95 stnfim. I Udljaii, f sntfa, 2S. aprili 1917. L. leto. .Slovenski Narod' Ttl|a po pottl: zt Avstro-Ogrsko: ćelo Icto skupa] naprej . K 28— pol leta „ n • • - 14'— čcirt leta „ • • • • T— na mesec „ » . - . 2*50 | u Nemčijo: ćelo Icto naprej . . . . K 33 — I za Ameriko m vs« dra^t deiele: I ćelo leto naprej . . . . K 38.— VpraSarrem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znaraka. Vpravnlitvo (spodaj. dvorUce levo). Enaflora olica šL 3, telefon it 85. Iihalft v»ak dma ivećer tzvteoUi atrije ia »ranfkt. bisera ti se racu na jo po porabljcnem profiteru \n sicer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrjt po 8 vin., dv&krat no 7 vin, trikrnt po 5 v. Poslano (enak prostor) 15 vin., ptrte ia zahvale (mak prostor) 10 vio. Pit večjih insercijah po dogovora. Na pismena naro*:Ia brez istodobne vposlat/e naročntne se ne ozira. „Ifarodat tis^mraa" Uiefoa &t. S5. UpravniStvu aaj se poSiija o nar^.ilj.^ rz.danacijc, inaerali L t, d., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod* velja w Ljnblfanl dostavljen na dom ali če se hodi poaj : ćelo leto naprej . . . . K 26*40 I pol leta „ .....13*20 | Icetrt leta „ ..... 6*60 na mesec „ .....2*20 Posaa»«saa ŠteTilka velfa 10 vinarfer. Dopisi naj se frankitajo. Rokoplsi se ne vračajo. Uređattfva: Saallavai allea it S (v pritiičju levo,) lelalon tt 34* M BioOiiS SiililtO. Duml -4. aprila. (Kcr. urad.) Od niifcder ni porocati o posebnih dogodiiib. Namestnik načelnika generalneea štaba pl. H 6 f e r. fml. • « m DOGODKI NA MORJU. Dl naj. 24. aprila. (Kor. urad.) V noč i od 21. na 22. april je neki oddeick nsše flotilje v cesti Ciranto potepil italijanski parnik kakih 1300 ton. Sovražnih bojnih sil ni bilo videtL Brodovno poveljništvo. Erib nta aeiilo. Berolin, 24. aprila. (Kor. urad.) Wr»?ffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJISCE. Arma^na skupina general-feldmarŠ. prestolonasled-• ika Ruprehta Bavirskegi Na bc$išcn #ri Arrasu ie izvršila na francosklh tleh stojeća britanska sila včerai dragS vcl'ki sunek, da predre neniške crte. Težke in nai-težje batenle so metale ie več dni silne njncžine proicKtSIov na naše pozicije. Dne 23. aprila zjutraj ie na-rasel artiljerijski bo; do najsilnejšega bobnajočesa ognja. Kmalu nato so prodrli za ognjeno steno na širini 30 kiiODietrov angleski r.apaćsini valovi k naskeku na vec mestlh pod vodstvom oklopnih avtomobilov. Spre-jeli smo -ih z uničevalnim ognjem ter jih prisjliii na vec mastili, da so se z velikimi izgubamt umalinili. Na dru-gem mestu je boi valovil srdito sem in tja. Kjer Se sovražnik pridobil na terenu, ga ie vrda nsTaj naša napada žet/n« in nenstrašcua pehota v mogočnem pretisunkn. Zapadna predmestja Lensa, Avion, Oppy, Ga-vrelle, Boeux in Gnen!?!??e ^> bila žarifča trdrsa borenja. N'ifcova imena spricujcio Junaštva naših pol-kov iz sKoro vsch nemšKfh pokrafin med modem in Alpami. Ko se ie po-nesrDčH prvi napadje priče! proti večeru preko mriiŠkega polja pred naši* mi crtan:i na bresovih Scarpe nada!}-ni velik napad z nov im i množicami in noPebno srdito^tio. Tuđi sila tega nansda ?e Je zlomila ob junaštvu naše nc-hote t3loma v oKnJu. deloma v biižlnskc.t! boju in vsled uničuiočesa učinka neše arttljeriie. Le na cesti Arras - Cambrai Je sovražnik pridobil nekaj sto metrov. Ostale so ma razvaline Guemappa. Kakor na Aisni in v Champagni. tako se Je tuđi trn Arrasu panesrečil s strahovitim! iz-g^ibami sovrdžni poskus, prodreri naše crte. Angleska sila Je doživela v«!ed predvidnosti nemškcga vod-.a in žilave zmasovalne volje naših vrlih čet težak krvav poraz. Ar-mada priiakuje z vsem zaupan'em novih bojev. Na uspehih zadnjih bitk ima svoi posebni delež vsak Nemec« — mož:e in žene. Kmeiie in deiavci, ki stoje v službi domovine ter žrtruje'o stoIc sile za preslerbo armade. Nerašhi icož na fronti ve, da izvršu'e pri tem vsak svojo do!žnost in ne-imorno de!if da pomasa n!en?u zunaj v (ežki borbi na življenje in smrt, za obstanek ali pogin. Fri ostaHh armadah zapadne fronte in na drugih bojHščih ni nobe-nih *eč!fh bojev. Prvi generalni kvarrfrni rnoister v. L u d e n d o r f f. Szn-^c usc:rno pors-ilfo. Beroiin, 24. aprila. (Knr. urad.) Wo?ffov urad poroča dne 24. aprila zvečer: Severo•vzhodno od Arrasa se vrši čez dan boj za Gavrelle. Ob cesti Arras-Cambrai so se včerai pričeli novi angleški napadi. Poročila čet potr-jujejo soglasno včeraj-šnje izdube Angležev kot nezaslišano velike. Ob Aisni in v Cham-pagni izmenoma močan o g e n j. Na vzhodu ničesar bi-stvenega. Najvecji angleški poraz v sedsjnl vo]ni. Berolin, 24. aprila. (Kor. urad.) \Voifiov urad poroča: \" nanovo vzplanueli bitki pri Arrasu dne 23. aprila so doživeli Anglež' najbolj krvavi poraz in najtežje izdube v cali vojni. Njih namen, prebiti nemške crte na obeh straneh Scarpe in na obth straneh ceste Arras - Cambrai, se je razbil na prcizkušeni hrabrosti nemških čet ia na sijajnem sodelo-vanju artiljerije, pehote in letalcev. Na celi 30 km ilolgi napadalni fronti med Lensom in BuUcccmrtom leže od granat in krogel pokošeni angleški napadalni kupi. Dcpoldne, po naj-težjem večurnem behnajočem ognju se je razvnela bitka na široki fronti. Zapadno in jugo - zapadno od Lensa so se ponesrcciii vsi anglcšKi napadi z najtežjimi izgubami ra sovraž-nika, deloma v krvavem bližir.skem boju pri Avionu, kjer se je sovraž-niku posrećilo za nekaj ča^a vdreti. V mogoćnem protisunku pa s;tio ga takoj zopet vrgli nazaj ter je pustil v naših rokah vjete. Aled Oavrellom in Scarpo je bila po silni strelski pripravi pokrajina vsled dima nepregledna. V oblakn ćnim rn piahti se jt posrećilo Angležem s pomočjo šte-vilnih tankov vdreti v našo Crto. Se dopoldne smo izvršili protinapade. Južno od Scarpe smo obdržali vse svoje pozicije, dasiravno jih je sovražnik tuđi z vso silo napadah Kjer se je Angležem posrećilo začasno vdreti, smo izvršili takoj protinapade, ki so potekli za nas nspešno. Tako smo vrgli sovražnika za crte He-ninel - Vis en Artois s težkkni izgru-bami ter do zadnjega tam zopet za-vzeli svoje pozicije. Za razvaline tik o cesti Arras - Cambrai ležeče vaši Guemappe 5e bof še vrši. Proti sc-vraznfku. ki je prodrl napadno od Fontaina, se vrši nrotinnpad. Sedem so\-ražnih tankov smo dopoldne raz-dejali. Đerolin, 24. aprila. (Kor. urad.) Wo!ffov urad poroča; Ccsar je po-slal Kraljevicu Ruprechtu BavarsKe-mu, vodielju v Artoisu se boreče ar-madne skupine, to - 1c brzojavko: Novi angleški napad na bojišću pri Arrasu ie zlomlicn od Tvojih čst! Junakom izpred Arrasa in njih pre-izkušenim voditeljem, ki tekmujejo na drznih činih in uspehu s tovarili ob Aisni in v Champagni, poSiljam svojo in domovine zchvalo. Bog po-iraga] naprej! — Viljcm I. R. Berolin, 23. aprila. (Kor. urad.) Glavni cdsek paricmenta je razprav-Ijal armacini etat. Začetkom seje je vojni minister zaupno poročal o boju na zapadni fronti, hvalil junaštvo čet in poudarjal dolžnost, da se municija in materijal nemoteno dalje dobavljata. Glede na dobro razpolo-ženje čet, ki so rc držale jako dobr(^, je izrazil minister polno zaitpanjc, da ofenziva združenih sovražnikov ne doseže svojega cilja, dečim nemška stvar dobro stoji. Berolio, 24. aprila. ("Kor. urad.) Zastopnik c. kr. kor. urada je imcl vsled prljaznesa povabila vrhovne-ga poveljništva priiiko. obiskati delc zapadne fronte ter videti naprave v etapi, Kakor tuci najsprednje črtc. neposredno ispostavljene sovražr.e-mu ognju. Žc v naprej bodi poveda-no, da je vse, kar je videl, priporr.cg-lo utrditi zavest sigurnosti in trdne-ga prepričan ja, da se bo i-apadna fronta, kakor v preteklosti, takr) tuđi v bodoče držala proti vsem napadom eitente. Ta zavest pr^vzeina tiidi vojake in č.istrfte. Z o-retovsl«o skrbno^tjo skrbi armadno vodstvo za vsakega častnika in za moštvo. Enako razpoloženje. kakor r.a fronti, vada v etapi, kjer se vse trudi, domovino popolnon:a razbr^meniti c:lede preskrbe čet z živili. Mofroče ie ćelo po kritfu potreb čet rrecej-snie množine ž':ta ^ošiljati v j-aledje. Omer«iti je še to dejstvo: Za trar.o-ske otroke, ostale v zasedenih po-krajinah, so ustanovljene sole, kier se ti poditčufejo v maternem jeziku ter se skrbno rreprečinc vsc, kar bi na kakršenkoli način žalilo domoljubna čustva otrok. Curlh, 24. aprila. »Corri?re della sera« poroča iz Pariza: Vo;a?l;i !:rr>-gi zagotavljajo. da se bo franeoska ofenzi\Tia bitka končala že koncem aprila, dočim je lanaca ofenziva trajala tri mesece. Izprcmcmba nr.pa-c'nineja nacrta je bila sklcnjcna v rfavru. ANGLESKO URADNO POROClLO. 22. aprila. Bcj traja zapadno in severo - zrpadno od Lensa nam v prilog. Napredovali smo tam ter vjeli več mož in vplcnili strojne puške. 23. aprila prvo poroči-1 o. Naše čete so r.apadle na obscžni fronti na obeji bregovih Scarpe ter so zadovoljivo napredovale. Južno od ceste Bapaume - Cambrai smo za-sedli ostanke \ asi Trescault in tekom neči rudi vecji del grozda pri Ha-vrincourtu. 23. aprila drugo poroči-1 o. Silen neprestan boj na cbeh brc-govih Scarpe. Vzeli smo važne so-vražne pozicije. Zavzeli smo vas Gavrelle ter sovražne zvezne crte do 21!2 milje južno od tam. Na des-nem brcgri Scarpe so naše čete v boju pridobilo na široki fronti prostora ter zavojevale Gućmappe. BejRiiJ^o uredno poroCilo. 23. april a. Na raznih točkah belgijske fronte se je artiljerijski boj z večjo silo zopet priče!, kakor prej-šnje dni. V okolici Het Sasa se je odigra! živahen boj z ročnimi gr a-«, natami. FRANCO5KO URADNO POROClLO. 21. aprila dopoldne. Med Šoromo in Oiso silni boji obeh arti-Ijerij, zlasti v pokrajini južno od St. Ouentina. Med Aisno in Chemin des Damesorn smo nadalje napredovali na visoki planoti severno od Sancv-ja. Boj z ročnimi granatami nam je oniogočil pridobiti v poicrajini pri Hurtebisu tal. Naš zaporni ogenj je preprečil štirikrat razne sovražne poskuse, predreti iz strelskih jarkov severno od Bravcja en Lacnnoiss. V pokrajini pri Rcimsu v Chanipagni od časa do časa prekinjen, na ne!;atcrih točkah precei živahen artiljerijski boj. Na ostali fronti nobenega po-membnega do^odka. Stevilo od 9. do 20. aprila oa franeoskih in angleških čet vjetih Nemcev presega 33.000 mcž. Število v istem času vplenjciiih topov presega o30. 