseskozi uspešni občni zbor zaključen. Bolgarska namerava apelirati na velesile, da vplivajo na neko velesilo, da preneha s svojim prizadevanjem, da se ohrani organizacija makedonstvujuščih. Obini bolgarske vlade so prejeli v zadnjem času več grozilnih pisem od/ makedonstvujuščih, da naj vlada takoj preneiia s svojo akcijo proti VMRO ali pa bodo vsi člani vlade ubiti. Vlada pa se teh groženj ni ustrašila, temveč nadaljuje svojo akcijo proti nelegalnemu delu makedonstvuju-ščih. Za novega bolgarskega poslanika v Rimu je bil imenovan Slavca Pomelov, doseaaj poslanik v Berlinu. Vojne nevarnosti ni in Evropi groze bolj politični, socialni in gospodarski preobrati kakor pa vojna. Najbolj oborožene so one države, ki si najmanj žele vojne. Tako je izjavil novinarjem Norman Davis. Veleposlaniki Anglije, Francije in Italije bodo zahtevali v Berlinu, da poda nemška vlada izjavo, v kateri bo obsodila početje avstrijskih narodnih socialistov. Nadalje badb zahtevali razpust avstrijske legije v Nemčiji ter ustavitev vsakega po* šiljanja orožja v Avstrijo. Novo avstrijsko vlado je sestavil Schuseh-nigg, ki je tudi prosvetni minister in šef drž. obrambe. V novi vladi so še: pod kancelar knez Starhemberg, zun. minister Bei’ger-Waklenegg, notranji Fey, finančni Buresch, trgovinski Stockingar in za soc. politiko Neustadter-Sturmer. Drž. podtajniki so: Zechner, dr. Pretner in Kar-winsky. Papena imenuje Pertinax »dunajskega prefekta«, ki ga je Hitler imenoval, ne da bi vprašal zunanjega ministra. Papen, ki je bil preje prefekt za Posaarje, je sedaj postal prefekt za Avstrijo ter bo za svoje delovanje odgovoren edino drž, kancelarju. V Italiji so nezadovoljni z imenovanjem Papena za nemškega poslanika na Dunaju, ker so boje, da bi mogla Nemčija popolnoma pritegniti Avstrijo na sebe in bi potem izgubila Italija ves vpliv na Avstrijo. Italijanski načrt glede srednje Evrope bi s tem propadel. Med nemškim in italijanskim tiskom se je začela strastna debata, kdo je kriv zadnjih avstrijskih dogodkov. O nekdanjem velikem prijateljstvu ni več nobenega sledu. 140.000 vojakov je pripravila Italija, da vkorakajo v Avstrijo, če bi se posrečila nar. socialistična revolucija. Bivši nemški poslanik na Dunaju doktor Rieth je izjavil, da so Schuschnigg in ostali ministri obljubili upornikom prost odhod v Nemčijo v času, ko so že natančno vedeli, da dr. Dollfusis ni samo ranjen, temveč že mrtev. l)r. Rintelcn ni umrl, kakor se je ponovno poročalo, temveč se je njegovo stanje po posrečeni operaciji že tako zboljšalo, da je mogel biti zaslišan. Dr. Rintelen je Mussoliniju osebno predlagal, da se mora Doll-fuss umakniti in da bo novo vlado sestavil 011 s sodelovanjem hitlerjevcev. Mussolini pa je ves razburjen to misel odločno odklonil, kor da je v Avstriji mogoča samo Dollfusšova vlada. Bivši dunajski policijski predsednik Brandl, ki je bil v zvezi s pučisti, se je po aretaciji, ustrelil. Dollfussove rane niso bile brezpogojno smrtne in mogel bi ostati na življenju, če bi pustili uporniki k njemu zdravnika, ki bi preprečil preveliko izgubo krvi. Ker pa ni bilo zdravnika, je Dollfuss izkrvavel. Med narodno socialističnimi uporniki na Dunaju so bili v pretežni večini sami odpuščeni vojaki. Preostro postopanje proti jKilitičnim nasprotnikom se tudi kaznuje. Vedno več hitlerjevskih beguncev prihaja v Jugoslavijo. Vsi begunci bodo začasno internirani v Varaždinu, Belovaru in Požegi. Skupno je pobegnilo v Jugoslavijo že več ko 1000 hitlerjevcev. 