Poštnina platana v gotovini.
Cena posamezni štev. 1 Din 50 p. Rokopisi se ne vračajo.
Leto IV., štev. 7.
Izhaja enkrat na mesec.
Poštni čekovni račun štev. 12450.
UPOKOJENEC
Glasilo državnih upokojencev in upokojenk v Sloveniji.
V Mariboru, dne 25. julija 1929.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ob bregu 14.
Trplenje staroupokojencev.
Nadaljevanje in konec.
Časopisje prinaša dnevno za drž. u-radništvo razveseljive vesti, da mu vlada zvišuje prejemke, ker so se dosedanji izkazali kot nezadostni za življenske potrebe.
Naše društvo je opetovano kazalo v listih in tudi v spomenicah na merodajna mesta, da so prejemki staroupokojencev še tembolj nezadostni, ker so za eno tretjino do dve tretjini nižji od pokojnin novo upokojencev in najnovejših upokojencev. Kazali smo na očiVidno neopravičenost takega razlikovanja, ker so vendar vsi dosedanji upokojenci naše države odslužili pretežno večino svojih let v avstro-ogerski monarhiji. Zakaj bi torej pred 1. oktobrom 1923 upokojeni nameščenci' zdaj morali hirati z eno tretjino nižjo penzijo?! Glede od Astro-Ogrske prevzetih upokojencev veljajo mirovni mednarodni dogovori, po katerih jim priti-čejo še ugodnejše pokojnine nego našim novoupokojencem.
Ko je nastopila sedanja vlada je bilo opetovano citati, da priznava potrebo zvišanja prejemkov staroupokojencem in da bo zvišanje tudi izvršila. A čez več mesecev je vse utihnilo.
Član našega društva mi je sporočal, da je bila pred kratkim neka deputacija v Beogradu pri kabinetnem šefu nekega ministrstva. Ta gospod je deputaciji med pogovorom pripomnil nekako: »Predsednik vašegla društva piše jako dobre članke za staroupokojence, pa večina naših gospodov ni za to«.
Naše društvo je poslalo pred nekaterimi tedni ministrstvom v neki posebni zadevi spomenico, ki je v bistvu nanašala na zvišanje naših prejemkov. Od za nas najvažnejšega ministrstva dobili smo u-radni odgovor »da se društvom penzio-nera ne može dzači u susret, pošto zato nema ne zakonske ni budžetslke moguč-nosti.«
To sta dve prav malo razveseljivi vesti od merodajnih strani. Res je sicer, da v zdajnem državnem računu ni izrečno določene vsote za staroupokojence;
pa upati smo smeli, da se vsaj kaj pripravlja v prid staroupokojencem. In kaka manjša vsota bi se že dala izločiti za staroupokojence tudi po zdajnem bud-žetu.
Toda zgoraj navedeni uradni izjavi! sta definitivnega odklonilnega značaja. Naše društvo je v spomenicah na merodajna mesta in v mesečniku »Državni upokojenec« večkrat obširno in številčno obrazložilo nevzdržljivi položaj staroupokojencev, k čemur pripominjam, da se »Državni upokojenec« pošilja red^-no vsem ministrstvom in še posebej vsem ministrom in drugim za naše zadeve odločujočim osebnostim.
Dokazali smo, da so takojšnji ukrepi v pomoč staroupokojencem nujno potrebni. Uspeha ni.
Položaj staroupokojencev je torej postal tak, da jih sili iskati izvanredne pomoči. Posvetujemo se z vsemi pokrajinskimi društvi1 upokojencev, kaj početi in če ne bi kazalo, da se sestavi obširna spomenica in predloži Nj. Vel. kralju, kakor je to storilo bratsko sarajevsko društvo že meseca februarja. Sprožila se je tudi misel, da se poslužimo v našo rešitev najskrajnega sredstva, da se poda deputacija pred kralja.
Od nekaterih društev imamo že pritrdilne odgovore.
Vsekakor stojimo pred odločilnimi koraki naših organizacij, od katerih upamo, do bodo napravili konec dolgemu trpljenju staroupokojencev.
Dr. Jos. Kronvogl, Črmla.
Pokojninski prejemki v Češkoslovaški.