22. aprila popoldne. Čez noč rročno delovanje obeh artiljerij juž-no od St. Ouentina ter med Sols-sonsom in Reimsom. Vzhodno od . Craontia zelo r,ilno bombardiranje, ki ■ ii ■■■■■■»■i mmmii i ■— ■■■■» mm! Polkovnik Chabert. Francoski spisa! fionore de Balzac. (Dalje.) — Kjc sem ostal? je vprašal pol-kavnik z najivnosijo otroka ali vojaka, znkaj pogosio se v pravom vojaku skriva otreska n^rava in skoro vselej vojaška narav a v otrcku, posebna v Franciji. — V Stuttgartu, zapustili ste blaznioo. je <;dgovoril oavetnik. — A-i poznate niojo ženo? je vprasal pclkovnik. — Da, ja odsovoril Derville in pokima? z -g;lavo. — Kzko i-2lcc!a? — Se vcdiio zapcljiva. Starec je zsmahnil z roko in xd«?lo se je, kakor da je pozrl skrito tolelitio s tlsto resnobo in slovesno vdanoitio, ki io značiina za ljudi, ki sta jih utrdila ntrenj in kri na bojiščn. — Gospod, je vzkliknil ubogi polkovnik nekako radostno; zakaj k2rr.cn mu je padcl od srca, drugič je vstal iz greba. raztopil je boli ledeno snež*no plast kakor ona. ki mu ]e svoj čas hladila glavo in vdihaval je v se zrak, kakor da ie pravkar pri-šel iz terrmice. Gospod, ia deU tla sem izgledal kakor čvrst dečko, niri ena ten nesreč bi se mi ne bila prl-petila. Ženske vemjejo moškim, treba le, da v svoje govoričenje naba-šes besedo Hubezen. Potem gredo za tistega, ki jim ugaja, v ogenj, obletajo vse mogoče ljudi, se pehajo za žive in mrtve, intrigirajo, prise^ajo, da govore resnico, s kratka, pravega huđfča vam počno. Toda, kako naj bi bil vzbudi! jaz žensko radoved-nost? Moj obraz je bil podoben mrtvaški pesmi, cb'ečen sem bil kakor sansculotte, podoben bolj Eskimu kakor Francozu, jaz, ki sem leta 1799 velja! za ene^a najlepših mladih mož, jaz, Chabcrt, grof eesat-st\ra! Končno sem isteka dne, ko so me vrgli na cesto kakor psa. srečal stražmojstra, o katerem sem vam ze pravil. "Temu mojemu tovarišu je bilo ime Boutin. Lepše^a para kakot ta siromak in jaz, še nisem nikoli videl. Opazil sem ga na šetališču; jaz sem spoznal pač njega, naravnost nemogoč- pa je bilo zanj uganiti. kdo sem ?a7. Š!a SA'a skupaj v gostilno. Ko sem mu tu povedal svoje ime, Sf> se Boutmova usta ra^česnila v smeh, kakor da se je razletel mož-nar. Ta veselost, gospod, je bila ena mol:1! najobentnejših bolečin! Brez olspšave mi je razkrila vse spre-membe mojega obličja. Nihče me to-rcj ni mogel spoznati, tuđi ne oko moiesra najudanejšega in najhvalež* iicjšegu prijatelja ne. Svoj čas sem Bortinu resil življenje, bilo pa je to le plači!o starega dolga. Ne bodtm vam natančneje pravil, ka\"§no uslu-go mi je izkazal. Stvar se je vršila v ftaliji, v Ravenni. Misa, v kateri je Boutin prepreci!, da me nišo zabodli, ni bila ravno naispodobnejša. Ta-krat še nisem bil polkovnik, ampak navaden kavalerist kakor Boutin. Na srečo je bilo pri celi zadevi nekaj podrobnosti, ki so mo^rle biti znane le meni in n;*erru in res, ko sem ^a nanje spomnU, je jelo niegovo neza-upan^'e padati. Nato sem mu pripnve-doval svoje či^dne doživljaje. Dasi so se moi prlas in moje oči, kakor mi je zatrjeval, silno izpremenile, dasi rišem im*l več niti las. niti zob, niti obrvi in sem bil bel kakor albino, ie končno v meni beraču po števflnih vprašanjih. na katera sem zmagovi-to odeovoril. !e spoznal svojega pol-kovfiika. Pripovedoval rni je svoje lastne doživljaje, kt nišo bili nič manj izvanredni nd mojih: prišel je z meje kitajske dežsle, kamor se je hotel podati, potem Ico le iibežal iz S;biri-ie. Od njejra sem še-!e zvedel za ne-srečno vojno na Ruskem in prvo od-poved Napoleona. Ta novica me je med vsemi najhujše zadela! Bila sva zares dvojica čudnih razvalin. co-tem ko sva preblodila svet, kakor biodijo kamni po dnu morja, kl jih vinar zanaša od enega brega do dru-jtega. Skupaj sva videla Cgipt, Sirijo, Spaiiijo, Rasijo, Holandijo, Nemčija, Italijo, Dalmacijo, Argiijo, Kino, Tar-tarijo in Sibirijo; treba nama bi bilo iti le še v Indijo in Ameriko! Koi^no pa je Boutin, ki je bil trdncjfih nog kakor jaz, sklenil, da se ka!:cr hitro mo^oče poda v Pariz in tam rbvesti mojo ženo o moiem polnžajn. laz sam 5em ji pisal obšima pismo. Bilo je četrto, gospod! Da sem ime! so-rodnfke, vse to bi se mi trorda ne pripetilo; toda. povedati vam moram, otrok sem, ki se je rrtdil v bolnici, vojak sem, katerega dedsčina ie bila pogum, domovina Francima, moj edini zaščitnfk pa Bog v nehcsfh. Motim se! Imel sem očeta — cesar-]n\ Ah, da bi se živei, ta ljubi mož in videl »svojega Chabcrta je siromak pad?! pri Waterloou. Slučajno sem pozneje zvedel za njegovo smrt. Najbrže pri moji ženi ni ničesar opravi). Končno sem obenern s kozaki dosnel v Pari?. Za - me je bila to najliujša vseh holečin. Videč Ruse v Franciji, nisem mislil niti na to, da nimani ne čevljev na nosali, ne denarja v žepu. Da, Gospod, v cap^h mi je visela obleUa od telesa. Večer pred svojim prihodom sem bil prisiljen prenoćiti v Clavških gozdovih. Mrsla noč mi je brez dvoma nakopnla bolrzen. k! me ie napadla. prav ko sem korakal skozi predmestje Sv. Martinr?. Zr:n> dil sem se skoro nezavesten pred vrati nekega železninarja. Ko sem se zopet zavedel, sem ležal v postelji glavne bolnice. Tu sem ostal mesec L . £iran 2. •atAJVCNSiVi IMAKJU*. one 25. aprila itU7. 95. štev. dui in bil še dokaj zadovoljen. Kmalu pa so me zopet odslovili; bil sem "brez denarja, a počutil sem se dobro in bil sern na domaiem pariškem tlaku. S koliko radostjo in urnostjo sem fiitel v rue du Montblanc, kjer je stanovala moja žena v moji lastui hišl! Toda, rue du Montblanc je med-tem postala rue de la Chanssie — d' :!Autui. Moje hiše ni bilo več. prodali so jo in špekulanti so na mojih vrto-vih gradili različne stavbe. Nevedoč, da se je moja žena vnovič poročila z gospodom Ferraudo-m, nisem mogel ničesar natančnajšega dognati. Konč-no sem poiskal starega odvetnika, ki je v prejšnjih časih upravili moje zadeve. Tuđi ta je umri, potem ko je svojo klijentelo prepu>til mlađemu mažu. Ta mi ie na moje veliko začu-denje sporočil, da se je o mojem premoženju vršila zapuščlnska raz-prava, na podlagi katere se je imetje razdelilo med dediče. da se je moja žena zopet poročiia in da sta se ji rodila iz zakona dva otroka. Ko sem mu povedaL da sem polkovnik Cha-bert, se mi je tako nesramno zasme-Jal v obraz, da sem ga zapustil brez nadaljne pripombe. Zapor v Stutt-gartu me je spomnil na blaznico v Charentonu in sklenil sem previdno postopati. Ko sem torej poizvede!, Jvje da stznuje moja žcoa, tcaaj, got spod, sem se napotil proti njenemu stanovanju polen upov. No, je nadalje val polkovnik s posebno srditost-jo, ni me sprejela, ko sem se ji dal napovedati pod izmišljenim Imenom, ko pa sem povedal svoje pravo ime, so me odpravili že pri vratih. Da vidim grofico vračati se zjutraj s plesa ali gledalfšča, sem ćele noči prestal stisnen za stebre glavnih vrat. Moj pogled je sktisal prođreti v ta voz, ki je šinil mimo mene hitro kakor blisk in v katerem sem komaj spozna! ženo. ki je moja in vendar ni več moja! O, od te#a dne dalje sem žive! le maščevanjn! je vzkliknil sta-rec z zamolklim g-Iasom in se pred Derviilom nepričakovano zravnal po koncu. Ve, da živim; prejela je od mene. kar sem se povrni!, dvoje last-neroeno cd mene pisanih pišem. Ne ljubi me več! Jaz. za svojo osebo, ne vem, da - li jo ljubim ali sovražim! ftrepenim po njej in prekJmjam jo, vse vprek! Svoje premoženje, svojo srečo mi ima zahvaliti; a glejte; niti najrranj.se pomoći mi ni izkazala! Včasih res ne vem. kaj se pođi z menoj. Pri teli besedah je stari vojak pade! na stol nazaj in se ni več ga-nil. Derviile je zamišljen motril svojega klijenta fn molčal. se je vršilo kot priprava za napad in proti kateremu so se naše baterije jmočno borile. Sovražni napad se ni mogel razviti. A' Champagni so ženici včeraj zvečer izvršili močan napad na naprej moleći kot severno od Visokega vrha; slomili smo ga z ognjem naše artiljerije in strojnih pušk. Sovražnik je ponovil ta poskus ponoći na gorski hrbet, ki ga držimo. V Morortvillersu je bil boj na neka-terih toćkah zelo živahen ter se je povsod končal nam v prilog. Vzhod-no od St. MUiiela in v W oevru smo zavrnili dva nenadna napada moćnih sovražnih sli, en napad v gozdu Attillv, drugi pred jarke pri Calonnu. V Vogezih je bil poskušen sovražni napad južno od prelaza Markirch hrezuspešen. 23. aprila zvečer. V Belgiji je izvršil sovražnik zjutraj več napadov na raznih točkah fronte. tNaš ogenj je napade popoliioma za-IvrnJl. Nekaj sovražnih odđelkov, ka-terim se je posrečilo vdreti v naše najsprednje jarke, smo takoj v boju IjTioža proti možu vrgli nazaj. Nemci fso pustili vjete v naših rokah. Med ■Sommo in Oiso so naše baterije tispesno in uničujoče obstreljevale nemške naprave. Med AJsno in Chc-ram des Damesom smo čez dan se-;verno od Sancvja nekoliko nanre-dovali. Artiljerijski boj je bil posebno isilen v odseku pristave Hurtebtse. :Na ostali fronti artiljerijski boji a presledki. Z ostalih boiišč. BOLGARSKO URADNO POROĆILO. 23. aprila. Makedonska 'fronta. Med Vardarjem in Dojran-skim jezerom cei dan zelo silen sovražni artiljerijski ogenj, ki se je večkrat stopnjeval do bobnajočega ognja. Zlasti silno so obstreljevali našo pozicijo južno od Dojrana, kjer so po daijšem bobnajočem ognju proti 10. uri prodrle angleške pehet-ne enote proti našim poziciiain. Zavrnili srno jili krvavo ter prisilili, da so se umaknilc v svoje strclske jar* fce. Na ostali fronti slabotno artlHc-,rijsko deiovanje. — Rom unska Ironta. Mir. TURSKO URADNO POROCILO. 24. aprila. Fronta v Iraku. Dne Z\. t. m. je napadel so-jvražnik z več pehotnimi bri?adami •in moćno artiljerijo naše pozicije na tJesnem bre^u Tigrisa. Na našem levem Krilu se mu je posrećilo vdreti v ide I naših pozicij, vendar smo večino rizgubljenih jarkov zopet zavzeli. So-.vražnik je izgubil več vjetih in nekaj strojnih pnšk. Njeg^o\-e krvave iz^ffu-be so izredno težke fn mnogo večje, kakor naše. Ko so se naše čete tako uspešno hranile čez dan. smo jih ponoći, da preprećirno nepotrebne izgube, umaknili nekaj kilometrov proti se veru v pripravljene pozicije. Na levem bregu Ticrrisa nobenih posebnih dcsrodkov. S> tega brega sem •se je udeleževala sovražna artiljerija boja nn nasnrotnem breg^i. — Kavkaska fronta. >Ta desnem kri-u je vdrla roka naša patrulja do fiO km za sovražne pozicije, napadla jtam s 40 možmi zajedeno vas, ubila fl(5 rncž ter se vrnlla z nekaj vple-njenimi puškami in konji. Na levern 'krlhi v snlošrem mir. samo sovra^rn anilierij^ki orer?. Napr.i sovrafne petrulje smo zavmil!. — SinajsKa fronta. Ražen Tabn^a prtiTjerf]-ske^ra oznja ie vlada! mir. Z ostali front noboriib posebnih đo^odkov. PoložjJ pred Gazo. Duaajp 24. aprila. Iz vojne«* Čr^nikarskega stana javijajo: Anglc-Sco uradno porocilo o dogodkih 18. in 19. aprila trdi. da so anfcldSke čete prekoračile Vadi Oaza osvojile turske pozicije 11 km na široko ter se utrtlile v osvojenem ozemlju. To po-ročilo je raMio tako izmišljeno, kakor ono o prvi bitki pri Oazi. V tret-jič ponovljeni angleški napadi so se 19. aprila ob turskih pozicijah razbili. Angleži so pri tem izgubili do 9000 mož. Turske izgube so neznatne. Druga bitka pri Oazi je ravno tako turska zmaga, kakor prva. Od 26. marca do 20. aprita so dozivali Angleži na sinajski fronti dva težka poraza. Izgubili so do 16.000 mož, to je približno Vs vseh njihovih tam se boreČih čet. Turki pa so izvojevali dve zmagi. 