Sfev. 119.
V Trstu, v petek 30, aprila 1915.
Letnik XI.
Izhaja vsak dan, tuui ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 4 popoldne.
I ed i«*\o: U ca Sv. I mučila AsiSkcga SL 20. L nadstr. — Vsi c-t - ^e ju i-ijajo uredništva lista. Ncfrankirana pisma se nc
sprejen-iSjo in rokopisi se ne vračajo. I/d <a*eij in ctlgovrot i rednik Štetan Godina. Lastnik konsorcij Rata Edtaoati* — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadnje z n ri(r m poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št. 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57.
Naročnina z n a 5 a: Za celo teto.......K 2* —
Za p* l leta.................^ ~
za Iri mesecc . ......... • • ' • • ?
za nedeljsko izdajo za celo leto....... o 20
iz jroJ leta.................
i
¥
Posamezne številke »Edinosti* se prodajaja po 6 vinarjev
zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na 'm i li m e t r e v širokosti ene kolone
Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin
Osmitnicc zahvale, poslanicc, oglasi denarnih zavodov ........v......mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5.—
vsaka nadaljna vrsta.............—
Mali oglasi po 4 vinarje besed3, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema in se rat ni oddelek .Edinosti*. Naročnina in rcUsmacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le
upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št. 20. — Poštnoliranilnični račun št. 841.652.
Vn	$ liis
■ - ' >	i f- Ji rl tA 3 T ti K «9
■rsi 3 iu; um *
&L Li i
5 3	| , > j. 3! - J n M f -J
- s 1 > - ^s nH \\ ;v	I 33
iiii ruujiuiiu iii
lil y s
mu
|srai||ili pfipil
pfpl PHIl
isEiđaiiaa ev&žt&L
.9
- Brezuspošnl
a sjiušaeni n * na^lT mm gslsžal nelzpremsnjen. - tleind mM lažno ođ Mirnim prelaz Rc»al8, pri Dat&oaem pa iUSKo oporišče. ......... ' ' flnsiaško-froncoski napadi pri Operna in 9 £"nampa$ni. ilemšKi uspen ob lim. S »ošezlh položaj nelzpremenjen.
neresnična poroilis i mmm Nilia. - Ljuti MM Soji z iztanimi snilollio-francosMlml Mami na ^allpolliHem poluotoku.
DUNAJ. 29. (Kor.l Uradno se razg;asa:
29. aprila.
Splošni položaj j* neizprernenjen.
Na fronti na ruskem Polj-kem in v Karpatih v već odsekih hudi topovski boii. Naša artiljerija ie streljala z zelo dobri« uč<nkotn proti ruskim nasiani^čem in skladiščeni municije. ,
\ Oporski dolini je izkušal sovražnik po \ ečurnem brezuspešnem artiljerijskem ognju ponoči ucireti proti višinskim postojankam naše pehote, a je bil zavrnjen po kratkem boju na vsej fronti. Name^;1ik načelnika generalnega štaba: pl. Hoefer. fml.
General Auffenberg na dopustu s čakalnino.
DUNAJ. 29. (Kor.) Cesar je odredil generalu pehote Mavru vit. Auffenbergu dopust s čakalnino in je podelil armadne-mu skupinskemu poveljniku generalu konjice bar. Ptianzer-Baltinu čast tajnega svetnika.
DUNAJ. 29. (Kor.) Kakor se sporoča u-radno. se je proti generalu pehotn Mavru vitezu Auffenbergu uvedla preiskava, da se pojasni proti njemu podana obdolžitev dolžnosti nasprotnega uradovanja.
Predmet obdolžitve se povsem tiče dogodkov v letu 1912. in ni s sedanjo vojno v nikakršni zvezi._*
Z ma bojišča.
Neresnična in zavita poročila.
DUNAJ. 29. *Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Zadnji čas so se s sovražne strani o dogodkih, ki so se baje; zgodili na južnovzhodnem bojišču, trosile številne vesti, ki deloma nimajo nikake podlage, deloma pa so neresnične in zavite.
Iz cele kopice krivih vesti naj povze-ttiemo sledeče: V artiljerijski boj pri Tekiji 17. t. m. da so posegli 30centimeterski srbski topovi in razdejani naj bi bili av-stro-ogrski reflektorji. \ resnici pa Srbi sploh nimajo .^»centimeterskih topov, so se brezuspešno borili s topovi pri Tekiji in niso razdejali nobenega reflektorja.
Nadaljna vest o poškodovanju nekega avstrijskega monitorja ima za podlago dejstvo, da je v noči od 22. na 23. t. m. neki srbski motorni čoln izkušal spustiti torpe.' i-roti monitorju »Koreos, pa je ton	z učinka eksplodiral ob bregu
in jc	onitor popolnoma nepoškodo-
van.