0 političnih pobojih poročajo s Tirolske. Prebivalstvo je začelo akcijo proti narodnim socialistom in je bilo pri tein že več hitlerjevcev ubitih. V avstrijski legiji v Nemčiji je baje prišlo do upora, ker so hoteli legionarji priskočiti na pomoč svojim somišljenikom v Avstriji. Upor pa je zatrla vojska. Upokojen je bil italij. admiral Conzi, ki je poveljeval italijanskemu brodovju pred Dračem. Letonska in Estonska ne sprejmeta vzhodnega pakta, a tudi no od Poljske predlaganega baltiškega bloka, ker da je ta mogoč šele potem, ko bi bil dosežen sporazum med Poljsko in Litvo. dežai/M dobave,, Ut ticitadie Iz novega zakona o drž. računovodstvu (Nadaljevanje.) denacdf/o- Balkanska banka Že večkrat je bila propagirana misel Ustanovitve balkanske banke. Na eni zadnjih sej senata je zlasti propagiral to misel senator dr. Uroš Krulj, ki je predlagal celo ustanovitev skupne balkanske emisijske banke. To je zaenkrat seveda le misel bodočnosti, misel balkanske banke pa vendarle diobiva že konkretno obliko. Tako se poroča, da se tudi že v mednarodnih finančnih krogih propagira ustanovitev medbalkanske banke. Ta banka naj bi se zaenkrat omejila le na Jugoslavijo in Rumunijo, kot politično najbolj zbližani državi. Finančno pa bi podprla novo banko Francija. Ker se zanima za to banko mednarodni kapital, bi seveda bilo glavno delo nameravane banke ureditev tujih dolgov balkanskih držav. Drugo vprašanje je seveda, če je v finančnih krogih v resnici ta volja, idla pride že v kratkem do ustanovitve te banke. * Finančni minister je izprcmenil devizni pravilnik in morajo odslej dati denarni zavodi Narodni banki v odkup samo 60% iz-vozniških deviz (dosedaj 80%), z ostankom 40% pa morejo ravnati v smislu pravilnika. Priv. agrarna banka je znižala obrestno mero za vloge od C na 5%. Notranje posojilo v višini 150 milijonov levov je razpisala bolgarska vlada. Posojilo se bo obrestovalo po 6%> in bo odplačano v 3 letih. Rumunska Narodna banka bo dala v promet nove tisočiejske bankovce namesto prejšnjih, ki so bili vzeti iz prometa. Ranca Commercia del Plata v Buenos Airesu, v kateri so imeli tudi naši izseljenci precej vlog, je propadla. Norveški državni proračun izkazuje 11,2 milijona 'kron suficita, dočim je bil lani deficiten še za 21,1 milijonov. Proizvodnja zlata v Rusiji je znašala v prvem polletju 50.000 kg, to je za '51 odstotkov več ko lani. 3i naših ordmi .^JtJradjii dan Zbornice za trgovino, obrt •*i industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico bo v torek, dne 7. avgusta 1934 od' 8. do 12. uire dopoldne v posve-'t ovalnimi Združenja trgovcev za mesto elile, Razlagova utica št. 8, pritličje levo. Izf&etn&n&a uvedbe a skupnem davku na pastot/ni p-cemet Državni dohodki češkoslovaške so se povečali Odkar je bila devalvirana češka krona, rastejo državni dohodki. V marcu so se povečali za 9-l°/o, v aprilu za 13-l°/o in v maju celo za 18-7%. V maju so bili dohodki za 92, v prvih petih mesecih t. 1. pa za 75 milijonov večji ko 'lani ter so znašali skupno 2434 milijonov ali 97,2 (lani le 84-8) odstotkov preračunanih. Pripomniti pa je, da neposredni davki še padajo in da so se povečali predvsem dohodki od prometnega in luksuznega davka. Tudi dohodek iz trošarine se je povečal in je že prekosil lanski. Težavne državne finance Avstrije Računski zaključek Avstrije za I. 1933. izkazuj« 82 milijonov primanjkljaja, dočim je predvideval proračun ravnovesje. Izdatki so bili za 25,36 milijonov ali l‘94°/o, dohodki pa za 56,46 milijonov ali 4-31°/o manjši, kakor bi imeli biti po proračunu. Zadolžitev Avstrije se je lani povečala od 2816 na 3288 milijonov šilingov. Javna dela Rumunska vlada je sklenila, da dovoli za javna dela kredit v višini 700 milijonov lejev. Predvsem se bo s tem kreditom izboljšalo cestno omrežje. Poljska vlada je za letos dovolila za javna dela kredit v višini 45 milijonov zlotov. 24 milijonov zlotov se bo uporabilo za graditev malih hiš, 5 milijonov pa za delavske hiše, ostanek pa je namenjen za dovršitev že začetih del. Finančni minister je na podlagi zakona o skupnem davku na poslovni promet in v soglasju z ministroma za trgovino in za kmetijstvo izdal naslednjo uredbo, ki se bo s prvini avgustom že začela uporabljati. Nova uredba se glasi: Čl. 1. — Čl. 5 uredbe z dne 30. marca se izpremeni in se glasi: Za blago, ki je nameščeno v prostih carinskih skladiščih v pristaniščih, se ne plača skupni davek, če se z njim oskrbujejo ladje, ki so v prometu izven domačih luk. Prav tako je oproščeno skupnega davka tudi ono blago, ki se pošilja v domača pristanišča po pristaniški tarifi tar