ŠTEV—NUMBER 117, i«i>hoa«i Uwadai> 4(U -YEARXVI. 5favni pisatelj je bil vrian ▼ avtomobil in odpeljan neznano kam, ko ja hotel demonstrirati, da ima po ustavi svobodo govorsL — Ječe v Loa Angeleeu ao pobi« delavcev, čez 400 je bilo aretiranih ▼ dveh tednih. SRECEaA USTANOVA. Kdo naj varje varhe svetnega Bim, kadar sa na strinjajo veli-ki nsrodi, je vprašal v tvojem govora državni tajnik. ______ kljub uoi narodov JI IV ropa v večnih krvavih spopadih. Washlngton, d. 0. — Govor, ki pa je imel naš vnanji minister Hughes in v katerem ae je izrazil, ds se nikakor ne da' ohraniti »iru s silo, si uradniški krogi tolmsčijo za obsodbo lige naro dOT. "Kdo naj var je varhe evetne ga miru, kadar ee vftiesile ne stri njajo med sabo t" je vprašal dr iavni tsjnik. \ Vprašanje ee je nanašalo naravnost na sedanji evropski polo iaj. Liga narodov je osnovana na načelu, da naj njeni člani ohranijo svetni mir in uveljavljajo svoje ukrepe s silo — in docela se ji je izjalovilo uveljaviti in do srci mir v kateremkoli sJ>oru, ki sedaj vznemirja in rezbarja Kv-»raflftu, -. ,.m m» i Anglija in Francija se čezdalje bolj očitujeta in bližata k zlomu radi francoskega vpada v Nemčijo, in Francija je zagrozila s tem, ds izstopi iz ligs narodov, ee ae le kdo vmeša v njeno pošto* panje radi /epar^eijeke' krize. ! Tajnik ^Hughes ni v svojem go-|>oru pred konferenco socijalnih delavcev imenoval lige, ali nje* gove opazke eo bile povite v tako |jtenak pajčolan, da je sprejel u-radni Washington njegov govor kakor za obsodbo lige narodov. U "Kljub težkočam, ki jih na-I travljsjo neporavnana vprašanja, vidimo po celem svetu, da si i.me prizadeva odpraviti ekonomična zla j ki jih je nam zapustila svetovna vojna/' je dejal Hug jfces. "Industrija ai prizadeva za ,'dobiti zopet trdna tla,'in narodi popravljajo z vao naglico škodo/ It' jo je povzročila vojna na bojnih poljanah. [ "Neumnost je iskati bistvenih P^ojev za mir v umetno prirejenih ustanovah. Tiste pogoje je najti v razpoloženju vsakega na ro»l«. "Miru ne morete ohraniti s si lo- wkaj, kdo, bo zalagsl, kdo kontroliral^ kdo vodil tisto silo t Veliki narodi morejo res lshko brzdati hlabotno deželo, če so seveda red in jeni v svojih političnih 'mcrnicsh, in če nI tista slabotna *Ma potrebna sa jeziček na tehtnici političnega ravnovesja. kdf» pa najjrarje varhe, kadar * veliki narodi zlaaajo med se-ko?" Los Angelce, Cal. — Upton Sinclair je bil najden -v sredo sjutrsj v policijski ječi v Sen Pe-dru. Policija je nalagala njegovo soprogo in prijatelje, ko je rekla, da je bil pisatelj odpeljan v Los Angeles. Sinelair je bil danes zaslišafl pred sodiščem in formalno obtožen kriminalnega sindikalizma. Na vprašanje, če se čuti krivegs, je odgovpril, da ni zakrivil ničesar. Sodna obravnava ae vrši 15. junija. Sinclair je bil izpuščen proti poroštvu $500. Los Angeles, Cal. — Upton Sin clair* avtor "Jungla", ''Jimmic Hjgginsa" in mnogih drugih knjig, ki so znane po vsem svetu, je' bil 15. maja svečer aretiran, ko je hotel govoriti stavkarjem na Liberty Hillu nad losangeleškim pristaniščem San-Pedro. , Policija je prepovedala vse javne shode v okolišu pristanišča, odkar traja stsvka mornarskih in pristanišč nih delavcev, ki so člsni t. W. W. Sinclair je informiral policij Ske oblasti "v Los Angelesn, da je prepovedanje shoddv kršenje u ta ve Združenih držav, ki Jamči slehernemu prebivalcu avobodo govora in mirnega zborovanja. Zavedajoč se ustavnih b«1*™ — je Sinclair sporočil policiji — bo on sklical shod na Lil>crty Hillu in tudi govoril na shodu. Istotako je Sinclair obvestil tudi župana, ft ttl aeofr Mehiiko-aneriika konforonca. ^r-atj« io ee sedinili v večini točk glada olja. / H"*leo City, 17. maja. — Pol ""'ino se poroča, da so ameriški ln »»'hiški delegatja na ainočni "J* »dinili glede petih vašnih 1"1 ki se tičejo petrolejakega *»j». Dva točki Se niste re ln mehiška delegate ste se •^»la ns predsednika Obregona navodila. 1 ,Kko laaopiaje Ja selo opti ■istjfoe in nepovedajs popolen *i*k konferenca, članki m j« sOa. PRIKLENJENA SVOBODA GOVORAl vice. Ob določenem čaau jc Sinclair doepcl W družbi treh prijateljev na mesto. Takoj za njim se je pripeljal w avtomobilu policijski načelnik Louis P' O aka z več poli eaji. Na meatu Je bilo zbranih več je število stavkarjev in množica drugih radovednežev. Sindsir je vzel iz šepa knjižico z ustavo Združenih držav in pričel čitati uvod ustave. Komaj Je pričel s Či tanjem, ga je policijeki načelnik aretiral; on in njegovi trije tovariši ao bili vrženi v avtomobil, ki je naglo izginil. , Sinclairjeva soproga in njegovi prijatelji so takoj obUkali vae (Dalje na S. atrani.) Brusel, Belgije, 17. msja. — Mobilizacijska odredba belgijske vlade napram javnim železniškim telegrafskim in telefonskim na meščeneem, ki so bili v stavki, je strla stavkpvno gibanje Uh dela v cev. V delavskih organizacijah Je zavladalo teli k o ogorčenje proti vladi Pariz, 17. maje. — Uradno po-ročilo se glasi, da so nemški ni darji v sarski dolini končali tri mesečno stavko. Hamburg, Nemčija, 17. maje-Tukajšnji pristaniščni delavei ao zavrgli odlok razeodišča, ki jim je povišalo mezdo za 300 merk ns uro in zasUvkali. Vae delo v pri staniščn je prenehalo., Rumunija noša pogodbe s Bosi jo. Bukarešt, 17. maja. — Pogsje-nja med Rumunijo in Sovjetsko Rusijo glede vpoat s vije« js trgo vinskih stikov so bila/ včeraj pre trgana radi vnrsAanjš priznanja sovj^#e vlade. Rnski