Kakor smo zvedeli iz jako verodostojnega vira, češko-slovaški drž. upokojenci ne poznajo naše bede in ne verjamejo, da naši staroupokojenci umirajo gladu. Za danes samo ta-le primer: Državni u-pokojenec, ki ima pri nas Din 2000.— pokojninskih prejemkov mesečno, bi dobival v Češkoslovaški nad Din 4000.—.
Prihodnji »Upokojenec« prinese nekaj primerov pokojninskih prejemkov višjih, srednjih in nižjih upokojencev Češkoslovaške, ki jih je povzel naš gospod predsednik iz zbirke »Sbirka zakonu a nari-zeni statu oeškoslovenskeho«.
Društvene vesti.
Odgovori:	1.	M. Koderman. Po-
šljite prav kratko a jedernato vlogo direkciji drž. železnic, oddelek pokojnine v Ljubljano. Ako pišete preobširno, pisma ne čitajo takoj, položijo ga v stran in ga potem še le na Nikolevo zopet vzamejo v roke. 2. Repnik A. Opozorite je še enkrat vljudno in kratko, da je kredit že otvorjea. 3. Kren, Dominkuš. Vse je v redu. Zadeva se je zavlekla, ker sta denar poslala po nakaznici. Hvala.
Pozor! Danes dobe vsi p. n. člani položnice s prošnjo, da nam čimprej pošljejo na naslovu z rudečilom označene zneske. Pri večjih zneskih prosimo v 2 ali 3 obrokih. Uprava lista.
Celje in okolica. Prvi sestanek krožka upokojenega učiteljstva v Celju in o-kolici! Kedaj pa in kje? To vam pove naš blagi tovariš g. Krajnc v Celju. Dragi mi tovariš-ica, potrudi se k njemu takoj in povej drugim, kje se sestanete. Urednik je namreč založil tozadevno dO' pisnico. Najsrčneje vas pozdravljamo na I. sestanku. Mariborski krožek.
Krožek upokojenega učiteljstva v Mariboru in okolici se vrši v četrtek S. VIII. t. 1. pri »Balonu«, Pobrežje. Kaj pa Ptuj, Ormož, Ljutomer, Slovenjgradec, Šoštanj, Brežice, Trbovlje, Slovenska Bistrica? Posnemajte Celje in Maribor!
Maturanti iz leta 1879 obhajajo svojo polstoletnico v nedeljo in pondeljek dne 4. in 5. avgusta t. 1. v Mariboru v Gambrinovi dvorani. Vspored: 1. Pozdravni večer s petjem ob 19. uri v imenovani dvorani. 2. V pondeljek ob 8. uri sv. maša za rajne gospode profesorje in tovariše v Alojzijevi cerkvi. 3. Ob 9. uri poset tov. »Mešiček-ovega doma« Krčevina, Praprotnikova ulica 33. 4. Obisk grobov ped. Hornika, profesorjev in tov.
5. Obvezen obed v Gambrinovi dvorani.
6. Ogled najvažnejših sprememb v Mariboru od 1883 do 1929. 7. Tovariši, ki prenočijo v pondeljek v Mariboru, poletijo popoldne, dne 5. avgusta t. 1. na Fel-ber-jsv zdaj Mariborski otok. 8. Zbirališče v nedeljo ob 17. uri v kavarni »Asto-rija« v Slovenski ulici. Dragi tovariš, ne ostani doma blrez posebnega vzroka! Omogoči, da se po preteku polstoletja vidimo vsi še živi tovariši — mogoče zadnjikrat! Ne kali nam veselja s svojo odsotnostjo!
Odborova seja v nedeljo, dne 11. avgusta t. 1. ob 10. uri v Sodnijski ulici.
Članarina Društva državnih upo -kojencev in upokojenk za Slovenijo, sedaj v Mairiboru. IV. redni občni zbor z dne 16. junija t. 1. je iz jako tehtnih razlogov — Slovenija imej samo eno močno društvo drž. upokojencev in upokojenk ter vdov, ki se bo včlanjeno v Zve zi drž. nameščencev v Ljubljani, skupno z aktivnimi tovariši-cami bojevalo za pravice upokojenega in aktivnega drž. usiužbenstva — povišal članarino od l. julija t. 1. dalje za en dinar. Mesečna članarina znaša torej Din 3.—. — Ako plačate mesečno tri dinarje, ste — dokler ni izvršeno fuzijoniranje društev upokojencev — član zelo delavne organizacije, ki zastopa interese vsega drž. usiužbenstva in katere skupen cilj je izenačenje pokojninskih prejemkov. Vsak član dobiva glasilo »Drž. upokojenec« brezplačno.
