SovraSfvo. Pobeg iz ječe. Noč in dan se je trudil in delal. Kakor hitro so se razgubili 'koraki stražnika, je vzel v roke majhno pilo, ki je žrla železo omrežja. Počasi je napredovalo delo, jeklo je postalo v roki Boba Gibsona žareče vroče in moral ga je ohladiti. To ga je zadrževalo. Po naporu onega meseca je viselo omre^žje le še na dveh železnih palicah. Prihodnji dan je moral prinesti ali razkrinkanje ali svobodo. Dan je napočil in minul. Pri večernem pregledu je polukal paznik le površno v celico. Vse je bilo v najlepšem redu. Nato se je odstranil. Bob je prisluhnil. Baš je čul ikorakc straže navzgor po stopnicah. Napravil se je, kakor bi spal. Zadnji človek, si je mislil, ki me še bo videl v tem prokletem peklu! Koraki so se porazgubili ob koncu hodnika. Pol ure časa. Jeklenotrdi prsti so se oprijeli zadnjih palic in so jih izruval. iz zida. Železo je štrbunknilo v morje. Straža ob zidu kaznilnice je postala pozorna. Položaj je bil opasen. Spodaj je čakal vojak z nabito puško in v par. minutah je moral stražar mimo in površen pogled na nezamreženo okno mu je moral odkriti načrt za pobeg. In potem — adijo svoboda! Moral je skočiti — pognal se je. Liki težka skala je padel mož v vodo, ki je zletela visoko v zrak. Strel je padel, padajoča postava pa je nudila v temni noči slab cilj. Nezadet je brzel begunec proti policijskim motornim čolnom. Zavedal se je, da je izdal strel vse. Za njim se je pognal celi pekel, lov je pri.el. Ako bi bili čolni zastraženi, ga bo pomnila straža celo življenje. V kaznilnico ga ne bodo spravili poprej, dokler ne bo našel Johna Gaja. Colni so bili nezastraženi. Pognal se je v prvega in sprožil motor. Čoln se je spustil po morju kakor puščica. Bob' Gibson je bil prost, za njim pa lovei! Presneto težak pogon je bil. Pred njim 5 let stara, že zabrisana sled sovražnika, za njim celo krdelo policistov. Vzrok obsodbe. * V Njujorku se je zgubil. Ni bilo lah* ko beguncu, ki je pre.edel tako dolgo sam v zaporni celici, da se je spet znašel v vrtincu .loveškega življcnja. Govoril je po.asi in malo, 'kakor l_ak inozemec in to je napravilo pozorne staro lopovske tovariše, katere je povpraše« val po Gaju. Da je John Gaj izdal in počrnil svojega tovariša, je znal vsak. Bob in John sta namreč v kompaniji olajšala bla•gajno Morgan banke za nekaj svežnjcv bankovcev. Bančnega slugo, ki je oba vlomilca presenetil, je zaclela krogla iz Johnovega revolverja. Gaj je bil vedno lahkomiselno seme. Po vlomu je preveč razmetaval denar in je dobil kmalu policijo na vrat. Predno ga je zagrabil detektiv, je tekel na sodnijo, kjer je pripovedoval ganljivo zgodbo, ikako ga je nagovoril Bob k vlomu in je izdal tudi tovariševo skri:vališče. Sodnik je ovaduhu verjel. TičIka Boba so dvignili iz gnezda. Oba lopova sta romala v zapor, kjer sta čallcala v ločenih celicah na obsodbo. John Gaj je bil obsojen >kot skesan grešnik le na 6 mesecev ječe. Bobu Gibsonu so prisodili zaradi rpparskega urnora — smrt! Cela leta se je vlekel bpj Bobovega zagovornika proti obsoclbi, ikatei'o' pa je ikonečnoguverner le potrdil. Po pravomočju sodbe je Bob pobegnil iz ječoin je začel preganjati Johna. Taka je bila zgodba, -ikatero so vsl poznali. Podlo je bilo, da je Joha ovadil ter počrnil Boba. ; Na pogonu za sovražnikom. Bob je zadel kakor dober lovski pes ikmalu sled za sovražnikom. Večkrat se je Johnu toliko približal, da bi ga bil labko zagrabil z roko, a zopet se je pogreznil zasledovani v noč in meglo. Bob je preizkusil več poklicov. Z vsakim delom je zasledoval le en cilj, da bi se približal Gaju. Bii je v Čik_fgi