Prednovoletni pogovor s predsednikom skupščine občine Ljubljana Center Miroslavom Samardžijo
V letu 1978 smo dosegli ugodne rezultate
Vletu 1978 smo pri izvajanju srednjeročnega družbe-nega plana občine Ljubljana Center dosegli rezultate, ki so nad pfanskimi predvidevanji, je dejal Miroslav Samardžija, predsednik skupščine občine Ljubljana Center. Obiskali smo ga, da bi izvedeli kako smo gospodarilf v letu, ki mineva, kje smo dosegli začr-tane cilje in kje zaostali ter katere so najpomemb-nejše naloge v letu 1979.
Kaj smo uresničili letos...
Miroslav Samardžija je de-jal, da smo dosegli rezultate, ki so bili nad planskimi pre-dvidevanji, predvsem v go-spodarski            proizvodnji.
»Ustvarili smo znatno večji družbeni proizvod kot ga je predvideval plan in tudi indu-strijska proizvodnja je bila večja od začrtane, pri tem pa so se povečali tudi realni osebni dohodki zaposlenih. V vseh OZD smo dosegli uspe-he tudi pri uresničevanju in uveljavljanju novih družbe-noekonomskih odnosov, saj so se vse OZD v predvidenem roku konstituirale. Večina or-ganizacij združenega dela s področja trgovine in zunanje trgovine so podpisale samo-upravne sporazume o družbe-noekonomskih osnovah ure-ditve medsebojnih odnosov pridobivanja skupnega pri-hodka in dohodka, na kate-rem temelji uveljavljanje do-hodkovnih odnosov med tr-govino in proizvodnjo. S tem so tudi trgovinske organizaci-je izpolnile zakonske pogoje za konstituiranje OZD in regi-stracijo. Novi družbenoeko-nomski odnosi so se pričeli uveljavljati tudi v bankah.«
»Na področju družbenih de-javnosti,« ]e poudaril, »smo v letu 1978 dokončali objekte, ki se gradijo iz sredstev, zbra-nimi s I. samoprispevkom v Ljubljani. Predvsem gre za objekte, ki smo jih zgradili poleg šol, da bi omogočili boljše pogoje šolanja. Ob tem velja omeniti, da smo se konč-no vsaj premaknili iz mrtve točke tudi pri reševanju pro-blemov pogojev dela zaposle-nih v teh dejavnostih in rešili nekatera vprašanja glede osebnih dohodkov ter delav-cev, ki so običajno dosedaj zaostajali za osebnimi dohod-ki zaposlenih na gospodar-stvu ali negospodarstvu.
In ne navsezadnje se je pre-maknilo tudi pri gradnji neka-terih objektov v Centru, ki so dolgo vrsto let stali kot grad-bišča in bili kamen spotike občanov, pa tudi drugih obi-skovalcev našega mesta. Pri tem mislim na izgradnjo trga Borisa Kraigherja, kjer se je pričela intenzivna gradnja, enako velja tudi zadom Ivana Cankarja. Končno se je pričel uresničevati tudi desetletni program izgradnje in moder-nizacije cest v Ljubljani - prvi rezultat, novo križišče pri De-lavskem domu je sad napo-rov, da bi te investicije prema-knili iz mrtve točke.«
Po hipu premisleka je končal. To so - povedano v telegrafskem stilu - nekateri pomembnejši uspehi v letu 1978.«
In pri katerih nalogah se nam je zataknilo
Poleg uspehov je treba po-gledati tudi neuspehe« je na-daljeval Samardžija. »Tudi v letošnjem letu ne moremo biti zadovoljni s prizadevanji za lepšo podobo Ljubljane in enako velja za čistočo in ure-jenost. Upravičene so marsi-katere kritike, ki so letele na komunalno podietie; to ie na
svojem področju storilo pre-malo.
Ne navsezadnje pa ne more-mo biti povsem zadovoljni tu-di z ugodnimi rezultati nara-ščanja družbenega proizvoda. Produktivnost dela se je dvig-nila le neznatno, in tako so ugodni rezultati in visoka rast družbenega produkta pred-vsem posledica večjega zapo-slovanja.
Slabše rezultate, kot smo jih začrtali pa smo dosegli na področju izvoza in uvoza. Nad tem se moramo še zamisliti, saj imamo prav v Centru vrsto gospodarskih organizacij, ki opravljajo to dejavnost ne sa-mo za samo občino ali mesto Ljubljana, temveč za celotno republiko.