je last proizvajalcev ali pa takšnih izvoznikov, ki so blago nabavili neposredno odi proizvajalčev ter je to blago namenjeno izključno le za izvoz. Ti izvozniki morajo prijaviti davčni oblasti celoten promet, ločeno pa navesti promet, izvršen z izvozom Davčna uprava mora upoštevati s tujino izvršen promet na način, kakor je naveden v tem členu, kot odbitek, izvozniki pa morajo ob predložitvi definitivne prijave za odmero davka na poslovni promet dokazati z duplikatom tovornega lista in izvozne deklamacije ter potrdilom pristaniškega kapita-nata, da je bilo blago v resnici poslano v dotično luko in iz nje izvoženo. Predloženi dokumenti ostanejo v aktih o davčni odmeri in se strankam ne vračajo. Čl. 2. Točka 3. čl. 8. uredbe z dne 14. marca se izpremeni in se glasi: Pri naročilu iz notranjosti države izdelkov iz materiala, dobljenega ali sprejetega na račun naročilca, ki je trgovec, obrtnik ali industrialec, ki naročeno blago naprej prodaja, se smatra kot proizvajalec uaroči-lec, dokler je zavezana usluga izdelovalca, predelovalca ali dovrševalca samostojno splošnemu davku na poslovni promet. Pri naročilu materiala, dobljenega od potrošnika, za čegar račun se izvršuje predelava, izdelava ali dogotovitev, se smatra kot proizvajalec izdelovatelj, predelovalec alidogo-tovitelj, ki plača skupni davek od prodajne cene izdelanega, predelanega ali dogotov-ljenega blaga, dočim je splošni davek na uslugo obsežen v skupnem davku na prodajno ceno (vrednost) takšnega blaga. Kot potrošnik v smislu tega člena se smatra ona oseba, ki blago osebno uporablja. Če podjetje, ki predeluje, izdeluje ali dokončuje blago na račun potrošnika, ne prodaja enakovrstnega blaga, se smatra kot prodajna cena (vrednost) borzna cena. Če te cene za dotično blago ni, ali če je manjša od tržne cene za istovrstno blago na kraju proizvodnje, se smatra kot osno- va skupnega prometa vrednost izdelanega, predelanega ali dogotovljenega blaga. Čl. 3. —r Odstavek 4. 11 uredbe št. 16.000 z dne 14. marca 1931 se izpremeni in se glasi: Pri konfekcioniranju tekstilnega blaga s strani proizvajalca tkanine služi kot osnova za izračunanje skupnega davka prodajna cena konfekcioniranega tekstilnega: blaga, zmanjšana za 25°/o; za pleteno, mrežasto in strojno pleteno blago pa za 30%. Davek v smislu tega člena se plačuje z ozirom na mesec, v katerem je bila izvršena kupčija (promet) s konfekcioniraniin blagom. Če predeluje proizvajalec izdelane kože (usnja) v usnjeno blago (čevlji, jermeni, torbice, sedla itd.), se smatra kot osnova za skupni davek prodajna cena na debelo uporabljene kože, davek pa se mora plačati z ozirom na mesec v katerem je bila izvršena prodaja (promet) z usnjenim blagom. Čl. 4. — Čl. 1. uredbe o izpremembi in dopolnitvi uredbe o skupnem prometu z dne 13. maja se izpremeni in se glasi: Osebe, ki uvažajo na podlagi potrdil pristojnih zbornic (čl. 14, toč. 4 uredbe štev. 16.100/1931) iz tujine blago, oproščeno od plačila skupnega davka na poslovni promet, ter ga predelujejo v blago, ki je obseženo po kombiniranem skupnem davku na sirovine, doplačajo skupni davek od vrednosti uvoženega blaga (sirovine) po stopnji iz rubrike 5 tarife za, skupni davek za ves čas od 1. aprila 1931 pa do dne, ko je stopila v veljavo uredba št. 25.525 z dne 13. maja 1933. V kolikor za izdelke v državi iz takšnih sirovin ni določena stopnja skupnega davka, je treba postopati po prednjem načinu za ves čas, dokler ne bo določena za takšne izdelke domača stopnja skupnega davka. Čl. 5. — Določila priložene tarife (ki jo deloma objavimo v prihodnji številki, op. ured.), s katero se izpreminjajo ali dopolnjujejo dosedanje tarife skupnega davka na poslovni promet, so sestavni del te uredbe. Čl. 6. Ta uredba stopi v veljavo po objavi v »Službenih novinah«, uporabljala pa so ibo od i. avgusta 1934 dalje Za blago, ki se nahaja dne 31. julija ne-zacarinjeno (na carinarnicah, se začno uporabljati stopnje nove tarife skupnega davka s tem dnem. Za vse nabave na račun samoupravnih teles in države, ki se izvrše po 31. juliju, toda na/podlagi pogodb, sklenjenih do tega dne, se plačujejo stopnje skupnega davka po dosedanji tarifi. Za letošnjo mednarodno razstavo psov, ki bo za časa jesenskega velesejma dne 1. im 2. septembra v Ljubljani, nastaja vedinfo večje '/amiimianje >iin so predpriprave ae v polnem teku. Po tej naši razstavi ipa bo v dneh 15. do 16. 