dclegatja ao zapuntill Bnkarešt. Chieage in okolica t V soboto nestalno, morda sopet dež. Uhki monjaješi aa vetrovi. Tcmperstu ra v zadnjih 24 arah t najvišja 57, najnižja iT. Soleče isido ah ebSiOT. HARDING PRECEJ TRDO PRIJEL MEWY0R-. n San Pedro, Cef. — (Fcder. Press.) — Leo Stark, organizator in voditelj tukajšnjih ptav-kujočih mornarskih in prista- nišenih delavcev, je gčvoril na ______________^ shodu. Ker je bil v nevarnosti Fr,wl0 «»evnlk prehibičnih po aretacije, se je dal prikleniti s m* povzročiti mnogo verigo k svetilniškemu stebru;. «l»rav mad državnimi in svesni verigo so zaklenili s ključavnico in Starkovi tovariši ao odK nesli ključ. Ko je prišla policija, ji je vselo eno uro, pred-no je dobila ključ in odklenila Starka. Medtem pa jo Stark ognjevito govoril veliki in navdušeni množici poslušalcev—-priklenjen k stebru. Ni čuda, da ga adaj nočejo izpustiti is joče! Policija zahteva $25,000 poroštva. PROTI KOMPŠ-NIJSKIM UNIJAM Jeweil,t predsednik unij šlrih delavoev, «e Ja potegnil ga delavsko politične akcijo. Cleveland, O. — eno aamo organizacijo, obenem pa sodelujejo z drugimi delavci vted na političnem polju. sSje reči še tedaj,-ko Ja kila u- vojno, >udar* ske organizacije l^nited Mine Work*rs pf America", Baroni premoga olitožujeja rudarsko organizacijo, da je "naredila načrte za umore, jih izvršila in o pomočjo davka, ki ga jemlje v obliki članarine, je dosegle, ds roka praviee ni mogla prijeti mo-rileev". lnfamni dokument se glasi dalje, de je "nadvlsda rudarjev porazile juatieo v državi Illinois In država Je podlegla ter se odpovedala svojim prejšnjim oblaatem". NOV KLIO EA ODPETO DELAVNICO. Washington, D. C. — Narodna svesa tovarnarjev je na avo-jem letnem zbort^ zaključila, da vlada ne sme konkurirati s privatnimi industrijami, /veza se je tudi isrekla sa svobodno naaeljevanje, aamo radikalcem mora biti zabranjen vstop v Ameriko. Neki govornik je dajal, da so delavske strokovne unije velika nevarnost za Xdru-šene države. "Amerika psde v boljftcviscm, čo ne bodo unije strte in odprta delavnica splošno uveljavljeua," j« dejal govornik. FRANCUš ZDAJ . P8DPIRA GRKE. Francoski tmparlalisti, jasni aa Turke, najamejo Orka aa novo vojne. Pariš, 17. maja. — Grki so sdaj nsjemniki Francije. V zsdnji vojni s Turki, v kateri so bili tepeni, so bili najemniki Anglije. Ako pride do nove vojne med Urki in Turki, bo Fratoclja financirala grško armado. Zunanje ministrstvo je včeraj prisnalo, da francoska vlada pod pira zahteve Venizclosa v Lozsni, da mor« Turčija umakniti svoja zahteve - za vojpo odškodnino. Neki višji uraduik zunanjega ministrstva je rekel, da je Francija prepričani, da Grčije ni odgovorna ss vojno v Mali Aziji in sato ni ttebs, da bi plačala kakš-no odškodnino Turkom. Lausanne, fivioe, lTi maja. Mirovn« pogajanja ae vlečejo kakor morska kača. Veniseloaov ultimat, da pojde Grška rajši ZADEVA 0IJI V MEHIŠKE DUOEA (FadersteJ Prem.) — Kakor poroča prikdje-niiki komisar Ifu>Und, Je preia kava glada priaelJevanja mehi-žkih delaveav za jieklarne In po lje sledkorne peae v polnem teku K ukor jeklarski trn*t tako Je tu di sladkorni v veliki'zadregi, ker priaMajkaje v Ameriki cenena* ga laoaeauhega dala vat va, "Maši zastopniki na meji se ob-vaščeal, aaj preiščejo posebno to, če leMjo smeriškl tovarnarji de Uveka agente t Mehiki, kjer na-leeeeee dalevee," Ja da-"Naiaftaae JSk Je, ae Mehikeaee, ki pre U se- hkndnino Turčiji, stališča turških delegatov, ki zah te vajo odškodnino za storjeno škodo v AnstoliJi. Is Aten je pri šla vest, da se Giti pripravljajo na obnovitev vojne. Angleži, ki so kupili kontrolns interese bagdadske železnice, ao prišli v konflikt J Chesterjevlmi ampriškimi koncesijami, posebno ob mozulski meji. Jcsa Francozov glede najnovejšega angleškega plena v Turčiji se še nI polegla; pravijo, da švicarski bankirji, ki so prodsll delnice AngleŠem, so bili le sgentje Nemeev. » Grška mtH.T tam zasedanju Jo bodo premlevali bi plašele ad- „, .vellam, kakor pravijo, še nI spremenil To, da bo vsako najmanjša gi- Od (umorov do plugov. Krappove tovarna isdelajaje danes poljedelska stroja ia orodja, Resen, okupirana Nemčija. —-(Ped. Press.) — Ime Krupp je prej pomenilo topove ia drugo morilno orodje. Dolga leta so bils Krappove tovarno proizvajslišče tisjogroeincjših kationov, kar Jih Je videl svet, strojnic In drugih strojev zs moderno klanje ljudi, Danes pe so Kruppove tovarne nekaj popolnoma drugega. "Uab-lje se {spreminjajo v črtala pri plugu kot se glasi prislovics. V tovarnah ae zdaj izdelujejo polje-delski stroji, lokomotive, tovorni avtomobili, Mesni mostovi In tisoč drugih koristnih stvari od traktorja do zdravniških apara tov in umetnih zob. Izprepnemba Je prišla, ne da bi iee Ispremenilo delavsko osobje. Revno tisti delav* d, ki so prej delali topove, delaj« dane« krnet i Jaka stroje. Delavci so organizirani atoodstotno. Vsake tovorna Ima delavskega delegata, ki skupaj tvorijo delavski sva«, katerrg« morejo Krupp I prime vati, kfr -jim teko vekva rekon nemške republike. FINANČNI » POLITIČNI V PEOTI POBDU. ■v. t. — Detrolt. ski tevsrasr lleory Ford Je priznal. da ima le malo upanja aa deeego predsrdaiške slušbe ZdAi šeaik držav. Dejal je, da bi ma flaaačBi ia aalitiŠBi Intereal nikoli ee dovolili stopiti v volilna araae. Memkaj je prišel aa rssge-ver s blagajai bom nevforška dr-damakrauke atrank^ * PfflPflAVE 21 DRUGO POUTICNO LASANJE V POLNEM TEKU. '' 1 i