4NGLEŠKO URADNO POROClLOl 21. aprila. Ćete v Palestini lurjujejo zavzeto pokrajino. V 5tiku so s sovražro glavno pozicijo, ki krije Gazo. Pozicija se razteza od obaii pri Sejk Hanutu sKozi Ali Man-tar do vzhodno od mesta, od tam v južni smeri na Abu Hamefra. E>ne 19. t. m. smo vjeli kakih 200 Turkov. 22. aprila. Mezopotamija. Sovražna bojna slla^ ki jo je general Maude 18. t. m. porazil in malo da ne uničil. je bila turski od-delek na levem brecru Tigrisa, ki je držala crto ob Sat el Adatmu. ne kakor smo prej porocali. na desnem bregu Tigrisa. Na desnem bregu Ti-grisa nasproti severrrem krilu so-vTražne pozicije pri Istabulatu smo v noći na 20. t. m. napredovali za eno miljo. Dne 21. t m. smo vzeli del fronte pri Istabulatu ter vjeli 230 mož. 23. aprila. Mezopotamija. V noči na 22. t m. ie zapustil sovražnik ostanek pozicije pri Istabulatu. kateremu smo bili dan poprej velike kose vze!:. V nedeljo rano smo pričeli zasledovati ter smo vple-nili eno 5*8 palčno havhico. Francosko aradno poroSIfo. 22. aprila. Orijentska armads, Živalini artiljerijski bol v okolici Dojranske^a jezera, v okolici Hume in v loku Crne, zlasti v itali-janskem odjeku. V noči na 22. april smr> zavmili na fronti med Crno ste-no in SoAolom številne izvidne od-delke z ognjem pušk in ročnim i gra-natami. Ruska otečenia za romunsko fronto. Kaag, 24. aprila. Iz Petrograda poročajo: Na romunsko fronto so odšla velika ruska ojačenja. čete nosijo seboj zastave z rusko - rtv munskim napisom: Naprej k zmagf in miru! USPEH POOŠTRENE PODMORSKE VOJNE. Kođanj, 24. aprila. (Kor. urad.) ^Extrabladet* piše o učinku nemŠkc podmorske vojne: Ni več nemško vprašanje, temveč dejstvo, d a Anglija ni več gospod na m o r f u. Anglija je dokazala, da se ne more braniti proti podmorskim čolnorru Bern, 24. aprila. V Oxforđu je iz-javil parlamentarični tajnik ministr-stva za prehrano kapitan Bathuret, da se porabi ra Angle§kem sedaj 50% kruha več, k?kor pa dopušcajo razpoložljive in pričakovane zaloge žita. Premožni liudfe n?J se odrečejo pšeničnemu kruhu. V poslanski zbornici je bilo sporočeno, da je krom-nirja le še za štiri tedne, zato je bilo prepovedano ga dajatt vojnfm vj etnik om. IAautonlaau 24. aprila. »Mor-ningpost* z dne 16. aprila priznava, da ima Nemčija sedaj vse prednosti na svoji strani, ker je prckomarski transport žlvil za Anglijo izpodve-zan. Učinek podmorskih čomov bo naraščaJ najbrž v aritraetičnl progresiji. Položaj ie za Anglijo s k r a i-no neprijeten. Bere« 23. aprila. (Kor. urad.) Vsled kritičnega položaja v prehrani objavlja angleška vlada vsak dan nove naredbe. Nadzornik aproviza-cije lord Devauport je pooblaščen postaviti vse izdelovalnice živil pod državno kontrolo. m VOJNA NAPOVED KITAJSKE ŠE TA TEDEN? Stockholni, 24. aprila. Pekinški oficijozni listi izjavljajo, da bo Kitaj-ska še ta teden napovedala Nemčiji vojno. Vzroki portugalske krize. Ženeva, 23. april". Iz Lizbone poročajo, da je pomanjkanje živil in premoga neznosno. Položaj je vsled demisije kabineta skoro nerazreš-ljiv. Ćelo vladi zvesta demokratična skupina Coste je nastonila proti vladi ter zahtevala javno preiskavo, kdo je kriv kritičnega položaja. Položaj na Ruskem. Agitacifa za mir na Ruskem. Rotterdatn. 24. aprila. (Kor. ux.) »Nieu\ve Rotterdamsche Courant* objavlja brzojavko »Daily News* iz Petrogrrada 23. t. m., kl nravi: Za rusko fronto, zlasti v Jugozapadnih ffubemijah v Besarabiji, Podoliji in \roliniji je razŠirjeno zelo mnosro propagandisti čn ih le takov. Šte\nlni agi-tatorji hodijo večinoma v uniformi cd vaši do vaši ter agritirajo pri kmetih proti vojni. Ako bo ta propaganda uspešna, potem lahko nasta-nejo za fronto nemiri, ki bi učinko-valf na armado na fronti. Gučkov v RomunJjl. Petrocrad, 23. aprila. (P. b. a.) Vojni minister Gučkov je prispel v Jassy, kjer so ga sprejeli zastopniki ruske armade na romunski fronti, Clani franeoske vojaške komisije, ministrski predsednik Brat i anu ter načelnik romunskega generalnega štaba. Vršila so se pod Gučkovim predsedstvom posvetovanja arrnad-nih poveljnikov. Nato je sprejel Gučkov odposlance častnikov in voja-kov, ki so izjavili, da smatrajo za svojo dolžnost, za vsako ceno poraziti sovražnika. Kralj Ferdinand je sprejel Gučkova v dolgfi posebni av-dijenci. Pred odhodom je vojni minister znova konferiral z armadnimi poveljniki ter z romunskim vojnim ministrom in ministrskim predsed-nikom. Voja^tvo vedrio bol] na strani vlade. Bern, 23. aprila. (Kor. urad.) *Temps« javlja iz Petrograda: Raz-kol med armado na fronti in agita-torji v Tavriški palači se od dne do dne Doostruje. Brusilov je poslal v imenu Častnikov m vojakov jugozapadne fronte provizorični vladi brzojavko, ki protestira proti temu, da bi se ustavodajni zbor sestal v Pe-trogradu, kjer bi poslance zmešale razne intemacijonalistične teorije. Jugo - zapadna armada zahteva, da se sestane ustavodajni zbor v Moskvi. Mirovno vprašanje. Tcžave stockholmske konference. Budimpešta. 24. aprila. Voditelji madžarske socijalne demokracije so se vmili iz Berlina. Povedali so, da se bo vršila stockholmska konferen-ca le v tem slučaju, če se je udeležijo tuđi niski socijaldemokrati. V tem ozim pa je še od praviti velike tež-koče. Ženeva, 24. aprila. Na medna-rodni socijalistični koneres v Strck-rtolmu pot'jjejo tuđi delegati Špan-ske socijalne deTnakrac:je. Za fiemski mir. Bcrolia, 23. aprila. (Kor. urad.) »Tafreszeitun^ ob.iavlja izjavo »ne-odvisnega odbora za. nem^ki mir«, ki se obrača proti sociialnodemokra-tični rezolnciji in zahteva z a v a -rovanje n e in š k i h m e j proti vzhodu in zapadu. To se da doseći le 7 razširjenjem politične moči v obeh smereh. Mir brez povećanja moči in brez vojne odškodnine je toliko kakor osiromašenje in zatiranja. Izjava zaritcva konečno, naf vlac-a svoje stalisče odkrlto precizira, ker je dolžna daM vedetl, da ne »šče ećl-nostl nem^kega naroda na podlaci sccJjalnodemokratTČne rerolncije. Nemšfci socflslnl c"einr.krat1 ra*^ova;3 obiavc n;ro7r!!i cl'iev. BorMte, 23. aprila. »Berliner Tagbiatt« poroča: ^Internationale ifaPDMpnoikM€. anuua taawinode^ mokrat. većine, pozi vi ja nem. vlado, da naj takoj objavi mirovne pogoie in tako omogoči sporazum z Rusijo. NeresiiičiM vesti o mirovne« programu nemškib socijalnodemo* kratov. ĐeroUn, 24. aprila. (Kor. urad.) >Vorwtrts« piše: Ruski listi objav-ljajo podroben mirovni program, kl razpravlja na široko o vsen posa-meznih vprašanjih ter trdijo, da ho-čejo nemlki socijalni demokrati na-stopiti s tem programom na štock-holmski konferenci, Konstatujemo, da so splošni principi naSega mirov-nega programa izrečen! v javni rezoluciji strankinega odbora in da preko te rezolucije ne eksistira in ni nikdar eksistiral nikak specijaliziran program. Med možnostio mirovnih pogajanj in nadaljevanjom vojne. Lugano. 22. aprila. (Kor. urad.) Italijansko casopisje ne orinaša o niinistrskem sestanku v Morianu ni-kakih nadaljnjih lastnih informacij. Nasprotno se navajata pariška lista >l"emps« in »Matin*. Poudarjata, da ugotovitev sporazuma to pot točno odgovarja resnici. Ministri so prece-nili soglasno mirovni manever naših sovražnikov po njega pravem pome-nu. Tuđi sledi brez truda pomenib-no sogiasje v njihovih čustvih glede kompenzacij, ki morelo opraviciti žrtve bojujočih se narodov. »Gior-nale d* Italia^ označa izjave »Mati-na^ za očitao oticijozno inspirirane politika Itc!:.\- spravlja nacijonalne interese v sklad z interesi zavezni-kov. Neko riinsko porocilo v »Štampi« pravi: Oficijelne izjave centralnih držav za separatni mir z Rusijo kažejo upravičeno nov korak za mir, ki bi ga storila Avstro-Og^ska v imenu zaveznikov po nevtralnem di-plomatičnem potu. Ta možnost vse-buje kal novega noložaja, katerega hipotečni presodbi se vlade četvero-zveze ne bodo mogle izogniti. V po-litičnem in diplomatičnem svetu se pojrrruje zopetna potrditev popolr.e-ga soglasja na sestanku v Savoji za izjavo, da ima vojna trajati dalje do zm2gonosnega konca. Ni pa izfclju-čena možnost. da novo dejstvo kakor naznanilo volje in DOgojev centralnih držav privede do nove pre-motritve položaja potom četvero zveze. V avtorizirariih kroglft se izraza namen pripustiti, da se sedanji, zlasti na zapadni fronti tako ngođ-ni položaj popolnoma rarvije in se ne prekinejo vojfaški nspehi. Amerika v voini. Amerika Jo zveza z entento. Milan, 22. aprila. (Kor. urad) »Štampa« poroča iz Londona: Amc-riško casopisje smatra prihod ministra Balfourja v Ameriko za. velik dogodek ter ga toplo pozdravlja. Washin£tonski poročevalec »New York Times« potrfuje, da je ameri-ška vlada z ozirom na delikatnost vprašanj, o katerih naj se razpravlja, zelo vzradoščena, da je bil poslan tako veljaven državnik, kakr-šeti je Balfour ter piše doslovno: Nikdo ne ve bolje, kakor Balfour, kako občutljiva je Sevema Amerika v zadevah zunanjih zvez, in pri Cako vati je tuii, da Balfour ne bo ničesar predlagat, kar bi spravilo amertško vlado tuđi v najmanjšo zadrego. Tuđi prevladuje mnenje. da. je popolen in srčen sporazum mogoč samo v razmotrivaniu. Kaikor se čuje. zagovarja dobra veči-na ameriškega kabineta najožje stflce z velikimi zavezniki tuđi brez prave in formalne zveze, v svrho, da se dožene postopanje za končanje vojne. New Tork, 23. aprila. (Hor. ur.) V razgovoru je izjavil minister Balfour, da je cilj njegove misije ta, da zagotovi sodelovanje vseh, ki žele trajen mir po zm ago viti vojni. Amsterdam, 23. aprila. >Dai!y Mail« poroča iz New Vorka, da na-merava nastopiti američka vlada potom posebnega departementa kot kupee za vojni materijal in municijo za entento napram ameriškim producentom, da pripomore ententi do čim cenejšega na?:upa. Mnogo pro-ducentov nastopa proti temu sklepu. Rooseveltova četa. Bern. 23. aprila. (Kor. urad.) »Petit Journal« poroča iz New Vorka: Ker je bilo Rooseveltu odldonje-no. da bi poveljeval regularni diviziji na franeoski fronti, bo poveljeval eni brigadi newyorške milice na Francoskem. Juiaoanierjška kor.ferenca. Amfterdam, 23. aprila. Konfe-renca južnoameriškfh držav se bo restala najbrže v Buenor. Airesu. Momertono vzbuja rntvečjo pozornost ij.