Najnovejši upokojenci.
V	Mariboru, 13. julija 1929.
Znano nam je prizadevanje staroupo-kojiencev po popolni izenačbi z najnovejšimi tovariši. Ker je ta zahteva pravična, upajmo, da se bo v bližnji bodočnosti uresničila.
Sedanja kraljeva vlada, kateri popolnoma zaupamo, bo gotovo to krivico popravila in odstranila še velike neredno-sti iz državne uprave, ki kljub strogim določbam sedanje vlade še niso izginile, temveč ogrožajo tudi življenske pogo.c najnovejših upokojencev.
Staroupokojenci trpe radi nezadostnih prejemkov, najnovejši ne dobe celo vrsto mesecev ničesar. Pri meni teče že sedaj 5. (pati) mesec odkar sem dobil zadnjo plačo še kot aktivni nastavljenec. Ker Glavna kontrola do letošnjega leta ni bila na najboljšem glasu, sem si tudi jaz preskrbel dokaj božje masti: potrpljenja. Ko mi je te robe zmanjkalo, sem začel stikati za aktom. Zvedel sem, da je glavna kontrola že koncem aprila t. 1. odobrila mojo penzijo. Dne 11. maja t. 1. je šel akt iz prosvetnega ministrstva pod ON Br. 37.282 v državno računovodstvo. Od tam mora baje še k finančni direkciji v Ljubljano, potem šele pride k Vel. županu, ki da zopet fin dir. nalog za izpia Čanje. Prosil sem pismeno gosp. finančnega ravnatelja, naj blagovoli povzročiti, da se bo akt našel in šel svojo pot
naprej. Po preteku dveh dneh je bil akt že v Mariboru. Čez nekaj časa se oglasim pri penzijdki referentinji in v svoie veliko veselje zvem, da je akt že odšel z nalogom za izplačilo v Ljubljano. Ker pa denar le ni hotel priti, sem ipisal malo ostreje računovodstvu v Ljubljani.
Mesto denarja pa mi gospodje poročajo, da mi niso mogli penzije izplačati, ker referentinja pri Vel. žup. ni priložila odobritve glavne kontrole, in da se bo akt v kompletacijo vrnil prosvetnemu oddelku. Akt je res prišel v Maribor toda referentinja še je le sedaj opazila (zakaj ne prej?), da je moja stanarina pri držav, računovodstvu napačno vpisana (tri četrtine mesto cela) in je poslala akt zopet v Beograd. Na šetnjo? Tam počiva sedaj že mesec dni.
Ker s penzijo ni nič, sem poskusil priti do drugega dela svoje pravice: do druge polovice »Razlike«, katero so že vsi upokojenci in tudi aktivni prejeli. Pišem torej zopet in terjam razliko. Pa nelkteri gospodje pri fin. direkciji so očividno zmešani. O razliki mi nočejo dati odgovora, pač pa mi zopet glede pokojnine poročajo zakaj mi je ne izplačajo. Zatrjujejo dalje, da delajo po zakonih in predpisih in mi priporočajo, naj se poslužujem primernejšega »tona«.
Glede »tona« mi delajo krivico, saj nisem telefonično govoril. Če ni bil primeren se še lahko poboljšam. Zagotavljam vas pa, da bi bili vaši izrazi boli pognojni kot pohlevni, če bi morali tako dolgo čakati na vaše prejemke kakor jaz.	   P.	Loparnik,
Samopomoč drž. nameščencev in upokojencev mariborske oblasti.
Dodatno k članku v št. 6. »Upokojenca«, da je premala zavednost kriva nazadovanju števila članov, si usojam izraziti svoje mnenje, da je tudi v odboru premalo agilnosti in ekspeditivnosti.