se koSa maščevati nad ter oakubitl njegovg predlog« do ko«M s pomočjo rapu bhkanoev in damokratev, politi0ni odmevi oovbe NERJEVE kmaob mad de-žavn0c peavljnikom. ■ i ■ ■ I i Springfield, 111. - "Oskubimo denarna dovoljenja sa departmen-te pod kontrolo governerja Smal-la v predlogi sa splošne Udatke v zneaku po $18,OPO,QPO do koali!" To povelje je prišlo kot goslo iz srode Brundsgovlh republikancev in demokratov po porasu, ki gaje dbšivrl državni pravdnih, ko ni marala poslanska sborniea preglasovati governerja, ki Ja čr< tarVršavnemu pravdniku nad pol miljona dolarjev v njegovi prisvojilo i predlogi. Pfedloga sa rasne splošne iz-dstke je bila uvedena v poslanski aboraiei zadnji torek tik pred koncem sasedanja. Le malo po. alaneev Je vedelo aa to. P^danel so Isvedeli, da nI bila vročena hiš» nema uradniku, kakor dt običaj* no, nego jo Je vročit Aašelnl k $d< wsrd Smsjkal prisvojilnemtt. komiteju. Smejkal je 'škde^ na hjej ter odgovarjal tistim, ki so ga vprašali, kaj ja i njo, da js pre-oblotcn s delom. Člani poslanska staralo* ne vedo, kaj in kako je a mnogimi posta voda jnlml ssdc-vaml. .Pred dvema letoma je bila ta« kosvana 'omnlbus' predloga ob-lotcna s smsndmenti na konfa* renel. To jc bil velik škandal. V banje, ki bl atremilo sa Črtanjem vssh sumljivih podrobnosti v predlogi; Imelo tedaj, kadar prida predloga pred poslansko zbor-nieo, podporo od atrani vseh de* mokratov ln tistih 40 republikan-cev, ki so gUsovall s drŠavnlm pravdnikom v torsk, smstrajo sa gotovo stvar. Predlogo bodo skrčili nsjmsnj aa tri miljona dolarjev. (Dalje as S. atrani.) Proflod dnevnih do-godkov. Državni tajnik Hughes Je napadel ligo narodov kot pogeersšeno Institucijo. Harding je ošte! Ncwjroršaac, ker sa upirajo prohibleljf. Upton Hinclair, ki Ja bil arctl-ran, ko ja Čltal ustavo, Izpuščen la Jcšc, , Veš ko 400 delavcev vršenih v zapor v Ix>s Angeleeu. Protest ns stavka šuma rjav na Za padu konšana. Oljni magnatje sopet roje jo proi. Mehiki. Ilsroni premoga nspsdll rudarsko organizacijo. Inosemstvo. Ja zdaj podpira Or2a proti Turkom. \ Belgijska vlada strla atavko javnih nameščencev. KiUjek« čete v boju s bcndltl. K rasla konferlra s Cift-zonom v I^ondonn. VA ANOLliTiM IMAJO Eli NZIO IA POEODNO KOM-TEOLO Anglija. (Federated Pram) — Bdina ktiaika na An-gleške«, ki daj« posamlŠ ženskem pojasnila glede (»orodna kontrola, prinaša ara*o mnogim šen-sksss, ker jih oprošše etrahn pred porodaiai trpljenjem fn raz aiml dragimi skrbmi, ki se v sve-si s porod^fe. Zdravaiki na Iaj kliniki pravija, da Je ejik klinika zelo blagodejna la da Jc edvnOla še maoge drašiaske noereče In prepire. Klinika, ustaaevljaae v Londonu, predlaasklm, Je bila mnogim leaakam is Clketahe, Iraka ia celo Is sesodenege JJa v Nemčiji prava pravceU PRO m gy T57BBR VETA JAVNA' KDO OVIRA 8TAVBINSTVOT Iz Wiaoonaine> _ Ko "Prosveto", m ae polasti ielja, odgovoriti na nekatere dopise. O, ko bi bilo teko lahko pisst kot Mtet, bi ie, eli pa da bi nam "Q. N." knpll stroje kakor jik je pro ietariat njemu, pa bi tudi jas neodvisno pissls 'in aa povedala, ker mu gre po praviel Teko, da, "O. N." poitenjek, le odpri prole. terietu li, da bo videl, kje ee ge drli pijavka. "O. N." pile v svojem članku, ki ga js "Proeveta" ponatisnila, da je edini slovenski list, ki lah-ko pile^neodvieno in pove, kar se mu * sijubi. Ssveds lshko, dokler issa proletsrist saprte oči. da ae vidi, da ravno Uti, kogat je po-•tevil aa noge in mu dal Ml v roke, ga sdsj bila ia zeemehuje. Prizna, da gs vsdriujejo oglesi in naročniki, ssto ps v zahvalo i-menuje naše liste proletsrsko Sa-sopisjs. v - Če bi ne imel urednik pri gosposkih eejtengeh slame namesto molgaaov, bi tega ne zapissl. "Prosveta" ia "Proletsreo" ata ga baaldrja ali šifkarteša. DeUvci, ki ae aavedejo, da so le njih roke vsemogoSpe, bodo enkrat po-medli a izkoriščevalci, neodvisne-li sploh in kmslu pustili neodviš-ns goepoeke oejtenge. To bo v korist dsleveev samih in narolfli ee bodo na prave svoje liste, ki pi-Isjo in egitirejo za koriati prole-tariata, ker eo od njege odvieni in ia njega delajo. J Vsakdo ei lahko aiisli, kako bo nskdo delal sa drugega, dd kogar ni odvieen. In tako jKtudi lastnikom in urednikom O. N. Ne delata te naa, kej nista od naa od-viaaa, pač pa si morda domillju jote, de amo ml odvisni od njiju. Oni je nam proletaroem napravil poslopje, ki je stalo pred 17 leti $100,000 v New Torku in tudi sa eirotilnioo je dal $1,000 v njegovem neodvisnem papirju. Vsaj zapisano je bilo tako. Pa mu le nI dosti; kakor izgleda, ae mu cedijo sline le po nekih. SO,000 dolarjih^ katerih ni mogel epraviti v svojo mslho, ker mu jih preklican! pro-letariat ni pustil Naj je Kristan" sakrivil le kar koli, lastnik in urednik pri G. N. ds bi Stavbinstvo zopet pojema, gaj iz dnevnih vesti je razvidefci, da so v New Torku odložili stavbinska dela za sto miljonov dolarjev in v Chicagu za tfetin sedemdeset miljonov dolarjev na kasnejši čas. Kot vzrok se navajajo previsoki stavbinski stroški. Kaj pa povzroča visele stav* bin-ke stroške? Ali so mogoče delavce mezde.aH cena stavbinskemu materij plu? Ali so mezde stavbinskih delavcev tako visoke, da odgovarjajo draginji?, ---------------------------—----------' Kdor je nepristranski, bo rekel, da mezde stavbin-slcih delavcev ne odgovarjajo draginji. Stavbinski delavei ne delajo stalno skpzl vse leto, zatorej se njih mezda čita le na papirju. Ako stavbinski delavec dela le