Rezultati zunanje trgovin-ske menjave, ki so v Centru slabši od načrtovanih se kaže-jo zato v večji meri tudi pri uresničevanju začrtane politi-ke v okviru republike. Skrat-ka, ugotoviti moramo, da smo zabeležili tudi negativne re-zultate v gospodarstvu, kljub hitremu in dinamičnemu ra-zvoju na tem področju.«
Družbeno ekonomski odnosi ne smejo biti le formalnost
»Kljub temu, da smo pri uveljavljanju novih družbe-noekonomskih odnosov for-malno zadostili vsem zakon-skim normam, s tem ne more-mo biti povsem zadovoljni, saj so bili vsebinski premiki zelo majhni in je v marsikateri sredini šlo v večji meri le za pravno formalne spremembe. Kljub podpisanim samou-pravnim dogovorom o medse-bojnem sodelovanju med pro-izvodnjo in trgovino so se še vedno ohranili stari maržni odnosi. Tudi v bankah so pri odločanju še vedno ohranile prevladujočo vlogo delovne skupnosti in ne upravljalci bank. Pičle rezultate smo za-beležili pri združevanju dela in sredstev, posebno za nove investicije. Ceprav smo si na tem področju veliko prizade-vali, moramo ugotoviti, da gre
pri novih investicijah še ve-dno predvsem za združevanje sredstev posameznih OZD in bank. V Ljubljani sicer obsta-ja svetel primer združevanja dela in sredstev, to je pri inve-sticiji v tovarni Yulon, vendar so taki primeri sedaj žal še redki.
2e dolgo časa ugotavljamo, da imamo v Sloveniji, in to velja tudi za občino Center ze-lo razdrobljeno gospodarstvo, vendar poteka povezovanje le počasi, in do bistvenih spre-memb še ni prišlo. Na tem po-dročju moramo ugotoviti da nismo dosegli tega, kar smo si zastavili v planu. Svobodna menjava dela še vedno ni zaži-vela v polni meri. To se pozna tudi na področju družbenih dejavnosti, na primer na po-dročju kulture, kjer so pogoji dela in ostali pogoji še vedno taki, kot so bili.«
Na področju družbene samozaščite smo storili velik korak naprej
Na področju družbene sa-mozaščite in samoobrambe smo storili velik korak naprej in to na vseh področjih, v TOZD, v krajevni skupnosti in občini. V vseh teh sredinah so stekle številne intenzivne akcije in to večinoma zelo uspešno.
Ob tem je tov. Samardžija menil: »Kljub temu, da ni-mam vseh potrebnih podat-kov in analiz, imam občutek, da sta danes družbena samoza-ščita in samoobramba postala del našega življenja. Mislim, da to ni fraza, saj večji del de-lavcev pozna danes svoje na-loge in obveznosti ter se zave-da velikega pomena samoza-ščite in ljudske obrambe. Se-veda ni mogoče reči, da bi prav vsak občan in delavec imel zavest o potrebi družbe-ne samozaščite in samoo-brambe visoko razvito, ven-dar pa smo naredili veliko. Vsi so se seznanili z nalogami, ki bi jih imeli v različnih oko-liščinah in pretežni del se tudi močno zaveda pomena ure-sničevanja teh nalog ter jih je pripravljena izvršiti. Po spre-jetju zakona o družbeni samo-zaščiti, vamosti in notranjih zadevah smo začeli izvajati družbeno samozaščito in sa-moobrambo tu ali s pravno formalne plati.«
Naloge v bližajočem se1979. letu
»Naloge, ki nas čakajo v le-tu 1979, izvirajo pravzaprav iz neopravljenih ali slabo oprav-ljenih nalog v zadnjih treh le-tih. Poskušali bomo ohraniti visoko stopnjo rasti družbe-nega proizvoda, vendar ob večji kvaliteti kazalcev gospo-darjenja. Povečanje družbe-nega proizvoda naj bi dosegli predvsem z večjo produktiv-nostjo dela, večjim deležem znanja, boljšo organizacijo itd. Prav tako je nujno, da bo-mo spremenili sedanje trende na področju izvoza in uvoza, saj je prav neizpolnjevanje za-črtanih nalog na zunanjetrgo-vinskem področju postal eden od omejitvenih dejavni-kov nadaljnjega hitrejšega ra-zvoja gospodarstva. Seveda pa lahko nekatere, dosedaj za nas neugodne trende, spre-menimo le. ob sorazmerno vi-soki gospodarski aktivnosti.