Leta 1928 v začetku febiuarja sem javil svoj pristop s predpisano »Prijavo«. Ker nova pravila še niso bila potrjeni, se je stvar par mesecev zavlekla, in se je med tem več »Prijav« zgubilo. Napisal sem drugo in bil končno v odborovi seji sprejet. Mislim, da je bilo junija. Šele o Božiču sem zvedel, koliko imam za doplačati. Tudi to dolžnost sem storil; do današnjega dne pa še nisem prejel članske izkaznice ali Sprejemnega lisca, kakor se že imenuje. Pa moj slučaj ni edini.
V	Mariboru, dne 14. jul. 1929.
P. Loparnik.
Prosimo, tudi nas ne pozabite!
V	članku »Trpljenje staroupokojencev« našega glasila od 30. aprila t. 1. se je spregledalo omeniti upokojence, kateri v času penzijoniranja niso imeli vsa službena leta, in ker so bili penzijonirani v dobi od 31. VII. 1923 do 31. VII. 1926, to je pred iztekom 3 let, odkar je stopil v
veljavo zakon o civilnih uradnikih in o-stalih državnih uslužbencev, se jim je penzija odmerila sicer na podlagi novih prejemkov ali v smislu čl. 239, 2. stavka imenovanega zakona po odredbah dosedanjih zakonov. Toraj bi upokojenci te vrste ranžirali med točko C in D omenjenega članka. Pri tej priliki pa treba posebno naglasiti, da so bili te vrste pen-zioniranja največ deležni uradniki višjih položajev, kateri so takoj po prevratu mnogo pripomogli k temu, da so se razmere pri nas konsolidirale. Ti uradniki so bili večinoma penzijonirani samo iz partizanskih ozirov, t. j. da je na njih položaj mogel priti partizan, ki dostikrat ni imel niti moralne niti službene kvalifikacije za položaj za katerega je bil i-menovan. Prvoimenovane se je ipenzijo-niralo enostavno na temelju čl. 234 zakona, kateri je odredil, da bodo uživali državni uslužbenci svojo stalnost šele po preteku treh let, ko je stopil omenjeni zakon v veljavo. In tako se je moglo zgoditi, da je bil disciplinskim potom penzijonirani uradnik, ki je bil penzijoni-ran za pregrešek, ki ga je v dobi prvih treh let od uveljavljenja zakona naredil, dosti na boljšem in sicer ra !i tega, ker je vedel zakaj je bil penzijoniran in poleg tega se je njegovo penzijoniranje vsled počasnega disciplinskega postopka dostikrat zavleklo tako, da je pridobil na času in da je bil ta potem čisto po novem zakonu penzijoniran. medtem ko je bil uradnik na temelju Čl. 234 zakona preko noči penzijoniran in ne da bi se mu povedal vzrok zakaj se ga je pen-zijoniralo. Vsled penzijoniranja, predno je tak uradnik mogel doslužiti vsa leta, potrebna za polno penzijo in ker so se zaradi tega pri odmeri dotične penzije upoštevale odredbe starih penzijskih predpisov, to je, vzelo se je pri tej priliki v obzir, da je treba za popolno, .pen-zijo 40 namesto sedanjih 35 let, so na ta način penzijonirani uradniki deležni ne samo moralnega ampak tudi materijel-nega trpljenja. Mnogim na ta način pen-zijoniranim uradnikom je žalost že skopala prerani grob, ker je njih penzija dostikrat enaka tisti penziji, ki jo ima n. pr. uradnik LII-1, ko je doslužil, kar pa njih ni bilo dano. Nekaj časa se je govorilo, da se hoče uradnikom, ki so bili na naveden način penzijonirani, storjena krivica popraviti, ker duh čl. 234 zakona gotovo ni hotel napraviti krivice dobrim uradnikom. O tem je sedaj zopet vse tiho in ti uradniki bi bili že veseli, če bi se jih čisto po novem zakonu penzijoni-niralo, ker bi se s tem sedanja penzija vendar za nekoliko odstotkov povišala. Usoda teh vrst uradnikov je res žalostna, na eni strani ne morejo več delati v državni službi, v privatni službi je malo mest na razpolago za starejše ljudi, a začeti kako samostalno delo pa zopet ne kaže, ker bi se potem zgubila draginj-ska doklada, katero se pa ne more pogrešati, ker tudi tako samostalno delo je od danes do jutri, posebno takrat če bi
eden obolel. Treba je pomisliti koliko časa bi bilo v takem slučaju potrebno, da bi uradnik, ki bi opustil svojo skromno samostalno deJo zopet prišel do svojih prejemkov, ki bi mu vsled spremenjenega položaja pripadali. To je pa tudi vzrok da toliko penzijonerjev, ki bi še lahko delali in ki bi celo še drugim lahko dali zaslužek, namesto da bi delali, samo brezupno gledajo v sivi dan.