oeem ali devet mesecev v letu, ie ni rečeno, da ni treba njemu skrbeti za prehranitev njegove djužine, ko ne dela. Navadno so stavbinski delavci brez dela po zimi, ko je draginja največja in so prehranitveni stroški najvišji, ker je treba skrbeti tudi za kurjavo. Pa tudi za razsvetljavo gre več denarja po zimi kot poleti. Nabaviti si je treba tople zimske obleke, kar zopft poviša življenske stroške v družini. Poleg tega se ni mezda stavbinskih delavcev tako povišala, da bi odgovarjala draginji, ako bi delali skozi vse leto. Saj tako je soditi po Statističnih izkazih o draginji, ki jih priobčuje delavski statistični biro vsaki mesec. Zdaj ai pa oglejmo cene stavbinskega materijala! Cene za stavbinski materijal so letos po Statističnih izkazih za 96 odstotkov višje kot v letu 1918. Ali postoje res kakšni vzroki za tako vfcoko podražite* stavbinskega materi jala? Ni jih! Oprostite, zmotili smo sa. Pač postoji en razlog za podražitev stavbinskega materijala in ta se da povedati z bradami "lakomfeocf po Večjem profitu." Komaj so bili letos tukaj prvi znaki, da bo živahna stavbinska sezona, že so pričele plezati cene stavbinskemu materijalu kviško. Stavbinski podjetniki eo seveda podpisali pogodbe po starih cenah z majhnim pribitkbm za možno povišanje cen. Ali stavbinski materijal se je pričel tako hitro dražiti, da so stavbinski podjetniki sprevideli, da ne bo dobička, ako grade na podlagi novih cen. Naraščajoče podraženje stavbinskega materijala je oetrašilo stavbinske podjetnike in ljudi, ki so mislili letos graditi. Produktivni troški za stavbinski materijal so ceneji ali pa ravno tako visoki, kot so bili v letu 1918. Stroji za ,produclranje stavbinskega materijala so bili v teh letih izboljšani, tako da delavci, ki obratujejo te stroje, pro-ducirajo veliko več, kot so v letu 1918. Prevažanje stavbinskega materijala se Je re* podražilo, ker je bil sprejet Bsch-Cumminsov transportni zakon. Ali povišani tran»-portni troški ne upravi&ijejo 96-odstotnega podr&ženja stavbinskega materijala. V kamnolomih, v katerih lomijo stavbinski kamen in apnenec so v letu 1913 vrtali luknje za naboje večinoma a svedri na roko. Kdor gre danes v okolico Chica(p, se lahko prepriča na svoje oči, da to delo izvršujejo svedri, katere goni električna sila. Parne lopata, ki zajemajo pesek y jezerih, rekah in peščeAlh jamah so veliko večje in gibljejo hitreje kot v letu 1918. V Um letu so stavbinski materijal večinoma dovažali na stavbišča še na vozovih, katere so vlekli konji. Na voz so naložili kvečjem od dveh do tri tone stavbinskega materijala. Danes prevažajo stavbinski materijal tovorni motorni vozovi, na katere na-lože od štirih do4eeet ton stavbinskega materijala. 8troji »za obdelovanje lasa so se tudi izboljteli. V tovarnah za cement Je uvedena boljša metoda za delo in tudi stroji ko Izboljšani Peči, v katerih žgo apno, so Izboljšana, pove čane in producirajo več kot v letu 1918. Tudi v opekarnah, v katerih žgo opeko, so bile uvedene izboljšave, da ae je pomnožila produkcija. Producira se več in z nižjimi stroški. Poleg pa pohaja na trg nov nadomeetiliri stav-binaki materijal, ki nadomesti opeko, lee In železo in katerega produkcijaki stroški ao nižji od prvinakega materijala. Zakaj se Je torej podražil Slavbinakl materijal za lest in devetdeeet odstotkov? Lakomnost po večjem profitu Je tega kriva t Glasovfl la čitateijev Proevate. brodolel nej bi bil veekt od mj-netejlege katoličana, do največjega nevernika. Pričakovati je M-!.k.'jra naaprotetva, toda bodimo pfiprevljeai ia ne ustrslimo sel žal je ie mnogo takih ljudi, da vesele, če vidijo, da drugim nt gre tako dobro kakor njim oamim, in taki bodo gotovo prišli s veeko-vratnimi izgovori. Todo zamašimo uieea, kjes bomo eljleli ns-aprotstvo in dslujmo dalje, da se uresničijo nale Željo. Slovenska sirotišnica nam bo prava domovina, kajti v, nji bomo govorili naš ljubi jezik in prava mati nam bo, ker bodo ji znane nele težave, ne bo nas saničevaU, kot naa je za-ntfevala gnila Avetrije> da ss nas ssničevenje še vedno drži, da nas tuji narodi nazivajo a 'hunkoti". Pomislimo, če ee še nam tako godi, ki delamo za vzgojo naše mia- . (No oopjright. To pomsni, ds Katlmir ali njegov zeleni škribant Uhko zavijete, aaaučcte in oko> tita naalodnje vrstice \dIikor n jima ljubi.) Kaaiaiir: Najbolj me jezi, ker ml je škof prepovedel napadsti slamorcscs v Jolietu. \ Hugo: Pa napadajmo socialiste, saj je vaeeno. 1 Kazimiri Kaj pa tleti protssti, ki bi jih moreU dobiti svete", pe jih ni! > T o petrolejski gignatje pogneli y tir novo kom-penjo proti pripoznenju Obrego-! vlade. Stenderd Oil Co. v jiew Jerseyu in Sinclair Co., kateri sta največ krivi, da ni bila tolika časa pripoanono Obregono-v» vlsds, sta zopet na delu. Guy Stevenz, ravnatelj organizacije "Association of Ameriean Producers of Petroleum in Megl-co", je zsdnje dni poročal čaao-piiju, ds je nov anglaiki zakon, ki se tiče pravic gleda petrolejekega bogastva,'ravno Uko konfiakato-rircn. kakor ja 27. član mehiške uitave, ki je stopilo v veljavo 1. maja 1917, Po Steveneovem poročilu omenjeni zokon določa, da ae uplenijo vso oljno zemljftče, ki so bila v privatnih to^ek. inozem-eev pred 1. mojem 19X7. Medtem po je prišlo v Wezh-ington besedilo dotičnego zekone, ki je bil sprejet v mehiški zborni-ei nedolge tege. Beaedilo dokazu-j«, ds se egentje oljnih kraljev lašejo. Zakon določa ravno narobe,^namreš, do Mehika