V predlogu »Smernice za uresničevanje srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center v letu 1979«
smo zapisali, da je vsaka orga-nizacija združenega dela dolž-na pripraviti in sprejeti pro-gram svojih kvalitetnih dejav-nikov gospodarjenja za pri-hodnje leto in do konca sred-njeročnega obdobja opredeli-ti roke in nosilce za izvajanje programa, kot tudi predvideti potrebna sredstva za realiza-cijo tega programa. Tako bi imele vse OZD svoj plan ra-zvoja materialne osnove, in, v kolikor zaradi teh ali onih vzrokov posamezna OZD ni-ma možnosti, da bi svojo ma-terialno osnovo razširila, bo dolžna združevati sredstva. Prav tako bodo OZD morale predvideti tudi nadaljnji ra-zvoj družbenoekonomskih odnosov in razvoj dohodkov-nih odnosov tako znotraj de-lovne in sestavljene organiza-cije združenega dela kakor tu-di z ostalimi organizacijami, s katerimi se dohodkovno po-vezujejo. Ce organizacije združenega dela ne bodo pre-dvidele razvoja svoje mate-rialne baze in razvoja družbe-noekonomskih odnosov, ne le pravno formalno, temveč tudi vsebinsko, bomo smatrali, da taka OZD ne deluje v skladu z družbenoekonomskimi inte-resi skupnosti.
Vsekakor osnovne naloge v prihodnjem letu izhajajo že iz republiške resolucije uresni-čevanja srednjeročnega druž-benega plana, kot tudi mestne resolucije in prav zato se mo-ramo v občini aktivneje zav-zemati za izvajanje smernic, ki jih vsebujeta ta dva doku-menta.
V prihodnjem letu bomo nadaljevali izgradnjo objek-tov iz samoprispevka II. pri čemer je najpomembnejša iz-gradnja zdravstvenega doma v Centru. Vrsta problemov nas čaka še pri reševanju od-prtih vprašanj na področju vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega varstva, social-nega skrbstva in drugih, ki bodo nedvomno povezane tu-di s financiranjem teh dejav-nosti. Morda velja omeniti, da bo telesna kultura prihodnje leto dobila nekaj modernejših objektov v Tivoliju; začeli bo-mo namreč graditi sklop telo-vadnic in drugih rekreacij-skih objektov.
Velike naloge nas čakajo tu-di pri uresničevanju nadalj-njega prostorskega razvoja. Verjetno ne bo večjih proble-mov pri izgradnji poslovnih stavb in objektov, vrsto težav pa bo treba rešiti na področju stanovanjske gradnje. Že v prvih mesecih prihodnjega le-ta se bo treba temeljito dogo-voriti o tem, kje in na kak na-čin bomo reševali to vpraša-nje. Prav na področju stano-vanj so zahteve občanov mar-sikdaj zelo upravičene, na tem podrpčju pa se srečujemo tudi s širšimi družbenimi in-teresi. Zato se bo treba doko-pati do jasnejšega koncepta nadaljnjega prostorskega ra-zvoja in nujno sprejeti tudi nov prostorski plan za po-dročje občine in celotnega mestnega prostora. Seveda pa bo treba najprej temeljito preučiti posamezna vprašanja in riajti najboljše rešitve.«
Za srečne prihodnje dni
Ob koncu razgovora smo Miroslava Samardžijo, pred-sednika naše občinske skup-ščine vprašali, kaj bi želel spo-ročiti ob izteku tega leta obča-nom in delavcem v Centru.
»Zelel bi voščiti vsem obča-nom ob novem letu. Vsem občanom in delavcem želim veliko sreče v letu 1979, hkrati pa želim, da bi se bolj angaži-rali pri uresničevanju zastav-ljenih ciljev, saj bomo le na ta način srečnejši in zadovolnej-ši ter notranje izpoJnjeni preš-li, ne samo v leto 1979, temveč H tudi v leto 1980.                      •
Prihodnje leto se v Ljublja-ni pripravljamo na sprejem novega srednjeročnega plana razvoja za obdobje 1981-1985 in poleg tega tudi na sprejem dolgoročnega plana razvoja »Ljubljana 2000«. In če ne že-limo biti srečni le prihodnje leto, ampak uživati sadove hi-trega gospodarskega razvoja in hitrega razvoja družbenoe-konomskih odnosov tudi v prihodnje, potem se moramo vsi aktivno vključevati v raz-pravo o srednjeročnem in dol-goročnem planu razvoja Ljubljane, vsi se moramo ak-tivno vključevati v uresniče-vanje zastavljenih ciljev.«