Vc.-r u bi bili Črnogorci zavrnili av-stro-ogrske napade, je tudi izmišljena. Av-stro-ogrskih napadov proti Crnogorcem v zadnjem času sploh ni bilo ter jih potemtakem tudi Crnogorci niso mogli zavrniti.
Končno ie neresnična tudi očividno iz inozemskega časopisja posneta vest lista *Bosnische -Post« 22. t. m., da bi bili letalci metali bombe na Cetinje.
Pctopljenje križnrke „Leon Grabette".
BUDIMPEŠTA. 28. (Ogrska kor. pisarna.) Neka tukajšnja trgovska tvrdka je pod radostnim vtisom junaškega čina pod-vodnika »U 5« izročila honvedskemu ministru HMM) kron kot časten dar za moštvo tega podvodnika.
RIM, 2*. (Agenzia Štefani.) Messagge-ro< poroča o potopitvi križarke »Leon Gambetta«:
Po patruljski vožnji v Otrantskem kanalu je ubrala križarka smer proti Malti, da se pridruži drugim križarkam. Ob 1.
uri /\i.itaj je srečaia neko jadrnico z ita-: Angleška kritika o t; kdki angleške vlade
lijanskim znakom. Križarka je dala ladjo ustaviti in jo je preiskala, pri čemer so bili italijanski papirji v popolnem redu. Komaj je jadrnica nadaljevala svojo vožnjo, je bila križarka »Leon Gambetta« zadeta od torpeda, ki je napravil v prostor za stroje in dinamo veliko luknjo. V hipu je bila ladja povita v globoko temo in ni bila v stanu, dajati znake. V komaj 20 minutah se je križarka potopila. V morje spuščeni dve šalupi, v katerih se je nahajalo 108 matrozov, sta se mogli spraviti na varno. Ob 7. uri zjutraj je opazila šalupi neka italijanska barka in jima je hitela na pomoč.
Včeraj popoldne ob 3. uri je dospelo v Santa Maria di Leuca brodovje italijanskih rušilcev torpedov z obleko za preživele, ki so. jih danes spravili v Sirakuso. Med rešenimi sta tudi dva častnika.
»Corriere d'Italia« piše: Torpediranje se je zgodilo natančno 15 milj od svetilnika Santa xWaria di Leuca. Rešeni francoski častniki menijo, da je »Leon Gambetta« izgubljena, ker je po torpedu povzročena luknja zelo velika.
Z nemšlio-rusketn bojišča.
BERO LIN, 29. (Kor.) VVolttov urad poroča: Veliki glavni stan, 29. aprila 1915.
Vzhodno bojišče. — Južno od Kalvarije smo zavzeli prelaz Kowale in višino iužno od njega. Pri Dachovvem, južno od Sochaczewega smo osvojili rusko oporišče.	Vrhovno aritiadno vodstvo.
Pomanjkanje preesoga na Ruskem.
MOSKVA, 28. i Kor.) Kriza, ki je nastala v sled pomanjkanja premoga v moskovskem industrijskem ozemlju, se je poostrila. Ce se položaj ne zboljša. bodo mnoge industrije prisiljene, da ustavijo obrat. Železniški minister je izjavil, da je iz goio-v j i i vzrokov ac. mogoče do-eči dovoz premoga in ie nasvetovah tovarnam, naj se poslužujejo druge kurjave. Več tovarn je po Veliki noči prenehalo z delom.
z zipiinšia bojišču.
BEROLIN, 2«). (Kor.) Wolfiov urad poroča: Veliki glav ni stan, 29. aprila 19 i o.
Zapadno bojišče. — Našo na zapadnem bregu prekopa se nahajajočo postojanko severno od Vperna ob potoku Yper Lee, pri Steenstraatu in Het Sašu od včeraj popoldne neprestano, a zastonj napadajo. Vzhodno od prekopa se je izjalovil snoči skupen napad Francozov, Alžircev in Angležev na naše desno krilo ob zelo velikih sovražnikovih izgubah. Število sovražnih topov, ki smo jih zajeli v bojih severno od Vperna, se ie zvišalo na 63.
Sovražne razstrelbe z minami ob železnici La Bassee - Bethune in v Champa-gni, severno od Le Mesnila. so bile brezuspešne. Pri Le Mesnih: so bili francoski ponoćni napadi proti postojankam, ki smo jih vzeli včeraj ponoči, odbiti ob težkih sovražnikovih izgubah. Francozi, ki smo jih ujeli tu, so se nahajali v žalostnem razpoloženju, tresli so se strahu, ker so jim pripovedovali njihovi častniki, da jih ustrele, če pridejo v nemško ujetništvo.
Na višinah ob Mozi južnovzhodno od Verduna smo porinili naše pozicije nekaj sto metrov v ospredje in smo jih utrdili. V Vogezih položaj neizprernenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
PODLISTEK
GRESNICE.