'septembra t. 1. mednai rodna razstava čistapasmenih psov tudi v Giradcu v .sosedni Avstriji, kjer je skrb iza gojitev in negovanje psov na višku. Mesto Gradec se lahko kosa iz Dunajem in druigiimi imozeimiskimii mesti, kjer ■se goji kinologija v pravem smislu. Povodom zgoraj omenjene razstave psov v Gradcu je izšel zelo umesten članek v taimlošnji »Tagesposit:«, večerni list dne 14. julija t. 1. št. 190, ki zasluži uvaževanje, da tudi objavimo vsaj' njegovo glavno vsebino. Razstava psov je izai lastnike istih mekak izreden dogodek, kil ga 'vsakdo* radovedno pričakuje. Reis pomioisen je lahko dotični, trgar pes je dobit 'pohvalo bodisi, v lepoti, zunanjosti ali učinkovitosti dela. Zal se v podeželju, da celo v nekaterih 'mestih', posebno pa tam, kjer kinologija še ni ma vrhuncu, mnogokrat prezre kako in v kaki ctolrM naj se predvede pes sodniku. iPe® mora biti po svoji vnanjo«?!i brezhiben, živahen im pozoren, mišičevje strumno im napeto, da izpriča v celoti vso svojo resnično lepoto. Manj temperamenten naj bo pa pred voditelj, odnosno lastnik psa, katerega naj povsem in mirno nadvlada. Vsaj ko, pa bodli še tako malenkostno razburjenje se odziva tudi na psu. Kratka in ljubezniva povelja ohranijo psa živahnega, veselega in pazljivega. Le v takem razpoloženju se pokaže sodniku tak kot je v resnici. Ko je peg pri oceni, je dobro če kdo do-mauihj, ki ise nahaja iizven ocenjevalnega krega nalaliko zažvižga, kar napravi psa pozornega; prisluhne, oči se mu za blišče in oprsje vzraiste. 'Pirfi oceni naj ima pes koliiikoir mogočie oaek ovratnik in tanko vrvico, odnosno verižico. Močni in široki •\lratniiikii .zakrivajo din krajšajo vnait. Da pride oprsje boilj do veljave, naj se dvigne na lahko ;z roko vrat ocenjevanega psa. Keir je trela večkrat ponovno ugotoviti pravo poreklo psa, naj se ima rodovnik, odincisno potrdilo o pripustitvi psa na razstavo pri sebi, ker le na ta način je mogoče kupcem dokazati', da si' nabavijo blago čiste pasme. 'Preden se odda pes na raizstavo, naj se poskrbi za njegovo brezhibno zunanjost, to ise pravi, da mora biti pes v vsakem oaiiru v svoji najboljši kondiciji, t. j. pravilno hranjen, ne mršav im ne preveč rejen. Dlaka mora biti brezhibna, zdrava, pasmi primerna. Izključene so kožne bolezni, razni izpuščaji, posebno pa zajedavci iiin katerikoli mrčes. Priporoča se psa preden se odda na razstavo, večkrat ’ kopati, dnevno 'česati im krtačiti, nikakor pa ne striči. Resaste, trdodlake ali; dolgodlake pse je treba pasmi primemo trimati t, j. ie-puliti staro, zamrlo dlako, odnosno pod-lauko in jo na vešč način odstraniti. Zaradi tega je treba 'strokovno pravilno postopati ali prepustiti to dotičneinn, ki se v *tem! ires razume. Talka nega naj se prione že 8 tednov pred razstavo. Nepravilno negovan pes, pa bodi še tako lepo zgrajen, ne more napraviti dobrega vtiisa in ne more doseči take ocene, kakor njegov sovrstnik ali tekmec, ki je po vseh pravilih negovan, pa bodi tudi sicer sialbše ustvarjen. Tudi očem in uhljem psa je treba posvetiti posebno poizornost. Oči morajo biti živahne, ne zalite ali solzljive, uhlji znotraj snažni, brez vsakršnih vnetij, izobovje negovano, zdravo, belo in bree 'zobnega kamna. Razume se, da je ocenjevalni krog oni prostor, kjer se psi po razdelitvi svoje pasme nasiti ocenjujejo. Predvsem pride v poštev vodljivost psa im njega poslušnost. Napake so: če pes grize vrvico, ali če se brez povelja; vleže; takšni1 psi ne bi smeli sploh priti v ooemo. Lastniki takih psov naj se no čudijo, če s ©vojilmi, pa še tako oboževainirniii ljubljenci na 'uspehu slabo odrežejo. Preden se pes predvede pred sodnike, je priporočljivo, da se poprej nekoliko teleti, da ne opravi unorda svoje nujne potrebe v ocenjevalnem krogu. Pse pretepače — se mora pravočasno tega 'odvaditi, (kar spada itak že v splošno 'vzgojo), to se zgodi, če se take pse po večkrat pelje v njih družbo. Tudi psi, M grizejo in so nevarni za okolico ali celo za (lastnika, nimajo primerne vzgoje in so nevarni tudi za sodnika, Iker jih po potrebi mora prijemati. Da bclni psi ali breje psice ne spadajo ra razstavo1, je pač že .znamo v kinoloških vrstah, priporočamo pa, da to uvažuje tudi vsak drug lastniki, ljubitelj ,in raizstavljalee psov, in se resnično po tem ravna. Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 3. avgusta ponudbe o dobavi 4000 kg fiimeža, 1700 kg žličnikov, 15.000 bakrenih vetraMinov, 4000 kg klinastega železa, 3200 kg jekla, 700 kg 'žel. pločevine, 4300 zakovic, 900 'vijakov in 300 kg železa'. (Pogoji, so na vpogled pril oddelku.) Direkcija drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 13. avgusta ponudbe o dobavi 70 m" hrastovega lesa. Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema, do 16. avgusta ponudbe O' dobavi risalnega orodja. Direkcija drž. rudnika Ugljevik spre-jema do 16. avgusta ponudbo o dobavi 600 kg olja tza 'mazanje žičnih vrvi. Direkcija drž. rudnika Breza sprejema do 16.avgusta ponudbe o dobavi strokovnih knjig. Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 16. avgusta ponudbe o dlobavi 6 parov gumijastih čevljev in 6 parov jamskih nepremočljivih oblek, 85 plošč železne pločevine, 700 kg vijakov z maticami, 5000 'železnih vijakov iza iles, 28 železnih plošč, 3000 kg olja za ©sovine in 1500 klobuče-vinastih obročev. Pri Direkciji drž. železnic v Zagrebu bodo naslednje ofertne liiciitacije: dne 13. avgusta za dobavo varnostnih naprav; dne 17. avgusta za dobavo mauesnianovjh jeklenih cevi; dne 29. avgusta pa za dobavo 20.000 m* rečnega peska. Dne 7. avgusta bo pri glavnem 'Sanitetnem- skladišču iv Zemunu ofertna licitacija za dobavo 100 gumijastih termoforov, 50 gum. cevi, 100 kg gutaperča papirja, 400 metrov gum. drenaže; dne 27. avgusta pa iza dobavo 500 mr kalife o platna in 700 m hidrofiilne tkanine. (Pogoji so na vpogled piri oddelku.) Df. PirČCVO sladna kava je prvovrsten dtomtič fadt&leh, s katerim pripravile zdravo, izJaino, redilno in ceneno pijačo ta Vas in Yaie otroke. Dr. Pirčeva sladna kava |e prav prijetnega okusa in fo pijo odrasli kot otroci * užitkom. . ^,sz^=uz =-r-r--; .-i ,i Naše narodno gospodarstvo v juniju 1934. (Po statistiki OUZD-a v Ljubljani.) Bistvenih izprememb v razvoju posameznih industrijskih panog v zadnjem času ni opažati. V pogledu konjunkturnega napredovanja prednjači še vedno tekstilna industrija z letnim prirastkom + 2725 oseb. Vseh tekstilnih delavcev imamo trenutno že okroglo 13.000, napram 5.000 v letu 1926. Razmeroma mnogo so napredovala tudi javna dela (gradnja železnic, cest in vodnih zgradb). Letni prirast znaša +995 oseb. Regulacija Ljubljanice je brez dvoma precej k temu pripomogla. — Poleg trgovine, za katero so merodajni podatki Trg. bol. in podp. društva, izkazujejo le 3 industrije pomembnejše konjunkturno nazadovanje: Predelovanje kože in njenih surogatov, predelovanje lesa in rezbarstvo ter gradnje nad zemljo. Sezija je dosegla v juniju v glavnem že svoj maksimum. Od maja do junija je na-rastlo članstvo OUZD-a samo za +1757 oseb ali 2,16°/o, dočim je znašal predhodni mesečni sezijski prirast + 3871 oseb ali 5°/o. Stanje posameznih industrij v juniju 1934 z absolutnimi in relativnimi konjunk-turnimi in sezijskimi spremembami je razvidno iz te tabele: Industrijska skupina c s S o) c 2 eo th G E ES S1® BJ t-H C Tekstilna industrija 12914 +2725 + 239 Gradnja železnic, oest in vodnih zgradb 3029 + 995 + 108 Industrija kamenja in zemlje 4421 + 443 + 354 Gozdno -žagarska in- dustrija 7438 + 427 + 233 Občinski obrati 1628 + 394 — 98 Kemična industrija 1742 + 208 + 81 Papirna Industrija 1959 + 169 + 12 Grafična industrija 1128 + 127 + 6 Hišna služinčad 8324 + 119 — 61 Industrija hrane in pijače 3560 + 106 + 9 Industrija tobaka 949 + 91 + 1 