->t' .~!tev \aate >Monte •, vendar ni pcpolTTorna izključcno, da se bo dala ta»jdeva diplomatlčaira po- IzĐrazlUie. Don«|, 23. aprila. »Tetips« poroča, da so bili predsedniku Braziiije predloženi tile predlogi: Nemške strelske zveze na jugu Brazilije naj se razpuste. Pisma Nemcein v Bra-ziliji in nemški listi naj se ustavijo. Ententi in Zedinjenim državam naj se ponudi sodelovanje braziljskega brodovja. Nemške iadje naj se za-plenijo. Naše ladie v Argentfaiiil. Koln, 23. aprila, »Times« poro-ča|o iz Buenos Airesa: Argentinske oblasti so dale zastražiti nemške in avstrijske Iadje, nišo jih pa še zaple-nile. Vse Iadje so namenoma tako poškodovane, da bi se potopile, čim bi jih vporabljali. Vse Iadje so zbra-ne v enem samem pristanisču. Grški kralj vjetnik entente! Curih, 24. aprila, »Neue Korre-spondenz« poroča iz Pariza: Tu se trdovratno vzdržuje govorica, da je bil grški kralj Konstantln are-t i r a n. Berolin, 24. aprila. >Vossische Ztg.« javlja preko Amsterdama iz Londona: General Sarrail je v pose-sti tajnega pooblastila franeoske vlade, da se naj, čim dobi dokaze o proti ententi naperjenili Intrigah gr-ške vlade, polasti kralja Konstantina ter ga spravi na Francosko, kjer bo interniran. Ženeva, 23. aprila. »Petit Pari-sien- zahteva brahijalno silo proti Grški. ker Lambros noče napraviti prostora ententi prijaznemu kabinetu. Zato naj izroči ententa svoj čas zaplenjeno grško brodovje Venize-losu ter zastraži železni^ko progo Atene-Larisa, da se Venizelosu ni bati napada s te strani. Bodoče operacije Sarrajla morajo prinesti po-nclno zmago, ker mora ententa na Balkanu resiti svoj prestiž. Politična kriza na Spanskem. Dne 20. t. m. je šoansko posla-ništvo v Berolinu izrocilo nemški vladi noto, v kateri se sklicuje na svojo dolžnost, varovati življenje in imetje svojih državijanov ter se pri-tožuje. da Nemčija. ki jo vežejo prijateljske vezi s bpansko, ni pa vzlic temu nasla sredstev, da bi pri vojni podmorskih čotaov varovala opravi-čene zahteve Spanske. Potopljenih je bilo brez svarila že več španskih ladij, zJasti parnik »San FulgencI-nio«. Ti slučaji dokazuiejo. da Nemčija neče priznati španskih pravic. obrambo svojega življenja storje-nem sklepu, potem se ne srne čuditi. Će vstraja Nemčija pri svojem, v če poudarja Španska pravico, braniti svoje življenje. — NVolffov biro dostavlja španski noti. Cesarska vlada bo. uvažuje tezki gospodarski položaj Španske, začela pografenja s spansko vlado, da ji olajša nastale težave. Berna, 23. aprila. (Kor. uracL) Lyonski listi prtjavlja>o Izjave špan-skega ministrskega predsednika Prieta ^Iede zunanjc politike nove španske vlade. Rečeno je: Jaz setn danes isti, kakor sem bil včeraj m kakor sem bil vedno, ostanem oni mož. ki je I. 1904. kot član vlade vpeljal politika zbližanja med Spansko in med Francijo in sem 1. 1910. podpisal špansko - francosko pogodbo glede Maroka. Svojega nazora o ztmanji politiki, ki je dobra za mojo deželo, nisem nič premenil. — Zastopniku lista »Petit Parisien« je Prieto rekel: Spričo od vlade po prvi seji ministr-stva obelotfemjene note mora biti Iconec vsaki dvoumnosti. čim je Španska proklamirala svojo politiko stroge nevtralnostl. je tuđi potrdila. da se bo zvesto držala sklenjenih po-crodb in izrazila Z3.goto\ilo, da bo branila dostoianstvo. Čast in življeni-ske interese Španske, kakor jih ni še nikdar nobena španska vlada. Romanonesova Izjava. Frankfurt, 23. aprila. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Basla: »Agence Havas« poroča iz Madrida: Grof Romanones je poslal kralju izjavo, v kateri pravi med drugim: Spoznavajoč sedaj z vso goto-vostjo, da ni mogoče uspešno braniti življenjskih interesov Špancev, do-kler se giblje naša politika nasproti vladi v istih mejah, kakor dosedaj, se čutim v svoji vesti kot patrijot in ministrski predsednik, ki se zaveda svoje dolžnosti napram domovini v sedanjosti in prihodnjosti, prisiljene-ga, izjaviti Vašemu Veličanstvu in narodu, kar je razbrati iz priloženih dokumentov ter storiti nepreklieni sklep, ki ga zahteva to prepričanje. Nameravai sem zadevo predložiti parlamentu, toda na ta način bi bila vlada postavljena pred posvetovanje o konkretnih resitvah, ki bi pretre-sene rd I;«ibincta, ne dobile potrebne Nato predlaga poročilo corte-sov o zadnji noti glede blokade pod-* 95« štev. „SLOVfcrtSKi N.V*JL>*, un 25. aprila 1917, Stran 3. f»Freprfčaa »tm, da ototofe za Spansko nevamost, da obstofl. Problemi, ki bodo vsled bodoče^a tivrn odpadli za vsak naro: tomu patentu. Kabinet bo stopfl pred državni zbor na'brž popolnoma neizprcme-njen. Vlada se namerava opirati na neinSke stranke in Poljake, katerim Tioče slede ?ališkega vprašanja nstreči s pr^ehno precifogo. Takozvani »belangU so osta!! na dnevnim r*du v toliko, ker bedo podrži v driavnem zboru tozadevni kon-fcretni prenosi, ali od vlade, ali od ■ncrr^Mh ^rrart to 5c ni gotova Nema so mxmč proglasili rvoje za-. Jneve fcof bistvo preuredbe države. DaJavm program driavr.eRa zbora. 2 Donaja poroeajo: Ak> se šesta«« državni ^bor, se xa enkrat ne bodo ^TŠiie dolgo plenarne i>eje. Zbornica se Ho konštirnirala, ^pre-jeia nsibrz poseono vladr.o iz;avo ter zasiišaln cesarjevo prisego na nstavo. NsK^hodno raspravo o raz-merah* Jd so v zvexi z vojro, name-rava vlada potisniti v poseben o d s e k, Ir. se na] v ra nancii izvoli. Na ta način bi se tuđi omcgoćilo, da ne pridejo v javnost reci. ki trn ne spadajo. Nemške zahteve po držav* nem jeziku, razkosanjn Češke i. dr. ter vprašanie izločitre Galicije bodo izrocene ustavnemu otiseku. Ći?n se pokaže, da je mimo delovanje dr-zavnega zbora zasigurano, hoće predložiti vlada predio?: o poć2!]ša nm driavn'izhorskfh mandator za tri leta. Z druge strani DcroCaio: Prva sela držav-ega zbora se vršf v sre-do, čine ,X>. maja. Pozivni : arenr bo rawrla>ie4 v «ob<*r» aH v nttidtjo. Zbornica ho fcvofOa prcdsednfVa ter se poklonila vladarfr. Nato ^cđ-iJi one znrn-nici s'srr^ka in p^sianska, spre*rri v ćvomer"! ^radn. k1«r po-Joži eesar prise^o to wsrsro. Pri-hodnie r-^?c hrd^> ^^efn pofre^^rre iranlre^r* •■^m za armadr* ir -mnrr?-ncofoak^r bod5 "^rarrke p^ svrjflf ?.%.-•tcpffik^ manilcs^rp** xra«t6br> i^a-rr>c^T do^^rift^e trr se frrelrfe ^a mir. V sH'ar»o piwpravo pnda*r> ral-pr^'n bftdzetiy prnvrvv. "ti. !nd?rr»it?ta-*a zi progij8cwe ?»arcrfbe 90 ? 14.. rckrotni Irr^rtfrrcrefft fn rrfrrm« *^- $e ht> 5«Htavil po««fM»ii, i« nosftrje^v r%7*r*ve se ima C%#a-."fat!.. PtilaBrec Stao^: o 4wa o^ra*ala##f orsdsednUcorti >CeA:«(r» 5v»ra^ 9osianc€?n ^taukom. lp re )o ^ do-mokratizacili države terazil rako-ie. S^ra pf^pričfm. da bo po do^od-|fli v PnsfS ^ts^ Evropa tslod snre-tovtje roirift ^aio icJtrrooicratiiintfiii. f tUp ročiBMŠ^ posttao n«aU3d <3r-IffvrH jBn«^ von B«oć. bomo tTdno 5tali na I«O staliŠč^ tor smo pre~ p!ićaiU% da nas raako n»«rj»nie de-indkraii&nih pravic ^odl k aaro^TMt-pm spora«m?m. A>o se s«feme rar- Snent« affffora naloga po trffebiem moT^ ne Bo lahloL ker ne bo teiko Bajt! *k«ptto !xbodifce. Ako nai po-Afame đifiTfii rbor res diniteli. vo-tan moraio $tranlre čirtl n*|v# spra-Titl ▼ o^adje Vse, Mar JĐi ločl io se jiorafo rdrnfrtt k Anpnemu ^, Ib^i medm rtMC«» ^mw fc ▼teda« kl bi taortninhi \ parlamentu. bi bila parlamentu popoJnoiiTa odgovorna in bi znaJa komplicirani zbor 516 poslanetv tneli tehnično obvla-dati. Stcer bi se moglo delovEnie parlamenta rudi pri trdni in dobri voiJL poslancrv- rušiti. $taiiš& Poiiaifov. Krakovska »Nova Reiorma« po-rc£&, da $0 v parlamentarni komisiji poljskoga kiuba, ki je duslej eciina imela priliko obra\-navatl o demisiji ministra Bobrzynskega, v&e stranke, izvzemši Abrahaiiio^iczevo >Kupi* no, zz. to, da naj poljski klub zavza-me proti vladi opozicijonaino stnli-ičč. Definitivno se odloči parlamentarna komisija šel« ko siiši poroČilo dr. BOinskega o njegovi avdijenci pri cesarju. »Nova Reforma.« po-udarja pri tef priliku da bi Poljakil zahtevajoc izločitev Gaiiske, odseo-piii od te^ra projekta, ^amo, če bi jim bi:a zago;ovljena rc.nx,.\ ino/.nost, ustvariti nekftj drugega, kar bi bilo po nazoru Poijakov se u^odnejše, kakor izlocitev Gališke. ATar. Lts;ty« poročajo: Politična situacija na Dunaju se je jako po-or.triia. Vzrok je poljsko vpra-ianje. RariiCni poljski poslar.ci iz-javljajo, da Poljaki spioh nišo nikdai-zahtevall posebnega b.dišla za Ga-lacfjo. paC5 pa zahtevajo: 1. Nal država pooiača vss vojne §kodv.: 2. naj poplaCa po^r^be na pos] ~:rti ;n icmlji^ćih v Oaliciji, na! i» ; i'j. Galici?o clvil^epa namestnika, »afra-le nil!i!stra dr. 5^rzynskega in naj prevzame vlado novo koncentrac]-skf> mf^fstrstvo. Ta nova orijentacija zahteva novela mo2a in drug"?.če se-stavljeno rrJristrsfvo. Ukra'incL Parlamentarna kemisira ukra-tHskih poslancev je skieniia resolu-cijo, v kateri prrsvi, da hi bilo noseb-no stal:?2e Galicije i z z i v a n i e ukrajmskotfa rarodn. Ukrajinci smatra jo viadno obl!'ibo ^!ede Galicije za postojanje, ki o^reža delovars>e državne^a zbora in skupno delnvarje 2?.stcpniicov vseh av?trljskih na-rodov. Nemške 5tranke. VCer^ij je na Dunaju zboroval nemski - National verbsnd*. Prszi-dent dr. Sy\vcsior je v tej seji izjavil, Xatio-nalverband« je in^el nato dolgro rx>-svetovanje o iK^itičnem položaju, a je vsebino teh posvetnvani proglasil i? stroga zaupr.o. Raz^lasil je le komini sklfp>. v katerern tejavHa, g a v 2 t r a j a pri svojih narbd-no- političnih zahtevah, da želi. naj ostanete rpini-stra B9nxreither in Urban na svojih msstjj! ir da naj so čim prej skliče državn! zbor. — Na predlop poslanca Dobernl^a je bil^ shlenjena resoln-ciia, y kateri je rečeno, da se izvr-suje ffocrarj^^olttiČTia cerrura na Tmjrtdo$trrrejši ^ači«. da ^Nat^ana!-verband> prnt.*st:ra proti cenzurira-n|y političnih mrenj ter nahteva, naj se notranjepolinčna crrszrra takof m fzrečno odpravj. — Nem?k1 kr?>čan-sVf ^ocifa'?st; ?o ^? trdf LxrekH x» t«, d». *!it* ostanete P5mr^*:fi^r fn Urban v TPTTfrtrjtvt*. — N^Tr.^JcI ajrrard so ?:?. to. d^ "bo^^ *5**1s?