trizneve lastninske previce do oljnih vrelcev vsem onim inozemoem, ki so jih postevn$ dobili prod 1. majem 3117. j< Savno v tem p* tiči jaza oljnih magnetov. Priznane so vse po-stevno pridobljeno laatninske pravice 1 Megnetje eo ae pa pola-stili obsežnih semljišč.v Mehiki na nepostavne načine in te zokon je postzvil v nevernost njihove "previce". To je isto! Ameriški bljni kralji, ki ao v aadnjih trinajstih letih vsak čas organizirali "revolucijo" v Mehiki in zdejpa zdaj kupili predaednlko republi ke, nimejo dokazov, da so petrolejski vrelci prišli no zakonit nf-pin v njihovo posest. Obregonove vlada szhteva dokaze, čiste last/ ninake papirje, teh po nimejo. In zato, ker mehiška, vlado hale nanjo kot tatove oljnege bogestve, se zdsj vodi kampanjg, da Obregonove vlada ne ame biti pripo-znane toliko $asa, dokler ona ne prizna magnetom, de je bil njihov rop postevpo in pošteno delo I 60,000 kroječe*, članov gamated Clothing Workers of A-mšrics, je sastavkalo v—New Torku. Kroječi sehtevejo 10-od-etotni mezdni povišek. Preko 300 lastnikov krojaških delavnie ae je ie podalo in drugi kopitulirejo kmalu. ' Stavko šnmarskih delavcev na Zepadu, ketero je vodile orgeni zacija l W. W. in ki je trejale od 1. meje, je končana. Večino delavec v se je vrnile ne' delo. Lesns družbe so črnolistale vse snsne voditelje stevke, toda veli co pomanjkanje izurjenih šumar jev neredi črno lizto impotentno Stevke je bilo demonstracija za izpuatltev političnih jetnikov. "Unija duhovnov". Rev. Herman F. Serarts, profesor no Peci fie School of Religion v Ban Franeieou, je tp dni priporočal duhovnom, naj ee orgenizirajo unijo in aahtevejo minimalne pleče ter gotovg službene ure. Ljat boj ae jrrši med eUvkarji in policijo v Kaliforniji. Stavka, katero vodijo člani I. W. W. i pristaniščih, ni več boj aa mezd ni povišek ta druge zahteve de laveev, marveč boj w svobodo govore iti zborovenje. Policija je poetele lisravnost besna v razbi jenju shodov in stavkovnih etra!, posebno v San Pedru, ki je Inka Los Angelese, nejvečjege gnezda reakeionarjev v Kaliforniji. Tu je bilo do danes aretiranih pri blišno 600 sUvkerjev in drugih ljudi, ki izkazujejo oimpotija za delavoe in zagovarjajo avobodo zborovanji in govora. Val areti-renči eo obtošeni kriminalnega sindlkaliamo. Kljub temt^ae atev karji trdno drše. '.'Stavka je da-nes močnejšo kot kdaj poprej," ae gleei poročilo organizacije. KAJ PRAVI ZVEZNO POROČI-fc LO O DELAVSKIH RAZMERAH. Waahiagton, D. 6. Delavski Department pravi v svojem poročila o industrijski zepoelenosti i .*j deželi, de ni skoro nikjer no *ene brezposelnosti Širom Zdrule nih držev. Večje zehtove po vseh vrstah Izurjenega dslevstva, po Isurjenih mehanikih in kmefikih delevcih po bile splošne v meeecn eprilu. "Napovedovano pomanjkanje kompetentnega kmečkege delav stva j« dejetvo," previ poročilo. "In v mnogih krajik te deiele le ovira v veliki aaeri to pomanjkanje poljedelsko industrijo. Mno ge poaredovalnlao ae delo. poro sjo, de jim kmaln ne bo aaogoče uatregnti nereičejoči zahtevi po deiavstvn."| Dele veke rezmere v drševi Illinois in či koškom mestu eo opise-ne kskor sledit "Naraščajočo sapoelenost je lilo posebno opešati v etevbin-»kik podjetjih, evtomobilskih to-vsrnah, po rudnikih in oljnih iz-delovelnieoh, v klevniški indn •trijll v oblačilnih delevnlcek je bilo v meeecn eprilu melo manj delavnosti Neeplošno gredo mes-de nevsgor. Produkcije V šelesni jeklenki Industriji je doeegle vi*mo, no koteri je biU i 1920 Ulinoiški premogovniki obretnje-j« okoli 40 odstotkov evoje spodobnosti. Tu je opozitl običejno ponehovoajf delavnosti. ' Plovba 1» jeserih ee odpire ter potrebo J« mnogo deleveev. Cestne dele odjeaao deUvatvo, ki je bilo al-ca pošteno no kmetik. SUv ^>aska pod jot jo eo eelo sepoelene, io videti K da še dolgo ni bilo Vikino livahnoeti ia delevaoeti y tej indnetriji. V čikolkem meeto je dosti deU U nevedno delovee in mekenike Tiadi plače eo fte proeej dobre. U "soiee naročajo lokomotive ia /'lezailka vozove v obilni mori. ker jamči, de ae bo iadastrijske kriee lo toke kmalu. Nekatere jekloma odklon je jo naročile, ker b jim ai moeoše izvrtati e SINCLAIR AR1TIRAH, KO JB OlTAl USTAVO I (Nadeljevonjo • prvo atronl.) policijske poetaje v Los Angeleau, oda aretlreneev nI bilo nikjer. Policije je eicer rekle, dejg bili odvedeni na glavno postalo, O tu\li um jih ni bilo. Ds čase, ko bilo odpoeleno to poročilo, aa ie nI izvedelo, kom ao jik odgnali. Načelnik Oaks je dejal, da obtoži Sinelairja in njegoVe tri to-vsriše dvek prestopkov« in sioer kršenja aakoao proti kriminalnemu sindi^alismu in nepoetovnega zborovanja. ^ed.delavel v Los Angeleau, ki poznajo in čialajo Sinelairja, jo nastalo veliko raaburjegje radi tega. Zgralajo ae oelo liberalni meščanski ln litsrerni krogi. Ječe v Los Angeleau eo polna stavksrjev. Čez 400 deleveev je bilo eretirenlh v zadnjih tednih, odkar jo štrejk. Načelnik Oaka ae je aaklel, da vrle v aapor sleher-nega brespoeelnego delaven, U ea prikaže v mestu. JCer primanjkuje prostora v policijskih ječah, pričeli provisorično "atokodo" ia jetnike. | L znižanje voznike ni delavskih Mit B JKIM sMmoa e aMsmOBMA JEL NEWYO TRDO PRI-RADI P. 0. /Federated Preaa.)' — Narodne kmečke orge-niaaeije aahUvajo takojšnje eni ženje železniška voznine aa kmečke pridelke. Ko ao predložile to-eedevno zahtevo meddrševni trgovski komisiji, so tudi pooderi le, do ni potrebo znišeti železni Ikim delavcem