IV. redni občni zbor.
(Konec.)
3. Poročilo preglednikov računa. Gg. Meglič Otmar, višji davčni upravitelj in Karis Ferdo, višji poštni kontrolor, sta natančno pregledala račun za leto 1928-29 ter ga našla v redu. Njuni predlog, da se podeli blagajniku, g. Vinku Jugu, nadučitelju v p. in odboru razrešnica, se sprejme soglasno.
Prejemki društva od ustanovitve do 30. VI. 1929 znašajo Din 39.380.—, izdatki v istem času Din 36.694.48; prebitek 30. junija 1929 Din 2685.52.
4. Volitev načelstva in preglednikov računa. Predlagana je bila sledeča kandidatna lista in soglasno sprejeta:
Predsednik dr. Jos. Kronvogel, dvorni svetnik v p., Maribor; I. podpreds. Vučetič Mihael, gruntovski direktor, Maribor; II. podpreds. dr. Reddi Oskar, dvorni svetnik v p., Celje; Tajnik Kopič Rado, nadučitelj v p., Maribor; namestnik Farkaš Ivan, nadučitelj v p., Maribor; blagajnik Jug Vinko, nadučitelj v p., Maribor; namestnik Mešiček Josip, nadučitelj v p., Maribor; odborniki; Cepič Marija, uradnikova vdova, Maribor; Farčnik Tone, nadučitelj v p., Tezno; Koderman Janko, šol. ravnatelj v p., Maribor; Križanec Ferdo, ravnatelj zemij. knjige, Maribor; Lesid Anton, general v p., Meljski hrib, Maribor; Novak Jernej, policijski nadstražnik, Maribor; Vodopivec Anton, poštni podu-radnik, Maribor; Reich Janez, nadučitelj v p., Maribor; namestniki; Zelenko Martin, okrajni tajnik v p., Ptuj; Krajnc Janko, .poštni kontrolor, Maribor; Ogorelec Anton, nadučitelj v p., Radvanje; Globočnik Ivan, o-rožniški stražmojster v p., Maribor; preglednika računov: Meglič Otmar, višji davč. uprav, v p., Maribor; Novak Jaka, poštni upravitelj v p., Maribor; namestnika: Vodenik Simon, nadučitelj v p., Maribor in Šerbak Ivan, šolski upravitelj v p., Maribor.
Redni občni zbor
podružnice »Društva upokojenih orožnikov v Ljubljani«, ki se je vršil v nedeljo, 14. t. m. v gostilni »Senica« v Studencih. Udeležba je bila z ozirom na dejstvo, da so nekateri člani več ur oddaljeni od Studenc, jako povoljna; vse mize prostornega kina so bile gosto zasedene1.
Podružnični predsednik, gospod Josip Princi pozdravi navzoče, posebno predsednika glavnega društva v Ljubljani,
gospoda Valentina Legata in zastopnika Društva drž. upokojencev in upokojenk za Slovenijo v Mariboru. Pred otvoritvijo občnega zbora se spominja umrlega predsednika, gospoda Martina Majcen-a.
V	znak sožalja vstanejo vsi navzoči raz svojih sedežev ter zakličejo 'rajnemu »Slava mu!«
Kakor smo posneli iz poročila predsednikovega, je bilo društvo vztrajno, marljivo in neumorno delavno. Razposlalo je mnogo prošenj, spomenic, protestov, žalb, urgenc, katerim prizadevanjem je gladil pot znani nam bivši poslanec g. Žebot, ki se je edini potegoval za naše pravice, osobito posameznikov, in večkrat z uspehom. Vsa navedena prizadevanja in številne urgence upokojenih orožnikov so bila zaman. Ker jih dane jim obljube niso sitile, so se poslužili skrajnega sredstva, rubili so državo.