^ **. -»^»ftjrpT* «f]arri %%. «r»stiič«fi5e ^cm^^i r«htev. PoalaMe DtfNnirc £$*£&. i kaadkl&t ra prtd^^lnatTo «fržnT8fsci 7ix>ra. Z Dftnaia m>roai)O: Neniild Na-^o«ifcfvert>€ind se s^cdr otići «lno sa ai o^ćfii s kandid?tsr9 za zDomicito prt« !G za Dc4>#rnterffa. — Pr«--pričani smo, da posl Doberaigrz ni moi. ki bi smel računati na glasove sJo^ans1-:* strank. Prtd.vdrrVa dr-iavneea ibora rsiMr»rr: n« vo^i Na-tJorjtiverbana — temrtc pariaintnt. ^rW. »BeHfr-r T^flr":'?.tt« je orlob-£3 dr*ms sT^o|e^ra dnr:.?iEkera poro-čera&em. dr. Ledere^ja o Avstiijski netrai^fc«5?ftfftni s?tt'r»c^. Docrs ss are*; a iwtf T^raHi - K. >:?i trr^Mav-^enie t»lcc«Taiiih ne^r Jtlr političnih prcdpog^for t«r f^ref'a nr-r»nričarie, da so '*wr ^iT^fr^^i v # ^rtrlji mr-nnli. Zaeffo jovnri dori* rod| o potrebi đesunlrraticirr^n! AvsrriT. čeS: Se i>r«!d nafe^ dnoTi j> Mio s po nnHo S 14. nam^mp ^ano tevr^ti na-forlBO r«»3fliit^r iwt Čo^kcm, trJj+cir «©▼ O*Iwtfc i^ rrtliavrerje ncmške-^a drtav *f?€* Y^foz- ^e ^^ sc ^'* ta T^rartSanja re*Sa noto»» oktroiranja, bi se biin s te-iu zgodila uredna na-paka. Ne g1«is ha to. da sam § 14. s© z^dostttf« »a Ir^ocbo ustavnih ©r^nemh. tf&.i*ft»i*i je is^ocitev Ga-KSre, »o ^ewd v Avstriji redi pre-rfab žfveii, 4* M TTir^-?i Militi svoie »a>iteve z yafy>feessr!>e*i% Gcsilerje- dpw. "*efnn v Arstrlii so v dr?a^1 Cvom^SD znateo precci4cvaiii r.e )e slede iurvihL attfo tttii! slede sueet-iične^a pofliciia. V kuiruri in ixxiedo-vaoetn knetM stoje na prvem mestu, gletTiik kr*r»!5c;V. Poslsnec Bndi-saviievlć je bil re^; obsojen r.a neka} mr.secev .i?žs, toda radi dejanj, za-pre.šenih ie pred *-o*no in ba5 ?min?j-«?K:a raOTrava Je dok^zaTa neistinitost očitanja veieizdafe. Politiki fn 00-s!arc: so nač povsodi iznostavijeni včnv'h ti3^i sodn'*.skl kr?t!k;. Proti poslrnca ?urminn ?e res tekla sodiia prefsVnva. tođa bila }e — kakor znano -- ?& da^^o por^notna ustav!iena, posbr?c dr. Lorkcić :\i srl^h ni bil v preiskavi — če iz-v^nieino morda ča.«e hrvatske:ra ^on^'žanja. Kđnr cfffra izvafanja »In-f^rmstirvr^. rr^rr. bit! tuc2i toliko ro-.^ter«. da jih pcr*rav! tnm, kier je r*1-hova Ta^rjivo^t na <^anT. = Noai^-?c! drfa^nl sbor fe rme! vcerai dne 24. aprila kratko seio. Vlada je odgovorila na neko interpelacijo, da obstcja res velikopotez-n! nacrt, da bi se s pomočjo sabotaže Izvršene po frar.eoskih vjernik ih čim najbolj oikodovalo nemško gospodarstvo. Raditepra bo pod\Tženo do-p^sovanje francosklh vjetnikov pooštreni cetizuri. Dokaza, da ima pri tem svoje roke vme« franerc-ka vla^ d3, pa ni. Državni zbor sc ]e od^odil do 2. maia. — Ve?-rem2H nacrti za scj?rKr?»rh:je. >V fcistve gre za to, da se napravi za nercštvo prosta pot do J^žTiih vrat. Pc^etfnj 80 tJ^Ii ^e od Trsta po v~*es leže-i flrpjij^K! Toccni ^skor r»r> kp>:**m ziđu rn đokle^* ima kranjska defela cvtnmsrnno rakono-dt.fo. oi^tano radi d^hod do južnih TT9f ca^^t. Tt: n^cij'Tnaln'h vzrokov ?e torr» t-^obu o<^»trantH dež^hno rt-vio-r*nir:73 ♦Tr<%p.5?fr^ *"b *đrv^?ti P r i m o r 1 k o . KnroHo ?fi Kranjsko v «n<> protinco »Jtižno A.^r^tr?jrMf Upr«T'fl te T>rrrrtnce bi bHa na podf*c»4 razdel?tve v okrežja tei r>drnerTia o« bf »e morala kot upravno tefn raitiJriti. da bi bfio « ^:ii*nrr; »*» s^vp^ m"db^*alstva no-fi:če ^zdrUtti ra^n»cteffe % M«mem-r:. Po i#df^em lifis^em *t< tju bi irnekt f» fjokr.i»:•*-.> D^b!.!?no 1.7."!n.(V>0 orefciy»lcev. mad teni kak;h 370.000 K'o-:c*v. V iezJkDTno mefeni tmravi vt; )M Slovenci zastopam r»r!M»:'?!o z '- c^tDtkf in h\ torrj bilo n-r^oCe 7^rar?itt razroj nrorf^em^* Kranjske. To "/prasairj« >e e?T7n?Trrno va-.;:■!?. Icrr r^^Tmta^vO kakor prmicni •fT>;r/burj scT'en\a. Liko Trst, ki ^a Slovenci ^e imenvjejo srro?3 največ-.fe slovensko mes*r». jiižna vrata za svetevni pomca cem^tva. To Je pa ;Tio?r»o le fed^ pren-tlia samo- upravna Kranj- ;ot jez, kar je mo-^t>jc "opet sai - , , osirnvo pravince "Južna Avstrij , = Itatlianske »mirovne« zahteve. Pred kratkim umrli nacijona-list G. A. Rossi je zapustii roKopih knjige »Pravice Italije onkraj mor-ja«. To delo je zciaj izšlo v tisku. Rossi pravi v tej knjigi, -Tcrro!fo. — TnrS<£! refRi Tezir -Talaat D?.ša je despe! dne 23. aprila v Be--!hr. kjer se ttSiJo važ^a tnrškr>-nem-ška posvotcvanja. = Vo'Hci ffi,To!3&e nn Atis!c-Skani. »Time.;« srovori v nekem članici 1 o vo!I!ri rravici zn 2&nske in pra-yt. ds bi dobi1* 7cnske većino v vz~-len-entu. Rer bi bilo 12.^99.500 voliiv. ▼olilccv ph samo 10.S07.000. ™ Zf^^eve ien^*orfa ffi'rnhcrta. Zenev?, 24. aprila. Senator flun-bert pri^e ▼ vTotirralu«: Vojna od-ficođ^fna ne rad^taje, nerv^Hci rudo-knpf m fi^Tn^r trrrs^Tte moralo se-ston! dobavljati premo". žtltzo, ?r-komer _=e pJen^a 7? leta In leta na ^vrtf« stro^ce d?lavc?, da To^et 7yr?»r?e. ^r?r fe ra^r^eno. Z Nemcf bo treb« rmrnati Kakor 5 snžnj!. Žuuaas^vo obclrte Rcnćc to- casno y Liubljani. Rim&ka cesta 18. iiazriarija, da bode desedaj prejeti de-nar kot odš'codnmo za krompir in koraio v kratkem času razgalilo in rLzposlaJo prizadetirn o^l:^>dovanim strankair.. Občinski Mrači Renče se bode iz doseđanjih p^ostorov s 1. ma-•em t. 1. preseirt v Št. Vid st. 4 nad Ljtiblj&no. Upravitel.!stvo ofcčine Nabrežioa se je preselilo iz 5?žane z dovolje-njem c. kr. okr. glavarstva Sežana v Ponikvo ob juž. žoleamlci na Sta-jersketn. Kune občinarjcv se ni na-znajiil fla upravite?]^tvo svojega naslova nz'roTT'a' bivalfeča, naj to čim preje sporovi na gori omenjeni urati, da se mu zamore rvoitaii đenar od kovine, po?iskfh pri del kov m voja-Ske stanarine. Za upravništvo odbora oh^iiie Nabrc^h:a: prcdseJnrk Ivan C a h a r f J a. T)?*?k \t P^dcrore. V Pođgori pri Gorici :"e našlo voja?tvo feta 1915. de.x!:?, katere^a identiteta sc se se-ctaj ni rnogla dognat-. DečcK pravi sioer, ća sc pf^e Culot, da je hođit v . Podgori v slovensko š<^ot posna nadučitdja Budala, pravi pa tuđi, da je hodil v Gorici y niestno ljudsko Solo v KappcinrJci ulici,. posna uči- • telja Bombiga in kateheta don Na-muta, o svojih so^-alcih pravi, da se i ne spominja im nikirkega. E>eček je Ioblcčcn povsein po vojaško in ^ra ima pri sebi neki gospod major zn ' fronto. Sedaj hočejo dečka, ki ima. 14 let. postati v avtično solo. zato pa treba dognati, kdo je pravzaprav in kje so njegovi starši. Najbrže je oce delaJ v tovarni in se je družina preselila v Podgoro iz inesta. Izjave dečkove nišo prav iasnz. zato se se,-ctaj oblaoi.veno poizveclr.ie za. star§« in dečkovo identiteio. Toča v Dahnaclji. Iz Korčula v Dalmaciji poročfcjo, da je padala tam pred par dne vi kot oreh debela toča, ki ie napravila ogromno škodo, zla-sti na tlrevju. Tuđi od Račišča do Pupnata ie toča vse pobila. Madž?rske gledaiišlie predstave na PekL V reškern obclnskem &\e-daliŠČu ie oričelr. te ĆvJ svoj3 gostovanje Pol^arjeva madžarska ?:leda-•iSka družba. K predstavajn hodijo •>.> većini Madžari. Lani se Je delafco •ia to, da bi prišli gostorat Slan! hrvatskesra deželnega gledališča v Zagrebu, ali prisadevanje se ^e ix|a-lovilo. Madžarski reski list je pisstf takrat ćelo, da je ne var! ^ ost xa javm niir in red. ako bi pri«!! hrvatski Uiralci na R.:-Vq. Kdo ve kai? Anton Sirija, Bflhsimkirchen 106 bei St. Peiten. M. 0.. bi rad izvede! za Priderika 5ibe Ija in njegovo ženo z Nabrežine, ki ie delal pri železnici kot zidar, in za kroiača Avguština Sibelia iz Velike-£a Dola na Krasu. Kdar bf kaj vedef. naj mu sparoči na garenji naslov. $mbM eli m Ifiile za lojile isim Po želji in naročllu Njegoreffa Veličanstva so ?v začeli snovati po ćeli Avstriji vojaški domovi. V ten domovih najdejo vojaki v prostih urah udobnasti prijateljske družbe in zabave« tukaj dobi vojak primernega berila, ćoVi domaće liste, tukaj sc sestane v prostih časUi s svojira ožjimi rojaki, skratka, tak vojaški dom mu nudi v tujfrri košćek domaće zemlje. Da pripravimo tuđi našim dxwi»a-čim vojakom v tu5T'ni po težVein delti nekoliko razvedrila, će*, jim zopet pokažemo, da nismo nanje pozabtlt, se ;e ustanovi! v Ljubljsfni ^Slovenski odbor za vojaŠke domove«, ki bo povsod, koder sc naha.te.jo naši domaći oddelki, usta-itnvil tak ^vojaški dons. Kraajska de/ei? se je že teiavila, da u«tano\n štiri vojaške domove za naše vojake na fronti, m sicer z imetri »TrteSav«, »Sara«, »N^noft« m »Kranjski dom«. Vsafkdo, ki w stanovi vojaS^f! dom. bodisi zasjbnfk, obeina ali žup-mia. irna pravice, da tud: določi vojaški oddelek in da di vojaškemu inmn irae. StroŠki raketa doma so 700 do 1000 K, ker velik dei oprave oskrm voinopomežni urad ra D:i* "!a]a. Do rsaiioga. Jti MU ua.se našim junaKom v tujini olaJSa njib tečavna služba, s-e cT:rača podp!*jaai odbor s proSnJo, da daruje za vojaške domove prlmerne I;nji£c ali pa z denarjem r>r!spe^-a k i:5tanovitvi vojaških do-inov. Za sp«ja\o akcije .^e je usiaiio vit pnseben dcla\*ni odber. Ki mu na-cekrje tež^lvd odbornik kanonik msgr. dr. Lampe. Za denarne prispevke blaguvo-iite se poslužiti priložene poštne po-ložnice kranjske deželne blagajne. Skrv^mki odbor na Kr&njskem z« Toiažke (lomove. Dr. Susteršič, dežefni glavar, predsednfle. Dr. Iv?n Tavčar, klipan dež. stomega mesta Ljubljane, podpredsednik. D r. J e g i i č, knez m škof Amon B e I e c, rračelnfk Kmcčke riipan^k^ zvezei Ivan C a d e ž, mestni katehet; Karei Đerma-s t i a, vodja Slovenske trgovske Sofe; Andrej Kalan, prelat in stolni kanonik; fvan Knez, predsednik tr-ffovske in obrtniške zbornice; Ivan K r e gf a r, predscdnJk Obrtno pospe* ševalnega zavoda: dr. Evgen Lam, pe, deželni odbornik; dr. Vladislav Pegan, deželni ©dbornik; cesarskL svetnik Onstar Pire, generalni ravnatelj c kr. kmetijske družbe; Karei Pollak stM predsednik Kranjske de£eTr?e banke: Fvan S a m e c, pred-sednik tr^ovskega gremija; Josip Siska, stolni kanonik: fvan Ste- ' ie. urednik: dr. Karei Triller, deželni odbornfic in podžupan ljubljanski; Matija Zamida, ravnatelj 4$. želnlh uradov. Straa *. »&LAJV£:NSKi iNAKULT, uac 25. aprila U#i7. 