Poljedelstvo 622 + 75 — 5 Kovinska industrija 6324 + 72 + 116 Industrija kože in gume 1590 + 62 + 51 Denar, in zavar. za- vodi in samost, pis. 599 + 39 + 1 Gostilne, kavarne in krčme 3157 + 26 + 263 Zasebna prometna podjetja 853 + 6 + 22 Rudarstvo 7 + 1 Higiena 1730 — 8 + 90 Centrale za proizv. sile in presk. z vodo 490 — 10 — 20 Gradnja prevoznih sredstev 309 — 16 + 19 Gledališča, svob. po- klici in razno 1119 — 57 — 1 Javni promet 503 — 59 — 6 Oblačilna industrija in čiščenje 4265 — 101 — 82 Predelovanje kože in njenih surogatov 2680 — 237 — 89 Industr. za predel. lesa In rezbarstvo 3329 — 347 + 147 Gradnje nad zemljo (visoke gradnje) 5177 — 369 + 356 Trgovina 3157 444 + 11 Skupaj 83003 + 4437 + 1757 Hwa Unjfaa agaušldU Veletrgovina. A.ŠARABON v Ljubljani pri parata špecerijsbo blage vd vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno viv ■MmsmnmnLnsmmm Lastna pražama za kavo in mlini za diiave z električnim obratom letalo* M. 26-66 Cealki n« raipalagal Andrej Gabršček: Goriški Slovenci II. knjiga. V samozaložbi 1934. Natisnila tiskarna Slovenija v Ljubljani. Velika zgodovinska knjiga o goriških rojakih, o kateri smo v našem listu poročali že predlanskim, ko je izšel nje prvi del, je zaključena. Skupaj je to knjiga s 1200 stranicami. Drugi del, ki je izšel te dni (na 632 straneh), v še nekoliko večjem obsegu ko prvi in v enako odlični opremi, obravnava že samo naše stoletje in sega prav do leta 1924. S tem je naš zaslužni goriški poljudni zgodovinar kot spreten časnikarski črtičar in kronist podal celotno sliko za celih sto let, sliko, kakršne nimamo še za nobeno drugo slovensko pokrajino. Njegovo delo bo že zaradi tega dejstva vzbujalo še dolgo časa prav upravičeno veliko zanimanje. Naši zgodovinarji bodo s pridom posegali v zakladnico Ga-brščkovih podatkov. Primorskim in mnogim ostalim Slovencem bo dragocen spomin na čas, domače kraje in rojake, često tudi na sorodnike. V marsičem je knjiga tem tudi namenjena. Specialno vrednost pa daje Gabrščkovi knjigi uprav njegovo osebno, deloma subjektivno deloma že objektivno gledanje na opisovano javno življenje slovenske Goriške. Pisatelj, ki je deloval v svoji deželi kot učitelj, novinar, tiskarnar in ugileden politik, je pač naravno moral postati tudi za vso deželo značilen pojav. Združil je v sebi mnoge bistvene sestavine slovenske obmejne miselnosti. Zato so ti njegovi obsežni spiski predvsem nacionalno in gospodarsko politično aktivni in tudi aktualni še za naš sedanji čas. V drugi knjigi je ohranil pisatelj isto metodo, ki se mu je bila tako dobro obnesla že v prvem delu, to je, da pregleduje dogodke in stanje Goriške dežele od leta do leta. Opisuje razvoj domače in državne ter laške politike, ki se stikajo in zaostrujejo v goriškem glavnem mestu menda bolj ko kjerkoli drugje na ozemlju bivše Avstrije. Zato je bil nam tudi vsak, že najmanjši uspeh dragocen in s tega vidika ocenja G. sam vse delovanje in nehanje slovenskih odgovornih mož. Vzporedno beleži stanje gospodarskih organi-; zacij in razvoj političnih strank ter posvetnih društev po vsej deželi. — Hote in precej uspešno nam je Gabršček podal zgodovino goriškega mesta. Od kamna do kamna, kakor je rastla, označuje in ocenja našo zavest in — posest v soški prestolnici. Njegov lastni delež pri tem napredku je bil ogromen. Gabršček pa ni pozabil niti najskromnejših sodelavcev in sodelavk. O vsakem poskuša zaokrožiti pravično sodbo. Kot politik posveča avtor največ prostora politični borbi za slovensko Goriško. Zanimive so strani o koncu slovečega sovražnika Slovencev in zaveznika odločujoče naše politične stranke, deželnega glavarja dr. Luigija Pajerja. Zaključuje se delavnost dr. A. Gregorčiča. Tudi v našem stoletju so divjale v deželi hude politične borbe in se celo zaostrile. Vse sovraštvo se je kupičilo v goriških meščanih in izbruhnilo ob vsaki priliki na dan, posebno ob pričetku svetovne vojne ter nato še 1. 