mead, da bo rešen kmet železniških pijevk. "Železničarji niso' preplačani," je dajal Benjamin O. Mereh, ki je poslovni revnetelj narodnegs kmečkega evete. "Zoetrad znižanje železniških voznin ni tijaba znišeti njih mezd. Nejbrš bi bHo treba nekaterim železniškim u-službencem plačo še povišati, ne pa je anišati." Napredka ee ne ds doseči a ti-ščenjem deleveev za vrat, nego s tem, de postevlmo kmete na trd-, ne noge. ' Ne tisoče in tisoče kmetov ze-pušča aeverozeped, in benke upirajo avoja vreU, eo obvestile kmečke organiaaeije komisijo. Ce hočemo, de rešimo tiste, ki so še ostali, j« takojšnje znižanje želes-niške voznine nujno potrebno, eo posvarili meddržavne trgovake komisarje. PREDLOGA XX PREPOVEDUJE STEDENJE t DNEVNO SVETLOBO. gpringfield, 0. - "dušenje z dnevno evetlobo" v Chieagu in v vsakem drugem meeto v 11"»®^ je prepovedano v predlogi, ki jo je uvedel senstor Wright v me-do v illinoiški poeUvodojo. Roalt ka v času. ki jo je ustverilo U, de eo v Ckieegu poautknjeni ka zelei za eno uro naprej, aeprav-lje veliko zmešnjevo, ki je včasih drago plečene, previ eenotor Wright v evoji predlogi. Po ojej bi smeU drževe Hlinois sprejeti sistem verčevanja dnevne svetlo-he le tedaj, «a bi kongres na pod-Ugi zakonske oenove vpeljsl tek sistem po eeli delsli. Ce bo predloge sprejets, bodo moreli se vede Okaleoje premok-niti kozolce ne svojih orek u o-no nro nezej. , ^ Predloge ze vejelk. boons v zneekupo tbijOOOAOO je kOe sprejete. / ^ Amendment k goveraer)evi predlogi se eeote je kil odklonjen in Uko je bilo goveraer v dveh dnek dvekretoi zmogovelee. V eeatni predlogi gre ze doveljeaje cneake pe t!00,000,000. Ze doee jro" teh miljonov bo držovo reepi-eelo drlevae bofde. 110 (Nedeljevanjo g prva atraaL) Dokler oetaas narodno politika, tolike čoaa more narodna vlada aaaledovati le eno sater, in t mora uporabiti vaoko eredatvo aa uveljavljanje ta peatave. To bo tudi bresdvomno politična i sedanje politike, ln setrdno aam prepričan, da bo tjidi one, ki pri* de sa njo. "Bksekutivni nsčelnik eelega naroda jo pod pdaego primoran in doUan uveljavljati avaano u-sUyo. In tako eo tudi ekaekutiv nI načelniki poeamsznih drlav. '"Ali nikakor ao mi pa ne adi primerno rupravljati o pololaju, ki ga le ni. VJaano je, da morajo nagUtl mnoge aeplstene in akrajno Ulke razmere, če bi katara drŽava na marala prevzeti evoje delne odgovornosti zo ohrenitev usteve in poaUv, ki ao aa njeno uveljavljanje." V nadaljnih vratieah paav predsednik, da bi bila zvesne vla do prlmoraaa prevaeti vladno vt jati v teki drševi, ki bi ee upirele voošteveti zvezno usUvo. Seveda bi f»Um nastals jeko Ulke in morde zelo usodne razmere. «'V takšnih okolščineh bi bUi večji ali manjši epori med drlav-nimi ln zveznimi oblaatvi neiso-gibni. Vladno postopanje bi napravilo vtia, de ee zvezna vlada hoče na vsak način vmešavati v drževne poele, ln ale posledice eo popo|noma razločno vidne." PRIPRAVE SA DEUOO POU TlONO LASANJE V POLNEM TEKU. (Nadaljevanje g prva atranl.) Pred dvema letoma je bilo do-voljenik govsradrju $42,000,000. Letos nieo prisvojitve aa državne uredniki v tekozveni ^osanibus' predlogi, nogo v poeameaaih sa-koaskih odredbeh. Odmevi torkovega porezz, ki ge je dolivel drževni prsvdnik Brundege v poslsnski zbornici, ker al U hotele preglaeoveti go-vernerjeve želje, eo raalilnL Na-kateri previjo, do bo U governer-iu več škodovalo kakor»korietiio. Drugf pe menijo, da bo revno te zmags napotila govsrnerje k tema, do ee bo poUgovol prihodnje leto še ze nedeljno elužbeoo dobo aa svojem 0 .odnji čos pe RepuMikanal, ki so eiU politi! nege loeanja mod Mr-indez^. i' ^HKEjMojo ae nekakftaiai Mojzesom, ki aej bi jih pop*li«l |,jT5t5iu ^priT aeluUri vojo-iz U poUti«oe puščeve. Ti asolje j |k| ^una4 orožnikom Ur eo hme- ekem okoli Brešie ia Mokroaogo drzae Utvine io vlomi. liaDol- izjevljejo kar odprU, da ne more alti goveraer, aiti prevdaik sme gati v repobl I kemikih primernih folitveh, in de el bodo le keko izbrali pravočgeao toge eli one go kendideto. ki bo porazil obe, /e boeU keffdfifft^ Kakor seso rekli. Drugo poli tišae loeoaje deoaokretsklh io ropabflkaaskik goejokov m le t je aaveliii aaaje, se orolaiki a etreUli tri eeljake. 10 po reolll. Poelodiee kajekoajo- Umrl ja dao 14. eprUe v Zttšem-berka g. Tlake Dereoni, lasni'trgovec, v Vidmu pri Krškem pa poeeet nieo ia goetilaJšerke Ksrol.na podjed. / KRANJSKE KLOBASE IN DOMAČE PREKAJENO N MESO. »rfcr^ttsB ££ aeaora meso no klebae ed kor sU II sUre doaaovtno, hot jo me-Ne sUUae sede- voljom odjemalcev u Imem v um hretkom «aee. PWU le daaoa. da se apapitdals- i as nhm predelal ed 9 »trie Sem vem vso a vseh den po poMi. f Ameriki In oe emiU ed ea aedololea «ee pls/o* ako podi jelo lo I'.,«11 m 10 eetov, •tekajoao ■fa ntH v.neprej^Cjoe JOS. LESKOV AR, •10 — I4th / f ■ . jotj, 18. MAJA, 1923. H. Psjer. Hacijonalizacija zemlje. (Dalj*.) V zasebni lsstnini stavbnih zemljifa in v rasebtii gradnji sts-novsajakih hik jc temeljni vzrok atsnovanjsk«* inizcrije. Individus-Iktičen družaben red je glavni krivec, de mora stanovati revnej-Ae ljudstvo, razred izkoriščanih, v nepeiporno dregih, neadravih, nccstctičnib tesnih stanovanjih, v vlažnih kleteh in podstrešnih brlogih,, eli pa da se mora potikati proletarijat v velikik mestih brez etrehe okolo, de mora prenočevati pod mostovi in po kanalih. Značilna za sedanji družabni red, ki sloni na tiati hvaiiaani gospo-dsrski svobodi, so velikomsstns