Na to dobi besedo, živahno pozdravljen, predsednik glavnega društva g. Legal Tudi iz tega obširnega poročila posnemamo, da je bilo glavno društvo zelo delavno. 27 članov je posebej vložilo tožbo, a jo dobilo nazaj, da jo kolkuje. Prosili so tudi za povišbo nezadostnih 'prejemkov iz monopolskega posojila po 730 milijonov dinarjev, a še do danes brez odgovora. Na prošnjo za avdijenco je Veliki župan zahteval tozadevno spomenico; 3. junija je društvo urgiralo prošnjo za avdijenco, nakar je Veliki župan 10. t. m. odgovoril, da še ni rešenja. Društvo se je obračalo tudi na naše merodajne rojake gg. dr. Sagadina in Šmida. Dr. Sagadin je društvu nekoč odgovoril: »Tudi to, kar mi obljubijo, ne drži vedno«. Vprašanje na Fin. direkcijo v Ljubljani radi prevedbe kron v dinarje še danes ni rešeno. 21. junija t 1. orožn. komandu v Beogradu in Državnemu svetu predložena vloga še tudi do danes '
ni bila vredna odgovora. Beograjski o-rožniški krug, je vrgel društvo celo na cesto, češ, da ne spadajo v njihov delokrog. V novejšem času se društvo upokojenih orožnikov všled tega obrača na Fin. direkcijo. V čem se razlikuje delovanje društva upokojenih orožnikov od našega delovanja oz. zahtev? Naši sotrpini, tovariši zahtevajo izenačene ipo novem orožniškem zakonu, mi pa po novem uradniškem zakonu, vsi pa trpimo, živimo v bedi!
Konečno izreka predsednik g. Jos. Princi, predsedniku glavnega društva, g. Valentinu Legatu, najiskrenejo zahvalo za jako zanimiva izvajanja in za njegovo in odborovo delovanje za naš dobrobit ter boljšo bodočnost, preden nas pobere neusmiljena smrt. Ko še nujno prosi navzoče, naj vsak posameznik zastavi vse svoje moči v čim močnejšo organizacijo v Sloveniji, in jih opozori, da organiza-ja potrebuje denar, denar in zopet denar, preide k naslednji točki dnevnega reda: volitev načelstva.
Da bi novo izvoljeno načelstvo nadaljevalo svoje delo z isto vnemo kakor dosedanje v dosego vseh upravičenih zahtev, želi zastopnik Društva drž. upokojencev in upokojenk za Slovenijo v Mariboru v svojem lin v imenu zastopanega društva društvu upokojenih orožnikov v Ljubljani in tukajšnji podružnici, katero organizacijo diči inteligentno, jako disciplinirano p. n. članstvo, kar je pokazal potek občnega zbora. Na svidenje v enotni organizaciji drž. upokojencev za Slovenijo.
Kdor še ni član Kreditne zadruge v Mariboru, Rotovški trg, ki uradu]e ob pondeijkih in četrtkih od 17. 18. ure, pristopi i'akoj!
ZdravllfSCe Rogaška Slatina
I Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. — Svetovni _
zdravilni vrelci: Tempel, Styria, Donat. — Zdravljenje vseh želodčnih in ■ črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter.	j
Sezona: MaJ-zeptember	Sazona:	Maj-september V
Cene zmerne. V pred- in posezoni znaten popust. Koncertira vojaška godba. B
■ Največja udobnost. Radio. Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte.
Ravnateljstvo zdravillita Rogalka Slatina.
v Celju, Prešernova ulica 10
v poslopju starega okrožnega sodišča vabi vse državne uslužbence in upokojence, da pristopijo k zadrugi kot člani. Svoji k svojim 1	Cene konkurenčne.
Poziv
vsem upokojencem v Sloveniji.