1915. ob vstopu Italije v antantno fronto. Vojna pa je tudi vse to živahno politično življenje in kulturno delovanje na naši zapadni meji prekinila. In danes je avtor Že v 24 urah SZ; £S\5£: klobuke itd. SkroM In »Tetlollka srajce, ovratnike in maniete. Pere. suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Seleburgova >1. 8 Telefon it. 22-72. emigrant, ki po svojih avstrijskih internacijah in dunajskem begunstvu nadaljuje bridko življenje političnega pregnanca. Vojna usoda dežele je drugi žalostno zanimivi del knjige. V pregledu avstrijskih begunskih taborišč je pisatelj ohranil našemu spominu tudi ta del zgodovine. Večinoma je to snov, ki ni bila še nikjer objavljena, še manj ona iz italijanske strani, kamor je laška vojska spravila predvsem mnogo Bricev in Goričanov. Mnogi izmed njih niso našli po vojni več doma, mnogi pa se sploh niso vrnili. 0 vseh teh nam nudi Gabršček mnogo lepih spominov. Gospodarsko politično je knjiga zanimiva po svojem močnem poudarku trgovskega in obrtniškega napredka, o katerem so pričalle mnogo slovenske naprave, tvornice, zadruge, trgovine, hoteli. Videti je, da je naš narod bojeval tudi na Goriškem že pozno fazo boja za gospodarsko osvoboditev in mu je zato sedanja usoda tem krutejša. Knjigo krasita slika avtorja Gabrščka iz 1. 1934. in slika bana dr. Marušiča, kateremu je pisatelj to knjigo posvetil. Da spopolni sliko dežele ob njenem prehodu v italijansko odvisnost, je avtor dodal statistični pregled za podjarmljene okraje, o sebi pa je mogel povedati ob koncu še eno najtehtnejših besed: prikazal je s kratkim seznamkom svoje nekdanje živahno založniško delovanje, ki mu že samo ohranja v naši kulturni zgodovini častno mesto. Kot celota je Gabrščkova knjiga lepo darilo tega delovnega moža vsem Slovencem in Jugoslaviji ter ne dvomimo, da si jo nabavi vsakdo, ki le zmore njeno relativno nizko ceno 120 dinarjev. Naroča se pri avtorju, Igriška ulica 3/II v Ljubljani. Svetovna trgovina v 1. 1933. Po podatkih Društva naroddv jo znašala svetovna trgovina v milijonih zlatih dolarjev: 1.1929 1.1932 1.1933 uvoz 35.601 13.996 12.485 izvoz 33.040 12.902 11.694 skupno 68.641 26.898 24.179 Svetovna trgovina je torej, od 1. 1982 nazadovala za 10 odstotkov, če upoštevamo zlate cene, če pa računamo vse cene v funtih, potem je nazadovala le za '5 odstotkov. Ker pa so cene povprečno padle za 11 do 12 odstotkov, je v resnici obseg svetovne trgovine večji. Razveseljivo pa je to, da so cene industrijskih izdelkov nazadovale v večji meri ko cene sirovin. Položaj se je s tem za kmetijstvo in rudarstvo zboljšal. Večina izvozniških dlržav je svoj izvoz povečala. Samo izvoz Brazilije in Argentine se je zmanjšal. Zelo se je popravila zunanja trgovina Vel. Britanije, ker je bila trgovina med Anglijo in dominioni živahnejša. Pasivnost britanske zunanje trgovine je padla od 718 na 413 milijonov funtov. Tudi francoska zunanja trgovina se je zaradi živahnejše trgovine med Francijo in njenimi kolonijami znatno popravila. Alžir je postal 1. 1933 največji kupec in največji dobavitelj Francije^ Najbolj pa se je seveda zboljšala trgovina Japonske in Združenih držav Sev. Amerike. Prizadevanja za novi mednarodni lesni izvozni dogovor V prvih dneh septembra bo v Rigi mednarodna konferenca ilesnih izvoznikov. Zagotovljena je že udeležba Rusije, Finske, Švedske, Latiške in Poljske. Nameravana pa je tudi pritegnitev srednjeevropskih držav, da bi se dosegel mednarodni dogovor za ves lesni izvoz v 1. 1935. KUiMMAfTDEU ijutiTJU4*MUMni«wati RAZNO Za novega goriškega nadškofa, za naslednika pokojnega dr. Sedeja, je imenovan dosedanji papežev nuncij za Turčijo in Grčijo v Carigradu Carlo Margotti. Don Franjo Bulič, znameniti jugoslovanski arheolog, ki si je pridobil zlasti za raziskovanje zgodovinskih spomenikov v Dalmaciji nevenljivih zaslug, je umrl v Zagrebu. Znamenitemu znanstveniku bodi ohranjen časten spomin! Mati predsednika vlade gospa Mariola Uzunovid je umrla v Nišu v visoki starosti 90 let. Vso sedanjo občinsko upravo Beograda je notranji minister razrešil njene dolžnosti in imenoval novo. Izprememba se utemeljuje s povečanjem beograjske občine in so morali