podzemska javna stranišča, ki ao etokrat lepše kot pa povprečno stanovanje proletsrijsts. Kdor ima več zemlje kakor jo more obdelati sam s svojo rodbino, je primoran, da pusti del zemljišča neizrabljenega oziroma le deloma izrabljenega, da ga da v najeA ali pa ai najame delavne moči, da izrabi vse zemljišče. Čim večje je poeestvb, tem večji eo omenjeni faktorji. t Ker dovoljuje osebna lastninska pravica svobodno razpolaganja z zemljo, zato jo puzti poseet-nik lahko neizrabljeno. To ae do-gaja na velikih poeestvih zaradi malomarnoeti posestnika ali pa nanisnoms, če šivi posestnik v takem blagostanju, da ae mu obdelovanje ne zdi potrebno. Tako poetopenje je silno nesocijalno in škoduje tam, kjer zčmlje splošno ptimsnjkuje vsemu narodu. t Ako da posestnik, zemljo, ki mu je edveč in kstero nočd sam izrabljati, v zakup, tvori to vir dohodkov pridobljenih bres dele. To je atfmljiška rente. Oospodar Is nje um, kjer nI eejsl. On šivi od luljsv najemnika. Nepridclsn dohodek le s gole zemljiške posesti, asmljiika renta, js ena izmed nzjvcčjih krivic sedanjega družabnega reda. Gibalna >il* v zasebnokspitsll-etičnem goapodaratvu je proflt. Zasebna produkcija v industriji in obrti no izdeluje produktov zz-rzdi potrebe posameznikov in družbe, temveč aaimdi dobičke v svrho množitve kspitsla v rokah PROSVETA posameznikov. Tako tudi zemljiški posestnik, najemnik, Msif' ski nrola' pa koristijo zopet kmetijetvu. In kdo ims pri naa, ako izvzamemo maloštevilna, pod Vodstvom strokovnjakov raeijenelao upravljan h večja poeestva, to najvažnejše produkcijsko sredstvo v rokah f Oni sloj naroda, ki jc povprečno na najnižji kulturni stopnji, ki je aplo&no in strokovno najmanj izobražen in zerzdi tega najbolj neveden in konaervativenl ( Zagovorniki privatnokapitall-»tirnega gospodarstva govore kaj radi o načelu goepodarske svobode ,kl baje vlada. Pa vendar o-mejujejo obrtniške konceaije k raznimi predpisi in zahtevajo v rokodeletvu in drugih poklicih vajenzko dobo, oziromz šolanje, izpite in izpričevala. Najvažnejše proizvajalno delo, eemljedel-ska produkcija, pa je prepuššena skoraj popolnoma svojevolji ne-izšolanega konservativnega kmeta. To je rea avobodat Ampak daslsdnost bi zahtevala to avobo- do I Če ss zahteva poklicih ne eamo v kmetijstvu. evojr zemlje. Ako gs zemljs v ebrti in drugih kovna izobrazba in dokaz noeti, se smo s isto pravico zahtevati U tudi od kmetovalcev. Naš povprečen kmet niau nika-kegz strokovnega znznja o modernem poljedelstvu, o umni Živi-nore ji, o rseijonelnem gozdarstvu in o tehničnih pridobitvah na drugih tozadevnih poljih. On gospodari Še vedno po etarih primitivnih metodah, kakor ao goepo-darili njegovi prededi. Pridela veliko manj in z večjim trudom kzkor bi pridelal, če bi kil njegov obrat tehnično in komercijonelno na višini dobe. 8 to neekonomično izrabo zemlje ne škoduje le eam aebi, temveč celotnemu narodu. Druga ne manj važna ovira, da aa pri naa poljedelska produkcija ne more povzpeti na višino, je ta, da je zemlja pri naa razkosana na msle obrate. Koncentrarija obratov je nujni predpogoj, da se zvišs produkcija. Da delu je jp veliki obrati veliko bolj raeijoaelno kakor mali, ne velja aamo za industrijo, temveč tudi sa vae druge produkcije. V malih obratih je nemogoče izrabljati vseh pridobitev tehnike in bilo bi tudi silno neekonomično. Naš mali in ered-nji kmet hoČeU v prvi*vrsti pre-in družino; zato poizkušaU pri-živeti a pridelanimi produkti aej>e delsti vse doma bres ozira na plo-donosnost produktov. Iz konzervativnosti produeira stvzri, ki se sploh ne isplsčsjo. Vsled nevednosti ne poznz onih vrat produkcije, ki bi ton njegov trud boljše poplzčzle. Vsled svoje nevednosti in konservativnoeti je silno nezaupljiv napram novotarijam, trdo-gUv in nepodjeten. Ssmovoljstvo js rszpsscno tu kakor nikjer drugod. t t ,: Naš mali kmet < Ima čestokrat tudi premalo zemlje, tako da ga ne more zadoetno preživljati. G• ni vse polno tovorne živine med razmetznimi ko-**tll, zaboji, med raztrgznimi vrečami, med razmetano žico, med kupi tramov in žolcznih traverz. Sledovi obupne obrambe, f'■•■ , Pričenja ee podnožje Gabrijela. Treba je na 1 vkreber. Tu leži ilava, na kateri sta še pritrjeni šelada in maeka. Pfcleg razaekanega debla leti telefonist brca nog, v desnici klešče, v leviei kolač žico. Tam blizu leži mrlič brez glave, v roki tišči konopec, p^ktf njega leži mula' z razpara-r.lm vampom, a po hrbtu ae ji cedi golaž iz kotlov. Tu je zopet na kupe razsekanih trupel in udov, na emdi med njimi je velikanska jame, aled 28-cmake ali celo naše »O.Scmake, ki je razmeaarila na mah do dvajaet ljudi. Vsenaokrog ao razmoU-ni udje, vsenaokrog razmetana oprema, a vmes ao raztreeene vojnopoštne kart*** tiakano vsebino« "Zdrav sem in dobro mi gre" . . . Navkreber gremo za krvavim ciljem. Tu se derejo pod zgrbljenimi pločevinastimi rebri hudo ranjeni a boijaatnimi obrazi. Grabijo ae aa rasae. kane ude in rote, naj jih za bošjo voljo kdo - rbije ... Tu hličejo zopet drngk prosijo vode. Tam dirja navadol trop ujetniko$; strašna alla trešči mednje In umazan dim cajrrrte zvijajoča ae £ trupla ... \ Od vaeh stranLbeenl in tuli, ml vseh strani troeka v goro. a a viška jo neprestano obsipajo - letalci. Naše baterijo bljujejo prekratko, v to atran pobočja, na lastne ljudi. Nimajo ne cilja, ne opeaovaleev, a žrela aole raašgana in razbil-njena. Glavno je, da bruhajo, kot jim je ukasa-no, a aaj le treska