95. štev. Dnevne vesti. — Armađni porcUnlk dberu Franc Rohr ]t bll povzdignjen •r ogrsia baronski stan s predikatom Đenta. — OdUkoranJe. Slgmnn landli f meci Je podeljen gosp. dr. Rada Scbobra, šefzdravnlku nekega artUjerijskegu poika na južno » zapadni fronti — Major Josip Flscber t. Cast-a&om in moštva celovškega 4. poika strelcev dobro poznati major Josip Fischer je po kratki boiezni* ki Jt )q je nakcpal t Galiciji, dne 12. »prila v rezervni bolnišnici v Nea-tiausu nmrL Major FisGber je bil fo-jen Rožan, iz Lambaba pri Rožeku, %\n kinetovalca. Bil je po rodu in milljenju Nemec, toda pismene slo-* jreničine zmožen. Rad nam je Slovencem s svojim izvrstnUn basom »apel kako milodonečo skrrensKo fcoroSko narodno pesem. Naj t mini počiva! — Novi ferijalni dnerL Selske pbla&tl so doiočile nasledn reve feri-jfcllne dneve: 4. november (cesarjev god), 27. april (cesaričin god), 9. maj fcesaričin rojstni dan). Ce«arjer mjstni dan 17. avgnst se praznu)« v *siikih počitnicah. — Voja^ki predmeti. Od razntfe flredmetov, k! so ot ležali na b oj i ići h io od onih predmetom, ki jih je imelo teren vojašnic nastanjeno mostvo, fcuero se je vrnilo (ranjeno) z boi-»tga polja, se je zgubilo mnozo ko-wnr VDJaškfh oblek m druge opreme te ta način, da se jih !e zavfeklo v ozemljn za bornim poljem. Taki ob-JeŽant predmet! so se nalli tud I do tolodvorih. Ker ima civilno prebi-valstvo, kakor ka::e izlrušnja, veliko rracnerije nakupovatt trke stvari za jporrin. s* mora v varstvo fritere-icrv vor?sXe^a erarja paziti na to. da *? taka zloraba prepreci, kakor tuđi va to, da se t! predmeti 73 čete, ki oc5haT*at*o na boifSče. ^"ofrajo m se jtm ćmćo na razpo1a?ro. Tem po^odrm se opozarja na to. da se mor?. predmete. si>adaW:e k voj ■=»*}: i opravi, kakor obleko, opreme, ode je. ćalfn odlede, kcJesa, erodjte, pogode. konjske opreme, s^d!a. pu^ke. samokrese in pfštole, sablje, municijo, ovoj© od topničkih izstrelov. itd. nemudoma eridari na n^jbliŽnje vr-jaŠko r>ovelj-stvo ali najbližiijo ob?a«tvo (občinsk: »rad. c. kr. okrajnn giavarstvo, c, kr. roi'cijsko ravnateljstvo) ali *>a na »•jbHinjo orožniŠko oostajo. O*ebe. ki bi take predmete našle in jih obiaatrn ne izmčiie. zakrtrt po tređnosti nejđenesra pirdTueta prd-stopek po § 461 kaz. zakonika ali pa cff'o zlocm po § 2T>? Itt. c. kazenskd-ga zakonH-ra In h-oc3o onmemo ka-7r»ovane. ObČirsfc- nrčfdi rtorafo naj-dene predmete, kl so w J?m izrnčili, takoj od dati najbfiž^iemu \T>ja5Kc-irm poreijstvu fo Drori osebam, kl s: se profi temu ra^lasu presrrešf!e, prčeviti \ az?r!ske ovacfbe. — Fre!zKušn)e cspo^obf?eno«fi na c» kr. o^fte!jišca t Ljubljani. Vče-rajšnje poroci o teh preizku§n!ah *e izpopoinfti v toliko, da je Dragica Dfekleva naoravlla izplt za franco-SčJDo z ociliko. — Clasbeoo - dramatICiil Tečer v cfe-ždne^i gicdališča. Glasbeno-^ramatični večer v deželnem ^leda-tiicn se prične jutri, v četrtek, točno ob S. zvečer. Natančr?i tiskani spored se bo dobfl v gledaliSćti. Priredba se ▼ffi na predvečer grču Nj. Veličanstva cesarfee Zlte v slavnostno raz-avetljenera cledall^ćir. Predprodaja ^irstopnic pri blagajni defelnega gle-4allŠča se vrši že danes in jutri od 4. topoldne dalje. — CipJ-nrice, ki imajo čipke la$tne?a izdeika t zalomi in jih žele direktnim potom prodati, na) pošlje-io čim pre^e na Zavod za pospeševa-tifa obrti v Ljubljani, EHsnajska cesta *&: od vsake vrste, če mogoče reč, ^li pa vsaj po en vzorec. Vzorcf naj ,$ođo Izbrani od najbolj^e^a, naj-Itfabše^a in srednje dobrega dela. Za-jnamovanl naj bodo s prišitirn list-tom. kl no^i ime lastnfee ln tekočo Itevilko. V posebnem pismu naj se Oflvede za vsako Itevilko cena, po iateri želi dobiti la^tnica svoje Čipke rfačane in poleg te Še skrajno ceno, sa katero da so pripravljene prodati Svoje čipke. — Podal^anle poflcljs^e ore. TsTeđ razpisa c. kr. deželna vlade za Kranjsko z dne 22. aprila, št. 12.650, s* podaUša policijska ura za Ljublja-HO do prekllca po gostllnah te Iffmah do 11^ po kavarnah pa do 12. are. Naredba stopi t Teljt-*o 7 današnjim dnom. Nar odvetnik. V Sevni-I mi Sta-Jprskem Je otvorfl svofo odvetnilko pisarno ?o?p. dr. AlojziJ Ralcnn. Velente. V nedeljo dne 6. tasH !*r!redi di!«ta?itovsld pledallHd od-sek v Velenju 2ledali?to predstavo rV LJnbljano }o da]mo€. ▼ hoteiu $r. Eđvarfa Raka po!e^ lolodvnra Ttčctek točno ob 3. ar! mrpoldtie. «rto nj Je oikdo ne zamndi Po predstavi je zabavni večer s šaljivo pošto, godbo na glasovir itd. Ves čisti dobiček je namenjen za vojne name-ne. zato $e preplačilo hvaležno snre*-jema. Zveza z vlaki sa odhod in prihod je Jako ugodna. Vlak Je poraza pri Rać}u pod .Varborom žeierniikefira cslnžbenca Ferka. Odtnrai mu )• ievo roko tor ga težko poškodoval na rlarl Prc-peljali »j ffa ▼ skoraj brozinmecn stanju t rnariborsico bolniinico. Promet co&tne žoieznlc# t (JraA-cu je bM radi nedostatka premota tdov;č restringiran. Sporctl t Kino Ideate, Samo £• dane« in jutri se predvaja detektivska drarra: Tajnost star* oioj-strtrr«. V petek, 27. t. m„ po«cbni večer $ fantastično dramo: »Čarobna svetllf^a na Hradzanfh«. V soboto Ijubijenka kino-občin^tva Dorit V»>ix!er v fflmrki vereloigri: »Dort-tioa zakoaska 9t*eča«. — Predstave vsaid dan od 4. ure. ob nodeljah ob poi 11. in od 3. ure dalje. Ščipalnlk« črn>:>kvirjeiv i* D^ Izirnbljen na poti od železniŠkega prelaza proti RoŽni dolini. Pošteni naiditelj naj ga blagovati oddati v Oosr^ski ulici št. 10, II. midstropje. Priloga. Današnji list hna za vse naročnike prilopo r\rrdke Henrlk Kenda, trgovine v Ljubljani, na Mest-nem trsru. •• *-* rx- *■» % •■■- trn **;, *st 5 *-•; *s* -r Krušne komisije bodo vrado- Tate v petek dne 27. aprila 1917 od 8. do 1. ure popcldne. Lzdajale se bodo le kruške izkaznice. 4- Irkazolce za 5!adkor Še nišo izgotovijene in se bodj izdajale v sredo 2. maja ali petek 4. maja, kakor hitro jih bode mesmi magistrat sprejei. + Peka in prodajslc« kruha se opozarja, da ne dob odo več pekov-skih potrdil y mestni posvetovalnici, tcmveč dobi rsaka stranka že pri krršnl komis^j: peleg krušnih kart tući po eno potrd^lo. Vsaka stranka mora torej pole? krupnih kart prine-stl v proćajalno kruha t-Tdi pekovsko potrdilo, kat ero moraj o prodaj a! ci kruha kakor do5e-daj: I.) pcx!p:sati, 2.) izrezati dne številke, ki nazra-njajo število oseb ir. 3.) rezati desne odreske ^a kruh kaker navaduo. T o potrdilo moraj o podpisati tuđi stranke. Će bi prođajal-n?m kruha ne bilo kaj jasno, naj se zprlase tako; v mestni posvetrrvalntcL ker so nova pekovsVa potrdila ttidi ve!javna za mesa jajra, kromplr in zelje, ^ Oddaja c«ncji«^a mesa na r^eče rzkaznSce. Jutri, v četrtek, dne 26. aprila popoldne bo mestna apro-vizaci'a oddaia'e na stare uč^ežnike vojne prehrane, ki imajo rdeče iz-kaznice. joveje meso po zn^anih ce-nah in sicrr 1 kg i 2 K. Rodbine do 3 nseb dobe po! ktfofcrama, rodbine s 4 m 5 r>sebami */4 K^. rndbfne z 6 m 7 oseba^ni ! kg. Rabine z 8 m 9 osebami I1 >'A k^. rodb:ne z voč osebami 1 fn pol kilo^rarra. Da se prepreci naval in omotači odđaja brez nepotrebnefa čekanja, te do-loča naslednji red: Na vrsto nrfđeio od 2. do 3. «re stranke, ki imgio rde-Čo leg-itimacijo s št. 1 do 250, od 3. do 4. are ^t. 251 do 500 oć 4. do 5. are St. 50! đo 750. od 5. do 6. trre št. 751 do 1000. od 6. <3o 7. ure St. 1001 naprej. Stranke, kf bi 5.e ne ravr?a1e po tem redn in k\ bi s* nastavljale ob časa, ko nfso kiicafie, ne ćobe mesa. + Nov! proglasi za cene^e f^eso. Pri nestni arrovizaciji na Polfanski cesti St. 13, I. nadstrop^e, se je prl-g"lasilo tako veMko število strank za ccnej§e meso, da se za enkrat novih prisiasov ne sprejema vcč. Stranke s* za to premijo, da ne nadleg'uj^jo v tem oz:m aprovizačrsih uraiov in ročakajD na ćus, ko se Ii*t zopet pozove, da se primase k mestni vojni prehra-.\ Privomrti se se, da bode urad, kj5r se fzJajaJo izkcrnice za cenejše r.ie^o, rnhajpje dri in ?i°?r v četrtek, petek in sototo za strike sploh zaprt. ■t- Ocfdala seT^nsKe^a fr^cTri-pfrja. Mcsrna zrrovizaclja 10 odd?.-]?Ta iz ^vojesra skladi§ća na Dunaj-ski cesti (MSh'eisnova h!??.) scrri?n-s!ri krotiipir in sicer v četrtc;:^ dne 25. aprila 5. ure; 1 k? i 22 vt?!. Vreče nrj prtaeeo stranke s seboj. Pravico do seme?v ske^ra krompirja fmajo samo one jtranlre, kl se tek&žsjo s rv»ebiio ni^ lramioo mestm^i masrtstrata. Ten-dar se Izrccno peudarja. da se novtt I M—a ■ ■—M ilnnrti m ni 1 đs^a T6Č. Kiuuipir Je nannnleD fs>-kl^£ao )• sa sMnensko rrrh« ln se pa strank&in sa prolmno se moče praT nič oddatt. 4- Poraba slađkorta. DovoQeno jo s sladkorjeni slaisnje iedfl tu tede-loranje slaščlc obrtnfkom le ▼ ome-Jf nera obseeu. Vse drn*o obrtno po* đelavanje s slađkorjsm Je prepove-đana ilasfi se ffa ne srne po kavarnah pnmešavati nobentni pijačam. Vsi obrtnikl, kj so ctasedaj pri magistratu dobivali prejemnice za slad-kor, morajo takoj napoveđati, koiiko imajo Se sladkoria ▼ 5voj»b f alo^aUi, tndi crni, Iti ;a iiimajo nič, imafc) o tem polati noznanila Trradcvne ti-5ko^rme ste dobe pri obrtnem odde^ku mestne^a magi!itrata. Trgovci obrtnikom do 20. t. m. izdanih sla^fkornih prejerrmic ne smejo honorirati. Obrt-niki smejo od svojih zalog !e gotove odstotke porab;ti v dopustire svrhr. a morajo nodati magistratu nazrtanilo. -r Krompir na Dtiaaju, Dne 24. 1 m. ni bilo na celem Duna|u dobiti ne ?nega krompirja in gotovo je da ga i»e ves teden ne bo dobiti. Nizozemska pesa. ki je naročena, priđe sele prthodnf? teden. Zdaj sJ moralo Uudje poma?ar] s bosanskim! č^5plja-mf, ki $o na prodsi po 2 K 50 t m kilogram. -f PctrolH na OtrNtem. O^rska vlada je 1. maja ustavila sr>!oh ves promet s petrolffftn fn se bo srne! pcrrolej rabfri te za industrijafne \v. obrtne obrate. Kalnovejše porobilo izpred Arrasa. Borotin, 24. aprila. (Kor. erad.) Bitka pri Arrasu se nadaJjuje ugodno vsled junaštva naših čet. Popol-dne }• sovražnik obnovi! napad na Avion, ki se jo z vellklmi izgrubami zlomil v našem ognju. Zapadno Len-sa je prikipel sovražni ogenj zopet do najsilnejšega bobnanja. Vzhodni del Gaurelle, v katero vas je bil mogel sovTažnik dopoldne vdreti v varstvu dima. Je bfl z obkoljevalnim napadom s severa in vzhoda po temeljiti učinkoviti artiljerijski pripravi z naše strani tope* zajurilan. Tudl visina 71 južno Oaurelle ]e bila lopei zavojevana. Istotako Je bila vasica Roeux, tik ob Scarpl topet osvojena z rezkim protinapadom. Vse prednosti, kl jih je bll mo^el Anglež doseči dopoldne, so mn bile iztrgane. Tuđi južno Scarpe je divjal popoldne in zvečer 23. aprila boj z isto Uutostjo kakor dopokiBe. Zopet in zopet so vrsrli Anarležf Jurišajoče množine r ogenj, da bi izsilill odločilno prebiti Južno Scarpt, ko so jlm bili doseženi uspehi severrto Scarpe zopet iztrgra-ni, Naše čete &o krvavo zavmile vse besne angleške napade ln so držale ncomajno rso pozicijo. Na obeh stra-neh kra!a Mancourt. tih ob vaši Gu^mappe, so odvzsJe naie smrtno-pairnmno prodirajoče aapadalne kolone kljub sovražnerrm odpora An-fTležem prvi začetni uspeh. Pripeljale so nad ,"500 vietnikor od 9 raznih di-vizij. Pazblto vas Oucmappe smo prepustili Angleženv Proti večeru je narastel »ovraini bobnajočf ogenj na obeh stranch Scarpe od Opny do Hižno Fontalnea zopet do sfle došlej 5e neznane. Angleži so pripeljali nove rezerve, ki so tmele nscdo za Ansrleže nesrečne^a bojneg:a dneva zadnje ure Šc obrniti. Ali tuđi te, z r»a?večjo fllavostlo jurišaj oče angle-i5Ve mnn?ine so oblefalo v ognju in n:*o mocrle izpremeniti poraza z dne 23 »r>ri?a. Pr\ Avionu, kjer se je more! kun Ancriežev Dopoldne Še na ne-ke-n odrekli na^fh pozictf utrdfti. so bfli na^f JarVi očfščeni do zadnjega sovraŽrifVa T^Vo smo v onf DoVrafi-ni ^opet crnsr>rKi*rit svoje stare nn-^icii"*. TVkom rio^? srno 7*»vr;«>valf 7nj)?t ^udf Vo!nHvor v?