natakar, l_o je stopil v isti lokal John •kot gost. Divjačina je čutila lovčev pogled in ušla. Dan in noč se je podil za njim. Sled mti je kazala pot v San Francisco, podal se je za njo. Bob je iskal sovražnika že skoro po vseh državah severne Amerike, ko je zvedel, da se je odpeljal John v Kanado. Gibson mu jc sledil in je nagnal zasledovanca pvoti severu. Živel je kot trgovec s kožuhovino in je sledil so¦.vražniku korak za ikorakom- v oledenele pokrajine. Skoro istočasno sta preikoračila mejo Alaske. Na tem polutoku veclnega mraza in ledu se je čutil Joh-n varnega. Niti slutil ni, da je taboril njegov preganjalec v viharni noči komaj 100 m proč od njegovega šotora. Zjutvaj je zapazil Bob Johnov odbod in bi ga bil zagvabil, ako bi se nc bil njcgov konj spotaknil ob kup leclu. Koi.j . si je zlomil tilnik, jezdec nogo. Takoj, ko so jc pozdravil, se jo zopet prilepil na sled za .Tohnom. Podil ga je brez pvavega. načrta proti se.veru. En3-i-ai rau bo že zašel v pest, in potem ... Bilo jc kakor zacoprano. Ko jo doscgel Bolt Klondyke, staro gnezdo iskalcev zlata, jc čul, da se je odpeljal Gaj na sancb proti jugu. Ne da bi se odpoCil, jo kronil na jug! Tekai jc po Alaski, Kanadi, dokler ni odkril Jobnovcga skrivališča v državi Teksas. Sovražnik je živel tamkaj kot pastir in so ga klicali: Tim Kaith. Kljub izsleditvi ga ni mogel dobiti. Gaj je životaril nekje v hribih, v eni izmed številnih votlin in se je oglašal v naselbini le toliko, da si jc nabavil živil ter strelivo. Sedaj, ko je bil Bob Gibson na cilju, je čutil, kako ga je postarala dolgoletna ječa. Sovraštvo do izdajalca pa je bilo hujšc nego Ivedaj poprej. Skupno v pasti. Tudi Gibson se je čutil zasledovanega. Policijski ikomisar ga je gledal sumljivo opazujoče. Najbrž je primerjal njegov obraz z onim pobeglega kaziijenca Boba Gibsona na tiralici. Kmalu bpdo zopet za njim. Tojcvat jp bil pi-eveč utrujen, da bi ušel. Skrajni čas je že bil- da obračiuia z Gajem in vse osta- 10 je bila postranska zadeva. Napotil se je v hribe. Slednjič,.slednjif --.viendar je bil tako daleč! Izsledil je Gajcvo koco. Vstopil je in zaprl za seboj vrata. Pred edinim izhodom je stal Bob Gibson, in,ašeevalec! PrednjiiJi je trepetal, bled liki smrt, John Gaj. Prpkleto, kako sc je tresel lopov, ni mu bilo mogoče mirno pognati kroglc skozi glavo, tako so prosile njegove prestrašeno oči. i ¦ . »Lopov!« je zaklical Gibspn, nič drugega kakor »,lppoy!« in je dvigal počasi revolver, da bi se napasel na trepetajoči žrtvi. ' ,~-. p*;'"" Naenkrat so-mu biLkaili na uho stre- 11 tei- krik od spodaj. Kotnisar s policisti! Bob je vvgcl pred Johna še drugi revolver. Ta je pokimal. Dvaaajst uv sta se bra-nila navalii zasledovalcev oba smrtna sovražnil-a. Poslala sta Ha mirnejši $vet komisarja in še-več njegovih spremljevaleev. Ko so pa policisti zažg^li koco, sta'%e morala na polnezaveštna udati. Sovražnik do zadnjega zdihljaja. Oba so ujeli, obtožili in obtožili na sinrt na elcktričuem stolu. Bob je imel le še eno prošnjo: liotel jc umreti kot drugi. Ker jc pomenila ta prošnja poostiitev obsodbc, rtiu je bila tudi dovoljena. Napočil je zadnji dan. Vs&ga solznega iu stokajočcga so tirali .TohnaGaja iz celice. Ugasnila je luč po celi kaznilnici, zopet zagorcla, ugasnila in slednjič mirno zagorela. Tohn Gaj jo končal! Po licu Boba Gibsona se je raziil smehljaj zadovoJja. Ia ta nasmeb se je igral >ki'og njegovili ust, ko je sp.ustil krvnik električiii tok v stol smrti, na katercm jo mirno sedei Bob, ker je znal, da jc pred njim bil ns-mrčen na isti način njcgov tiajvcčji iu smrtni sovražuik Jobn!