la pada kamorkoli . . . Naše težke havbice ia mošnarji bi spletajo Uvorjev teaoe, a ntanje pada lelka ki. t. v nearečnih bra-mteljev, hlctev na amrt obeljenih ... • Kaverna je tu. V njej ae gnete pet polkovnik komand, a le en polkovnik, tode nihče ne vo aa aUnje svojih h rdel, nihče ne ve za položaj prve linije, ae ve. čigav ja vrh t iulljanakl aH aal Pred kaverno in po njej raaaaja vešai ogenj in dušeč plin aa vali vanjo. Navkreber šeae ukaz. lea groblje ia akale. laa rasaekaaa debla, čoa trupla. Čez jame. šea žita trnje. Maaka ovira vid, krbet m krivi telkim tovorom, a noga se zvrača in kleca. Od razžetik teles pubtiU vročina in smrad, izpod maska, izpod jeklene čelade curlja krvava araga ... Navagor, na Golgoto 1 Pod vrhom so nekake naše rezervne linije, razzute groblje in praobrani, aa katerimi aa krči nekaj smešanik ljudi, a vanje bljujejo ogenj naši možnarji . . . Vrh Gabrijela 1 Tu ae odpira pekel veega pe-" kis, tu se oaredotorfa vsa uničujoča aila, tu a^raz-beaneva vea raadlvjani vulkan beene vojake; tu ae Čujejo vai ubrani in neubrani glasovi satanske pcami: ječanje, tuljenje, pokeUnje, švrkanje, sikanje, drdranje, bučanje, klopotanje, razbijanje, tresk,tnje, rjovenje, žvižganje, paranje zraka in min. Vmea ae trgajo preaekani kriki ljudi, klici udarjenih, pojemajočih, vmea ze podirajo nzaipi, lomi ee tramovje, pokajo traverze, ruši se skalovje, a ožgana pret šviga viaoko in pada in zagri-nja krvavi žrtvenik. Tu je GolgoU trpljenja in smrti. Nekaj raaaekanih debel štrli kvišku, pod njimi raalomljene veje, ramekana trupla, a is nj^h mols krvave roke v nebo ... Tu ae pričenjajo prve linije: zzaut i jsrkl, napolnjeni a trupli, tesne jsme, luknje, okužene jszbine, kjer ae avijajo polblsznl ljudje. Tu eo ae poteknile in noekrile s mrzlično hitroatjo in ubitim arcem četa naših baUljonov. Iz dima ee začuje krik fo žvižg napadalnih trum, hi ae zzdrdve v naakok. Pred našimi kritji ae razpočijo ročne bombe, a rezek žvižg zakliše na napad. Iz lukenj plznejo ljudje bledih obrazov, pošaetnih pogledov in erdito aavihte ročne granate, a atrojuice zaklopoUje. Ia v tem hipu že u-dari telo ob telo, bejonetl ae zarežejo v prsi, v trebuh, v glavo, da zehreščs kosti; po čelsdah udarijo železni korobači, nohtov! ae azszde v gol-tanee, ■ krčevito se zarijejo prati v meeo, zobje prejedajo tilnike — in v hropečem kriku ee zvrača telo aa ulo . . . Napad je strt, a za tem pride drugI, tretji, deseti . , . Novi roji napadalcev valove iz dima in naie čete ae redčijo, omahujejo trudne, umihajo se, polagajo orožje . . . Zavzet je vrh. v okrvavljeno zmes zasajen prapor zsaagovaleev. A zsbesne žrela, rasbijsjo-čs sila udari po praporu in po žrtveniku — in za razrušenimi praobrani ae ekrivajo premagsnci in amsgovalel. Drug ob drugem se tišče, se krčijo ns gnilih truplih, se zvijejo, t&žjMtno as jim ss-vijajo oči, a zobje jim šklopotzjo. Orožje pome-čejo od sebe In trop aa tropom abeži, kamor more, amagovalei na to stran, premaganci na ono stran, a med begom jih pobija ogenj, preko katerega nI iakodz. Novo trome gredo ne vulkan, nove čete zase-' dajo grobišče, novi valovi ljudi drve v naakok. Sdaj švignejo prsko praobranov dolgi ognjeni ' prameni v šive ljudi — la v strašnih krikih se avijajo ožgana telesc, z gorečimi obrazi bijeja ob akale. ob trupla ... Ta poleže orožje napadalci In napadene i. pomešajo ae drog med drugega in išče jo, rešitve p« luknjah in jazbinah. Pa se uau-je jo nanje vžigalne granate, vnamejo ee kritja, a pohlavnali nesrečniki tekajo od kritja do kritja. Pa paJajft gie lnje pline ve bombe in strupeni ||ih mori >a davi. (Dalja prihodnjtt.) IVlpcrocJjiVo ao odpoopc pri zdiNkV|Jet)jli arbečice «1 i%isi|th kožnih Mt*p» CENA SO* VABILO NA VESELICO ■ (PIKNIK) ■ | katero priredita ' » B B DRUŠTVI ST. 466, S. N. P. J. in ST. 178, S. S. F. Z., J dat 20 maja 1023 na farmi rojaka John čamzeka ■ v Gillcapic, 111. I Uljudno vabimo rojake in roj njih naaolbin, da naa mnogoštevilno obi omače In bij i ž- I ejo na U dan, B kjar ae bomo zkupno zabavali na prti prireditvi sloven skih društev v Gillospie, 111. Za dobro in točno postrežbo | vaem bode izvratno preskrbljeno, za plesa željne bode T igrala izvrstna godba. i I Začetek veselico točno oŠ 10 «sri dopoldne. B Na svidenje pri zabavi kliče vso^ vaaelični odbor. | ■ BI ■IMIMIIBMMP^MBMMIIBIIIIMIIB ■■MBPMSjjjggJ znEzzzzzzzzzszn? t«---r -t*e » rpr« mj it pn vu,w| lo^iju. W F. SEVERA CO. MAPin«. iowa KNJIGA ZA CELO ŽIVLJENJE. Angleško-alovenakl bcecdnjet bosta rabili celo šlvUenje. Vaako ne-anano anglelko beeede boste pebkali v besednjaku; uetvarill ai boete velik besedni zaklad. Cena beaednjaku Je is.00. Naročite pri DR. F. J. KERN, 6233 St Oafar Ava.t Cleveland, Ohio. KAKO LJUDJE NAPREDUJEJO 1 Uprava ameriške sakladnlea v Washingtono- je na vprs&anje "Kdm j« ikmpmkr odgovorila tako-le: Skop je oni, ki od vsakega dolarja pnštedi 60 centov ter od ostalih sapravi 19 eentov sa ftivež In vsega 1 cent ss lao-brasbo, zabavo In dobrodelne dolarja pi od o»tnlin Varčen Je oni, ki od irišledi 20 centov ter aapravi BO eentov as tlvet In po 10 eentov as lao-brasbo, aabave in dobrodelne namene. < 4 Zapravljiv I« oni, ki nič ne prifttcd. Ur od dolarja aapravi 6S 40 eentov sa sploh cfntov ruhnvo po en brodil ne namene. Prvi pogoj neodvisnosti ln tka ao urejene denarna To valja eaahe aa potika, kakor aa društva, obline In drtave. Pot do Pot do aapeha > dolg« In am#iia.