<;ire Roen^. 24 aprila zjutraj. Pri Ha"rr>Ti-» so se r^zvr>efi davi novi Hi?t? hr\:f. v kaferTli n^» ^e «c vzd"^?!r r?»r*'^ {^®^ T>rnf? ^'<*rr ^o^'*rri so-vr^^^frn '•»vjp'orn. V prir^^ri ?. ^Vr?lf dre ?l. »nrf!a ostali do^o^ki na ra^adn! fronti. — Prosvjetna MMIotefca. Dr Ivan pL Bojnici^ je ustanovil pod fTorenjim naslovom knjižnico, ki naj % originalnim; deli in prevodi iz filozofije, socijoloffije. igodovine itd. povzdlsra hrvatsko kultura Posa-mezne knjige 6 do 10 pol bodo ztzle po 3 K. Kot prvi zvezek *P. b.« Je izlio znamenito Montesguienovo de-lo »Razmotrivanja o razlogih veličf-ne Rimljanov Jn njihovega propada.« Naroča se pri Hrvatskera Itampar-skem lavoUa v Zaereb«. NlkoUće- Bazne stvarL * Jetlka v Zagrebu. Zadnji čas se opaža v izkazlh umrlih oseb v Zagrebu jako veliko slučajev jetike. 60% jih umrje za jetiko. V »Novo-stih« piše neki zajrebški meSČan, da je temu kriva nesnaga po šolah, hi-Šah in delavnicah. * Pom^nJ^anle papirja ▼ Italiji. Iz Lugana javljajo, da je v Italiji n^i-redbenira potom urejeno štedenje s papirjem za urade in privatnike. Pismeni p;~pir ne srne biti večji od oktav - formata, časopisi pa bodo izhajaii od 1. maja dalje samo na dveh straneh. * Obsojsfi grfko - katolišk! duhovnik. V Debreeinu je bil obsojcn grško - katolički duhovnik Gjuro Sinko na sedem mesecev ječe, ker je lansko leto nekaterim kmetom na-svetoval, da je najbolje, ako puste polja neobdciana, bo tako vsaj p.rcj kemee vojne. * Težkočo plinara prlhadnjo zimo« Upravitelj plinara na Dunaju, Menzel, je izjavil, da ni gotovo, pri-čakovati zadostno preskrbo plinarn s premo?om za prihodnjo zimo. Zato se bo omcjil potrošek plina na naj-potrebnejše. Ako bode sploh rrogo-če, se ne bodo kurila stanovanja in uradi, da se na tem prihrani toliko, da ostane zadosti plina za razsvet-Uavo, kuhanje in obrtnoiehnične svrhe. * Podrobnosti Iz revoiucljslilh đni v Petro^radu. Poslancc iz Moskve D e m i d o v je predaval v svojem rodnem mestu o dogodkih v Pe-trograciu. »Ruskija Vjedomosti« po-roča o tern predavanju: Veliki knez Mihajl Aleksandrovič je brzojavil iz Gačine po pojasnila, ko revolucija še ni bila popolnoma zrna-gala, in Rodzijanko mu j« naznanil potek revolucije, na kar je prišel veliki knez takoj v Petrograd, se stavil na razpoiago dumi in poskušal stari ministrski svet pregovoriti za razne privolitve, seveda brez uspeha. Veil-ki knez se je odpovedal regentstvu brez odpora^ ko je car odstopii in bi moral potem on sam se cdoovedati. Rodzijankova vloga je zanimi-va. Zvečer 12. marca ob 10. uri so bili zbranl člani eksekutivnegra odbora, kl ga je imenoval konvent seni-orov državne dume, v pisarni pred-sednika dume. Miljukcrv je prepričal vse druge člane odbora, da bodo mogli vršiti svoj posel potem sele, ko bo predsednik dume zagotovil svojo udeležbo. Rodzijanko le. omahoval in sedci pri stranskf mlzl Vstopil je posL S i d o 1 o v s k i in mu nektj zašepetal. Predsednik dume je bled kot smrt stopil k mizi in polglasno izjavil: Izpolnjeno je. Sprejmem, Sidlovski mu je sporočil, da se je ve& Preobraženski gardni polk dumi po-stavil na razpolago. Rodzijanko je bil ve3 izpremenjen. Demidov pripovc-duje, da so šli gojenci praper^anske Šol© v tavriško palačo, Rodzijanko je moral govoriti, na kar so ga vpra-šali: ali se zavzema za konstitucijo-nalno monarhijo ali republiko. Rodzijanko je odvrnil, da za to vpraSanje je merodajno bodoče sobranje. Neka-teri so zavpili: izvija se. Ustrelite ga! \ Rodzijanko je odprl svojo suknjo in rekel mirno: jaz sem pripravljen. Streljajte! O^romen vtisk so napra-vfle te besede na mlade ljudi in na-nravili so mu veliko ovacijo. trije ^ričači pa so bfli aretirani. O prav slučajno odvrnjen! nevarnosti, ki Je pretila revo'ucui. poroča Demidov nastonno: 13. marca zvečsr se je iz-vedelo v di!mi. da koraka 40.000 mož v Petrfv?rad nazdevno v Dodporo dTime. Dchod čet bi bll mo^rel izzvati neprilike, zato sta Šla poslanca Ste-nanoT in Oerasimov četam naproti. da r)renr^či*a dohod v mesto ponoći. Polkovrik te izv^deL da prihalata in dobi! rafop, takoj Ju ustreliti. Ko ?ta na despela z avtom^bilom in po-v^m mfr^o in veselo sigurno nasto-r»ala, ie nanraviio to na polkovnika tak vtisk, da ni fzvr5il naloga, mar-več Jimn ic dovol*! nagovore na čete, ki so t?]fr>} pri ♦■topile k revoluciji. To prv^topa^'c poIkovniVovo je prepre-či1o te^Vr boje. ki bi b?1i neizogibni, ako bi bi* o revoluciji nepod'ičene čete poneči do^!e v Petrograd. V mi-rristrskem navi!fonu dume je bil med interrnranci nekaj ur tuđi petro-crrajs!;! metronoMt Pitirim. Kerenski mota, viad?ka, vi niste aretlran. Vi ste pr>vsem prost! Metropolit se !e nreoMekal v navadnecra popa in za-tw%*\\ z dn?r?m! popi vred tavriSko palačo neovfrano; v svoji obleki se ni čctfi varnega. * Rusfrs arm&dm ftn r©vo!tie!$a. Morda je ni države, kjer b! bilo d?.r.o trHfko p?r>odstvo. kaVor na Rusketn. R^skl kmetovalee n\ veren «ftmr> 2 }e7&r>?n fn t>o ztman'ost»>,ne-ttr> je resn^čw> veren In smatra javne ustanove za lofle medbe. naj so mn if tako oadU^fc bmntotjiUiL *\ju*_ razvita ln godi se ji tako dobro, da se tuđi pod carsko vlado ni imela piitožiti. Kmetovalci so preSli v re-volucijonarnl tabor zaradi agrarnih reform, ki jih zahtevajo; inteligenca je prešla v revolucijonarni tabor, ker je videla korupcijo carskega sistema in čutila, da zadrfuje ta sistem vsak napredek v polltičnem in gospodar-skem ▼ kulturnem in socijalnem ozi-ru. Poleg inteligence je storilo za re-volucijo največ delavstvo. Razočaranje, ki je je provzročila monarhič-na vlada s svojim neodgovornim, za vsako zlorabo uradne oblasti sposobnim uradništvom je največ pro-vzročilo, da se je zgodi! na Ruskem prevrat. Uspeh je pa dosegla revolucija, ker se ji je pridružila armada. Iz zgodovine je znano, da je ruska armada že večkrat mogočno sodelo* vala pri revolucija!]. V časih, ko so na Italijanskem pripravljali revolucijo Carbonari, na Grškem Hetajri, na Nemškem Burschenschaften, tedaj so bile že tuđi na Ruskem tajne revolucionarne organizacije, pri katerih so bili udeleženi oficirji in vojakL Najbolj znana taka združitev so bili dekabristi. Ko je car Nikolaj v decembru 1825, zavzel prestol, so dekabristi povzročili v annadi revolucijo in zahtevali politične in socijalne reforme. Vstaja je bila zadušena. Za časa krimske vojne je začel Aleksan-der Tlercen v Londonu izdajati časopis »Kolokol« (Zvon) s katerim je za-sejal seme revolucije v vrstan niske inteligence in tuđi v vrstan ruske ar-made. Ruski oficir je človek, ki so ga starši vtaknili v kadetno solo, da bi imeli zanj kar mogoče malo stro škov. Za vojaško znanost se navad-no ne zanima dosti, pač pa za politična in socijalna vprasanja. Ruski Čast* nik je od narave inteligenten in mu navadno ne zadostujeta kavama in gostilna in lov na ženske, nego ga m'ka javno življenje. Pri revolucijah v letih 1881. do 1882. je bilo obsojenih r.ad 200 visokih oficirjev, ki so pred sediščem vsi izjavili, da smatrajo za. svojo najvecjo dolžnost podpirati vse, ki hočejo strmoglaviti vlado, Tuđi pri V8liki revoluciji po rusko-jat>onsk? vojni so iprrali oficirji in vo-lalci velikansko vlocro in vedelo se ie že davno, da želi skoro vsa armada r premembo sistema in zlast! uničenfe blrokrntičnecra tiranstva. Armada je bfla umstveno popolnoma priprav-IJena na revolucijo, bila je do grla sita službovanja avtokratični vladi ta ?ato je njena pomoč tako fzdatno zz.-fegla pri sedan.H revoluciji. Darila. Upravmštvn naših listov so po-* slali: Za »Vdove io sirote v vojni pađtth vo|akov«: Alojzij Pogačnlk, tu, -20 K, mesto venca na grob pokoj. Ulrika Schmiđta, in JoŽe Kurent z ženo, 15 K, v spomin g. Ulr&a Schmidta. Skupaj 35 K. Za »pi|aško kuhinjo v Mariboru«: Rodbina Maistrova v Mariboru 20 K, v počaSčen]e spomina gospe Ane Sterger v Mariboru. Srčna hvala! Umrli so v Lfublfani: Dne 20. aprila: Rafaela DrašČek, mizarjeva hči, polšesto leto, Strell-ška ulica 15. — iMarija Potočnik, hči polfeijskega stražnika, 3 mesece. Soteska 10. Dne 21. aprila: Anton Dobnflcar, biv$i železniškl uslužbenec, 56 let, Celovška cesta 33. — Marija Nalar. mestna uboga, 78 let, Japljeva ulica 2. — LfcdTnila Erjavec, hči železni-škejra delavca. poldrugo leto, Stre-liska ulica 15. — Ana Dimnik, bivša postrežnica, 84 let, Sv. Petra oe-sta *9. Dne 22. aprila: Ema Filnhals, rejenka, 11 mesecev, Planinska cesta 216. — Branko Skušek, tr^ovčev sin, 13 mesecev, Dunajska cesta 9. Dne 23. aprila: Fran Dovč, de-lavec. Velika čolnarska ulica 5. V d e * e 1 n i b <\ \ n i § n i c L Dne 16. aprila: Ptter Loser, re-* letržec, 42 let. Dne 17. aprila: Neža 2akel]\ poljska dninarica, 60 let. — Terezlja RihterSfč, mestna uboga, 59 let. Dne 18. aprila: Angela Rebolj, tfskarniSka vlagateljica, 17 let Izđaiate!] |n od^ovom! urodaih: Vntentla Kopitar. Lssfnlna w ffsk »Narodne tfskaniet, Najprl}etnei5e oUvajalno sredstvo za veliko in malo so Fellerjeve želođec okrcpilne, nedražljive rabar-barske krogljice z znatnko »Esa-kros'-iige«. Predvojne cene. 6 škatljic franko samo za 5 K .57 v posije fe> karnar E. V, Fel1erf Stubica, Elsa-trg št. 23S (hrvatsko). Lahko se ob-enem skupno nar oči Fellerjcv rast-linski esenčni fluid z znamko »Elsa-Md«. 12 stoklenlc 7 K U %> hOA 95. Stev. »SLOVENSKI NAROD«, dne 25. aprila 1917, Stran 5 ■B^i^Ba*^Bl^Baapp«Ba^Baa^BaaBaa^BWaaBaMaBa«MaavaWBiB^HB^B^BB^BHBaMBB^BWBlBBBBSa' Priporočamo naSm r gospodtnjam g KOLINSKO CIKORIJO iz edine slovenske 2 tovarne y Ljubljani Prodam ?gS|*x W S ■ ^0 pod Rožnikom. 1363 Peizve se ▼ goatUai Jarica, bres pnevmatike ali pa samo zadnje kolo, ozirorna torpedo. — Kdo, pove upravništvo »Slovenskeg« Naroda«, 1362 t eno, dvema ali tremi sobami in kuhinjo meMovano ali nemeblovano, se HČ6 SS takof. — N*s'ov pove upravništvo ; »Siovenslcrga Naroda«. 1369 Marila Kirtnifc, Sp©d Slika Savska ulica St. 126 ■ isče * krinklH pGiUtg. Nastop takoj. 1327 B&g~ Na proda] fe triđelaa ~V9 (2X2 m) in oekaj drugih stanovaniskih potrcbščin. Naslov prodajalca se zve do 26. t m do?. v hotelu LIovjL 1373 !®L» lokal v sredini ntaata. 1354 Ponudbe pod.nT STOđlBl alMtl / 1354" na opra?niši?o »Slov. Naroda«) Slili \i Mi Ispala ulica Bn. /. 