priti v občinsko upravo tudi zastopniki novih mestnih delov. Skupina turških gospodarstvenikov obišče na jesen Jugoslavijo, da doseže boljše gospodarske odnošaje med Jugoslavijo in Turčijo. Rogaška Slatina zaznamuje zopet lep napredek in je bilo v nedeljo otvorjeno novo in moderno kopališče. V Wcstnovi tvornici v Celju je bil po daljših pogajanjih dosežen sporazum med delavci in vodstvom tvornice. Delavcem so se plače deloma zvišale in se jim je zajamčilo, da bodo na teden zaposleni vsaj 32 ur. Sporazum velja do 30. novembra. Beograjska bolnišnica trpi zaradi silnega pomanjkanja prostorov, ker je velik del njenih stavb zaseden od klinike ter služi tudi univerzitetnim profesorjem za stanovanja. Sedaj se morajo ti profesorji izseliti in s tem bo mogoče postaviti v bolnišnici 700 novih postelj. Take razkošno so stanovali nekateri profesorji. Imeli so namreč od 7 do 12 sob, pa tudi kar celo nadstropje. Všetačka, d. d. v Beogradu, ki se je proslavila s tihotapstvom špirita in s svojim nenadomestljivim, a kljub temu pobeglim ravnateljem Farkašem, bo prodana na javni dražbi zaradi tožbe Drž. hip. banke za dolg 3,340.000 Din njenemu TrgovaCkemu fondu. Vse premoženje Všetačke je ocenjeno na dva in pol milijona Din, njena pasiva pa znašajo 14,983.750 Din. Vsaki špiritni pošiljki iz tvornice ali prostega skladišča mora biti priloženo potrdilo pristojnega kontrolnega organa o plačani trošarini. Tako je odredil finančni minister, da prepreči tihotapstva z neza-trošarinjenim špiritom. Prof. Plotnikovu v Zagrebu se je posrečilo fotografirati z zagrebškega Slemena Triglavsko pogorje, torej iz razdalje 200 kilometrov. Po uradnih podatkih je padlo na vladni strani 78 mož, 165 pa je bilo ranjenih. Narodni socialisti pa so imeli 200 smrtnih žrtev in več sto ranjenih. Vladne čete so dosedaj ujele 1200 hitlerjevcev. Na velikem mednarodnem šahovskem turnirju v Curihu je dobil prvo nagrado Aljehin, drugo si delita FlOhr in Euvve, tretjo si je osvojil Bogoljubov in četrto dr. Lasker. Zračni manevri nad Londonom so dokazali, da je London v primeru zračnega napada s strani tujega zračnega brodovja brez vsake uspešne obrambe. Prebivalstvo Londona zahteva zato povečanje angleškega letalstva. Dva milijona kg sladkorja je propadlo na Javi, ker je bil spravljen v skladišča, ki niso odgovarjala svojemu namenu. Papir, ki ne zgori, bodo začeli uporabljati na vseh turških sodiščih, da v primeru požara ne morejo zgoreti važni dokumenti. Švicarsko letalo »Curtis Condor« je iz višine 1000 m treščilo pri Tuttlingenu na tla. Vseh 9 potnikov in vsi trije možje posadke so bili ubiti. 61.000 goved so ustrelili pastirji v Ameriki, da rešijo živino od muk, ki jih je trpela od žeje. Mariborski svinjski trg Na svinjski sejem dne 27. julija 1984 je hiilo pripeljanih 189 -svinj; cene so bale te: miadii prašiči 5 dio 6 tednov stari komad Din 75 do 110, 7 do 9 tednov 120 do 150, 3 do 4 mesece 250 do 300, 5 do 7 mesecev 320 do 380, 8 do 10 mesecev 450 do 500, 1 leto 580 do 600, 1 kg žive teže 5 do 6, 1 kg mrtve teže Din 8.50 do 9.50. — Prodanih je bilo 95 svinj. Program ljubljanske radio-postaje Sreda, dne 1. avg. 12.15: Reproducirane operne uverture — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, nekaj koračnic v reproducirani glasbi — 13.30: Kino orgije na ploščah — 19.00: O verstvih (Franc Terseglav) — 19.30: Literarna ura: Revijalni pregled (g. Podbevšek) — 20.00: Oktet Ljubljanskega Zvona — 20.40: Radijski orkester — 21.30: Mandolinistični kvartet — 22.00: Čas, poročila, harmonika pri nas in drugod (reproduc. koncert). Četrtek, dne 2. avg. 12.15: Svirajte cigani! (plošče) - 12.45: Poročila - 13.00: Čas, reproduc. vijolin&ki koncert — 13.30: reproduc. koncert kozaških zborov — 19.00: Plošče po željah — 19.30: Ljubljanski židje v minuli dobi (R. Dostal) — 20.00: Prenos iz Beograda — 22.00: Čas, poročila, Radijski orkester. Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR, -r Za Trgovsko-induetrijsko d. d. >HERKUR< kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK. Ljubljana.