Kakor poroča naše glasilo na drugem mestu, se bije odločilen boj za tako potrebno enotno organizacijo vseh društev drž. upokojencev v Sloveniji. Kdor za take frontne boje ni sposoben, naj s svojim vzgledom v najožjem ikraju zbira bojevnike, katerih število se bo kmalu podvojilo in pomagalo k zmagi. Že> v osnovni šoli smo slišali, da so svoj čas o-troci zbrali vojsko za sv. križ. Vsled telesne slabosti niso imeli uspehov, pač pa so navduševali' odrasle s svojim občudovanja vrednim junaškim nastopom. In mi za vsako delo nesposobni stari dedi, ki po beograjskem mnenju ne vemo, kai čemo, zgrabimo svoje orožje — jeziček. —: kateri bo malo zabeljen z zabeljo navdušenosti, žel vidne uspehe v obupnem boju za naš — vsakdanji kruh. Posetit^i mlačneže, brezbrižneže, ki bi radi želi pa ne sejali. Povabite te grobokope v naše vrste. Recite jim, ako že oni ne rabijo državne pomoči, naj vsaj tebi na ljubo vstopijo in te rešijo gladu. Ne zamudite te najugodnejše prilike, ki se vam je kedaj nudila in ojačite organizacijo. Posnemajmo Strmoleta v Kamniku, Lon-čar-ja v Kočevju, Bratiča v Tržiču. Prvi je v najkrajšem času pridobil 60 tamkaj-šnih upokojencev, druga dva sta z na-brušenim mečem v boju v svojih krajih. Veselilo bi nas, ako bi se pojavili teki bojevniki n. pr. v Mariboru, Celju, Ormožu, Slovenjgradcu, Šoštanju, Trbovljah, Ljutomeru itd. Zakaj ne omenim Ptuja? Tamkaj že imamo Strmoleta in Lončarja. Dragi mi bojevniki, glasilo »Upokojenec« vam je po želji na razpolago. Ž njim in iz lastne skušnje boste malkontentom, glavomajačem z lahkoto dokazali, da je društvo drž. upokojencev in updkojenk za Slovenijo v Mariboru eno najdelavnejših in do pred kratkim najmočnejše diruštvo upokojencev. Pred par tedni je rekel predsednik bratskega društva: »Res je, vaš odbor je delal, a naš je spal.«
Skrbite prijatelji dela in močne organizacije, da bo število članov znatno poskočilo, da se bodo vrnili tudi begunci, to so člani, ki so nam vrnili »Upokojenca« in izstopili. Kmalu nastopi čas, ko bodo neorganizirana bele vrane med u-pokojenci. Kdor hoče dočakati, da se bo s prstom kazalo na redke take bele vrane, ki bodo v ugodnem trenutku prišle iz daljnega ozadja, upajoč, da bodo žele, če tudi niso sejale? Kdor ne dela, naj ne je, kdor noče delati, naj pa le strada!
Ako stori vsak posameznik svojo dolžnost v prid močni organizaciji sploh, bo pomagal, da bo naše društvo številčno največ članov privedlo v enotno organizacijo državnih upokojencev, ki je na vidiku.
Telefon štev. 16
Ustanovljena 1. 1889
Poštni ček 10.533
Stanje vloženega denarja nad 365 milijonov dinarjev
Stanje vloženega denarja nad 1400 milijonov kron
(Gradska štedionica)
Ljublj ana
Prešernova ulica
sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. — Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občinski denar. — Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice
K1HHSKII IHDOSTRliSKU DRDZM
= Telefon 67
Celje,
Ustanovljena 1906 Lastni kamnolomi
= Izdeluje vsakovrstne nagrobne == spomenike iz marmorja, granita, ššj sijenita itd., nagrobne plošče in == okvirje, garniture za spalne in = jedilne sobe, obzidne plošče, mo-= zaik in vsa v kamnoseško stroko =. spadajoča dela. Prodaja tudi na
Mllllliiiiiiiiiiinuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
.V ^ Razlagova 7
PODRUŽNICA
V TRBOVLJAH
obroke.
Telefon 67 —
Stalno velika = zaloga spomenikov od najprepro- = stejše do najmodernejše oblike. = Zahtevajte načrte in proračune. =
Konkurenčne cene 1 — Ugodni =| plačilni pogoji 1	i=
miiiilfl
♦
:
♦
Ustanovljeno leta 1810	Ustanovljeno leta 1810
Veletrgovina z železnino
D. Rakusch, Celje
*
priporoča svojo bogato zalogo hišnih in gospodarskih predmetov, posode in vsakovrstnega orodja.
Poseben oddelek za stekleno blago in porcelan.
Izdaja Društvo drž. upokojencev za Slovenijo, predstavnik dr. Kronvogel, Maribor. Odgovorni urednik Rado Kopič, Maribor. Tiska Mariborska tiskarna
predstavnik Stanko Detela, ravnatelj, Maribor,