1361 : Ufce se : brivski pomoćnik sa fakof- Plača no dogovoru Igfnae Kovačević, Spednfa tilka. Kolodvorska ulica iter ISO. 1368 Prodam sted«£e motorje: S Pneh-motora! kolesl s prostim tekom, eno s 3 prestavami. drugo r 2 pre-stnvamt najnovejše vrste. -1 2 konjske moći; motorno kolo Motas.icocbe, 2 konjski moč ; Interne ttoaal, leieći motor, 4 konjske mOii, pripraven za vsakega obrtnika ali za mlatilnico. — Motorji so v dobrem stanju in malo rablieni ter so po ceal na prodat. Natančno se izve in ogleda pri 1158 Frančiški Martinc, poita Oomilsko pri Celju. P?A£§a £@ !I 52? ■ ŠHk na &ričku v bIžini \JzzL w« »■ bFm Gradc*' 20 miDut od ta sluškinje, prainica in pritikline, lep sađovnj&k, hi§ni razredni davek. Ponudbe pod y,ViUa L 112041 na anoneno ekspedicijo Kienreich, Erradec, Sackstrasse 4. 1267 M kroa ttatoara* U ad proakrkl stanovanje z dvoaia a#kama in pritikiinami ▼ približnjem času maj ali avgust. 1364 Kdo, pore upravmitvo »Slov Naroda«. n tprelma pri •kraluoa titnaoi 9A£xorci%tva w Konticsb. 1472 preda 5« u Ljubljeni 5« debre ehronjen oostiiuišifl saion ki rr:cri v dolgo^ti 13 metro* 40 cm in v širokosti 11 mprrov 20 cm. Foizve se na Kari373*1 ces!t iteV. 30. 1836 ■■■^^■^■^^Baaaaaaa^a^BB^BaaaaaBaaaaaaaaaa^aji^^a^i^BB^Baaaaaaaaa^Ba^Ka^BBBaaaj dobivate v specijalni trgovini za milo Ljubljana Su. Petra cesto Z8. Istotam areSOj kroma za čovlfo, foalotaa amllai pralni praški I. t. đ. na debelo in drobno. ■ « j Krasna izbira bluz. Antonija Sitar v 6/^ Selenburgova vika 1. " Dr. Alojzij Rakun vljuđno naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Sevnici. 1366 Anton Bajec 9 nmetni in trgovski vrtnar i cvetliini salon, satno Rod Tranioit. 2 , Velika zaloga Mddh vcacev. , •.J^^^^. W - ■____ ^a^^Mtt f # 4 i DBBIHBHBlBl SflHKBaf ■■■£■■ ■■»! L l bl i TrtMrij« m Trt«ttl ctsti tt S4. .^.^i^. in----Ti iT> ■ ■ Ml %m\ I lil i Gonoktein. * NajnoTcj§e, izku^cno sredstvo proti kapavcu (triperju). belemu toku, črevcenemu in mehurnemu j katariu itd. 2130 GONOKTEIM je upeljan na češki kliniki dvor. svetnika vseuč. prof. dr. V. Janovskej^a. Na praški nemški kliniki vseuč. prof. dr. K. Kreibicba. Toplo ga priporočajo vseuč. prof F. Samberger, vseuč docent dr. J. Od-trčil itd. M. U. dr. H Starv, specijalist za ta ne in kužne bc3?zni v Pra^i piš-t Z Gonokteinom sem dose^el I izvrstne nspcbe, ne dcli težav v želodcu, niti v ledvicah, v akut-nem stan i u sem dose^rl edino z GoookteiDoni hitro ponehanje ncprijctD.h subjektivnih simpto-mov z vidnim objektivnim po-boljšanjem procrsa. MU dr. J. Urbau, občinski zdra^Dik ▼ Vel Cbomutici-Obora piie: Z Vašim Gonokteinom do-^egel sem uspehe, ki so me po* polncma zadovoljili. Dobi se po vseh ytl\\b Tekarnali. Slratfjica K 6' -. Zahtevajte literaturo in prospekt Ljubljana: aVokaVM Tlrake^ej. Zagreb* iifu JUlva^r^, S. aUt-HlMa, Jalaciaavtev. r>i«svaia: Fansakalosk* - kevttai labsta ratarij ^HKA-Pnjt VrUfi« »2 #gawit»lj ^ojaega ■ilaialniUjiia Pohištvo sa d¥a nbl ia kuJaici«, m vsq oprava, a« da napoiođo- 1370 Naslov pove upravništvo >Slov. Naroda«. SSgr Kupi se preigran "9| Punudbe pod „A. 3. 1119. I56511 na u ravništvo »Slovenskoga Naroda«. 1365 Oipsfgčne pasoiilo I.00S II pret! 5—SVi'i •toresta?anln iš5e ?elapt>s8stnl3x na Sp. Stajarafeam. U >niL: zamore del obresti potegniti v natartlijab. — Ponudbe na upravništvo »Slovcnske^a Xuo-ia« r>nd „Hipoteka 109,0901371".. 1371 Sulis slipe, MM% niBrme-E3do9 lužlns in drugo iii^o se dobi najfinejse pri tvrtki Petrinjska ortsca SO. 1577 UraAa dom. lekarna pohištvo in zdravila, se talto| predm> Ponudbe pod „Lekarnavi344M na upravništvo »Slovenskega Naroda«. Konforlstlnjo popolnoma samostojno starejšo moč, zmožno obeh deželaih jezikov, knjigovodstva, leorespondence i a sploh vseh kontoarskih del, spi*«jftte tekoj J. Kraiovic v Žalcu« V lepem trga v Slovenskih Goricah je na prodaj 1274 Z ¥i*(om y primarna za obrtnika trgovca ali zasebnika. — Vprašanfa na upr. »SIot. Nar.« pod Vl8to¥a ftlieV, ■ Tdl BH I I TM W I WM Ta TM vseh vrst ro v vsaki množini kvpufO vedno ter plačuje najdražje 1202 X trgovska tvrdka X J. Kuš!an9 Kranj, Gorenjsko. r Da a • a cim5*\v 5 ^* •%^ » v nafvetji izberi priporoča ■ ■ MINKH HORVAT, modistka LjaSljano, ^tari trg £tei>. 21. Ljabljene. PopravO« nafcciteje. 904 Popravila aajcinila. a^B* ^BbB\ B^ES^Ln. aaaLr ^^ac P¥%f v?"^ SnDBalB^av ^H b^B^b a^Bui VaHaHa^Ba^B ^Lt^B A^bT ^aTaTa B^LV .^B^BV tvornica cementnih izdelkov, Ljubljana, Duna)ska cesta ši 67. priporoča svojo veliko salogo cameatalh oevl vaah vrsi, ter apraloma vsa v sjeno atrobo spada|oča iala. ------------Cement većino v laiogi.------------ ! Seziia za koiesa! PriporoČam cenjenemu obfinstvu svojo zalogo aretovno snanib đaije vse kolesarske potrebšiine in mehanKno delavnico Fran Florlaiičlč Ljubljana, Selenburgova ulica 6. «11 Odiemalcem ntrskeia CaraotieG -oiatiu natoanjani, da ustresam sedaj tuđi ?ečjim naročttom. Is esega aivitka si pripravimo I liter nadomestka olja, ki je prav dobro uporaben za viakorntne sobte, £e tndi nima oljne maKobe. Cena za zavitek L vrste K 2*30, H. vTSte K 180; po prtiti poslan 90 v. tcč, kdor teli rckomandirano pošiljatev, na} doda še 25 vin P štna naročila »Q denarne pošiljatve sprejema Mat laiaiaai Lf*M|aaaf ■apitarlata anaa •• 1211 Nadrobna prodaja za Ljubijano je pri Mariji tpeake. HapitaW|eva ulica« katera oddajc tuđi ie naptavljcn nadomestek za takojšnjo uporaba — Slednji se po poSti ne pošilja. Stran b. »SLOVENSKI NAROD*, one 25. aprila 1917. 95 stev. TO2OR! Baterije ^20"1 Vido Bratovž UubHana, Stari trg štev. 4. Ea groš. ■■ gr««. pozor! Baterije pozor i Svetiljke žarnice Podplati se ohranijo, če se na nove ali malo po* noiene tevtje pritrdlfo nabltlcl iz usnja. Za on par z ieMJIcM mii 232 sa otroke sa 4a*ne tu tetka sa aeaptjia _tt^-35_______*Hd^_______4#-4f K 1*20 S l'50 B 1-M Dobe se v ralogi {evtjev „PEKO" PETER KOZINA & Ko., Ljubljana, Breg, naiproti Sir. Jakoba mostu« Gospodična IM* alata* pr*4ajato. najraje om dežeio, gre pa tuđi v mesto 1350 Naslov pove opravn. »Slor. Naroda«. Gospodična zmoina strojepisja in stenocjraf'ie, po štenega značaja, tali Vatopitl kot začetnica v kako boljko službo. 1439 Naslov pove u pri vn. »Slov. Naroda«. Slamnate šolne za dom ta slamnate podplote za i (evlie aem satel Izdelovatf mm debelo in f ih prioeročaii, feot natfomestile sa drago «a*frao obnte*. peaebae xa tele v sebak. 235 Poskuslte, ■• bode Vam lal. I^r*« Cerar. lovama alamnlbov v SSabn, poila Dontžale pri Ljubljani, j Koštanje v les od 1 m atol#osti, IO om debelosti na ;irej v debiffi in pola« nlh kupi po najvlljl oer ; tvrdkau g$ J. Povatelk. LfaUlaaa. Mar. Verezlle cesta 13. •1 • * a a a a ' dobro izurjena špcccritskc strolc^, te za boljše me3to sprejme. Hrana in stanovanje v h ši. Piača po dogovoru. Kje, pove upravtiištvo »Slov. Naroda«« 1288 NaznanUo. Slavnemu občinstvu vljudno na- zoaojam, da je pri meni več parov briljantnih uhanov in prstanov na raz- polago po nizkih cenah. 1195 8e najtoplije priporočam Trančlška. 7urlan roj Kobiica, sa Potl v Rotno dolino itev. 8. JV(odni salon f. Jjarbonč == Ljubuana, JY(estni trg štev. 7. = priDoroča svojo ven^o yaiog>o dunajsk1^1 mode lov slammkov, fončanih in praznih oblik. I svilnatih ktobukov, cvetlic, pereš /. t d. Vedno velika izbera ialnih klolnikov. v Pootavita točno in ceno. ,-; Aajnij/2 cenc/ Dobro blago/ amibolite kakovoati po 8, 10, 12, 14 In 16 kronj lasae podloge Irapp ali Python in lasne mre« tiče v Tseh barvah; „NEBIL" banra za lase in brado od Sr. Orellea rja¥a, temnor)ava ali crna po 2 in 4 S ItfL, vte šc solidno, zaneslfiTO blago priporoča Šiefan SirmoSi Ljubljana, Pod Trančo št. 1. Pozor I Zaradi vpokllcanfa v vofasko slnlbovanfe Je lokal odprt samo im prodajo blaga In slcar vsaki daa samo Od 9 do !/? fin v nedet|o od 9 do 11 nre dopolđas ajajr Vallka zaloga n«|niod»m«jšlh alamnlkov. *ajQ v najnovejših fasonah in v veliki izberi IVAM SOKLIĆ. IM- PHatni Panama-slamnikl od 9 K do 90 K. J$M p ^■jp^p^p^p^pjp^p^p^p^p^p^p^px«^b^«bb^«^bib^«^f v^B^B^B^«i«HBBv«w«Bv«vaBVBHBBBB^B«^v v^B^BBBBBava«v^«vaBvaBBBBHaBBBBBVj *aBBBnBiaaBajBBBBBBiBP ^BaaBa«iBHa^BaaBaa^Ba«saBBiBaaHBP *apv«^BaaaanBBBBaaaaaaaaaaHBBBBv "aaaBaBBBBBBBHBBBaaaaaaaaaaaan I Haaanilt roliim ii iiinnk Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem svojo dobroznano zlatarsko delavnico B«F" preselit "VI iz Velove ulice I v Šeienburgovo ulico štev. 6 Cpoleg puikarja Kaiserja). I Zaeno sem otVOfll troBviio z ni. ml Mm ii srekniio. I S solidnim blairom, zmernimi cenami in preciznim delom I sem prepričan, da si bodem dosedanjo naklonjenost cenjemh I odjemalcev ohrani! tuđi v bodoče. I Prfporota %m ALOJZU FUCHS, zlatar. Gospodična z dežele, katera bi eventuelno lahko preskr- j bela vse proste poljske pridelke, lica sa stalno cisto, meblovano sobo, takof ali pomele Dopisi pod ,Mese6na soba/13451 na upravništvo »Slov. Naroda«. 1345 |aT Sprejme se bol|ia ^H Ponudbe pod 9I IzurJena 1360M na upravniŠtvo »Slovenskega Naroda«. Srbečisa, kraste, tzpušcaji in hsaji so zla. katerih zdravljente 2§Meva veliko prcvidnost. Absolutno zanesljivo sredstvo zoner te je PAHATOL — dootaoa X«1ra-Tllo- Ne umaže, je rrez duha, zato ludi čez dan uporabno. Veliki lonček 3 K, dvojni Ionfek 5 50 K. PAAATOL sipni pra ck varufe občutlfivo kožo. Skatljica 2*50 K. Oboje se dobi proti vposlatvi zne^ka in po povretju v PHTatol*tror- nlcl. Sadim aata. VI 24, Efct^o« P. ž». ■A IZBIRO pošilja tuđi na deželo: K asr.e 2652 BI II 17 Plasče, joploa, I II I L kpSI»> kostume, I II f 1 noćno haljafpo-I || I | nro.modnepred-alULL isete.športneklobuke Instosnike. Zcio solidna tvrdka: M. Krištofič - Bučar Ljabljana, Stari trg 9. Lastna hUa, Fine otroške oblekce ss in krstne oprave, ee fofonisnisfofflupa drogerija, LsubIIanaf Soloa^orgova aUca St 9. priporoča veliko zalogo desinfekcijskih preparatov fcakOf! Lysol, LysoformT Kreolin, For-malin, Formalinove pastilje, karbolovo kislino, karbolovo apno itđ. itd. Velika zaloga fotografskih potrefe jlčin la a para tov. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani I n D»l»l*h« gl«w»lc« 9,OOOJMO kfT~ii StpHSIPJeVa UlICS ftteV. 2a »•»•fnffgaJI okr»Blo 1,000.000 U^L I - Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije. I Podružnice v Splitu, Celowcu. Trstu. Sara|ewuy Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju« | I vlo«e na knjižice in tekoii raiun a# /A I »^ii^ SbfV *jbf ajaj "avVv'aap^Br'^v^a^'a^a^p^BV ^arvav^v^asva^aa^aar^v^Ba^a^B^^PslBf B^^^^ ^ ■__________________________________________ ^**--------------------- ---------------- ■■-------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------■ — - —----------- i Um* h tn$m «m vnto »rtamtalt papirfov, ihnMira trarKn dobut in dovoijuje ____ aprovisacliik« kredite. .—^^ riipuiuta «o«e Miia*«MijMi BbMjovni oddaSelc i A- & £- Sfaberne Mašini trg št tO.