Roman. — Francoski spisal Xavier de Montćpin
Pivoine je šla h gostilničarki in nehote jo je navdala neka posebna tesnoba. Uo-stilničarka, dolga, mršava, neprijazna ženska. jo je sprejela zelo neprijazno. Komaj je pok imala z glavo.
Pivoine pa ni bila več neumno dekletce z dežele, kakor smo jo spoznali. Ker jej gostilničarka ni niti ponudila stola, se je sama vsedla v naslanjač in je začela pogovor z besedami:
—-*2eiela ste govoriti z menoj, gospa?
—	Da, gospodična.
—	S čim naj vam ustreženi?
—	Z ničemur, gospodična, nego s tem, da me plačate in sicer tu na mestu dolgujete mi štiristotrideset frankov.
Kaj pravite? — je vzkliknila Pivoine, skočivši pokoncu.
LONDON, 28. (Kor.) Vojaški sotrudnik lista »Times* kritizira ostro vladno taktiko in trdi, da vlada razceplja moči, mesto da bi ves razpoložljivi vojni materijal obrnila na glavno fronto v Flandriji, kjer so angleške operacije vedno ovirane po pomanjkanju na artiljeriji in municiji. Potrebno je, da se operacije na drugih frontah izvajajo z inanje moči, kajti nenado-mestna škoda da je, ako angleška vojska na zapadnem bojišču ne bi mogla izpolniti svoje naloge, ko so bile izpolnjene vse zahteve za brambo domovine.
Angleško poročilo.
LONDON, 29. (Kor.) General French poroča 28. t. m.: Bo; severno in severovzhodno od Yperna je trajal včeraj ves dan. Angleži so skupno s Francozi ustavili nemško ofenzivo, ki je Nemci niso zopet začeli. Od včeraj zjutraj ne stoji zapadno od Yserskega prekop;; noben Nemec več, izvzemši pri Steerstraate. kjer so napravili rcajhno mostno utrdbo.
Lord Esher o stanju.
LONDON, 29. (Kor.) »Morning Post« objavlja neko pismo lorda Eshersa, kjer stoji: Dejansko stanje je danes tako, da so nemške armade zasedie skoraj vse belgijsko ozemlje, da je opustošen in izgubljen velik del Francoske in največji del Poljske. \ speli Nemcev je, dasi niso v posesti Pariza in Calaisa, ogroževalen. Že od septembra je stanje nasprotniških sil neiz-premenjeno. Navziic hrabrosti, udanosti in požrtvovalnosti ni nobenega napredovanja. Nemčije velika ^'noč sloni na tem. da ima samo cn smoter, Rusija želi premagati Nemčijo, da bi zgradila na Balkanu močno slovansko državo in pridobila Crigrad. Ruski interesi na zapadu so samo platonični. Francija iina svoj interes samo na prostosti svojega naroda in pa, da pridobi zopet svoje provincije. Francozi so zvesti zavezniki, ali kak interes, razven sočustva, naj imajo za Balkan in prihodnjost Dardanel? Ako vojna neha s kompromisom, z nesrečnim mirom, ki ni v resnici mir, bo trajal ta mir samo nekaj let in se bo vojna zopet začela pod čisto drugimi pogoji, kajti sporazumi in zveze iro po svoji naravi samo mimoidoči. Tako bi podlegla Angleška deloma vsled osvete in grabežljivosti, deloma vsled brezbrižnosti.
Vpoklicavanje za frontno službo na Francoskem.
LYON, 28. (Kor.) »Nouveliste« poroča iz Pariza: Vojni odsek zbornice je sprejel zadnji člen Dalbiezovega zakonskega predioga, glasom katerega naj se vsi v notranji zoni zaposleni za vojno sposobni moški, ki delajo v pomožnih službah, tovarnah in obratih za deželno brambo, porabijo in nadomestijo s prostovoljci ali zadnjimi letniki teritorijalnih čet. Na An-tiiih, v Gvajani in Reuniji naj se takoj pokličejo kontingenti Kreolov, ravnotako tudi sinovi inozemcev, ki so postali Francozi. O sposobnosti za frontno službo naj odloča nova stroga zdravniška preiskava.
Angleški parlament o nemških grozovito-stih.
LONDON, 29. (Kor.) Ob zaključku razprave glede postopanja z angleškimi vojnimi ujetniki na Nemškem je rekel As-quith: Trdim s poudarkom in premislekom, da ko konča vojna, ne pozabimo in ne smemo pozabiti rekorda očite grozovi-tosti in očitih grozodejstev. Naša dolžnost
je, da zahtevamo od krivcev vse mogoče zadoščenje. Menim, da bi ne storili svoje dolžnosti nasproti hrabrim, nesrečnim možem, nasproti časti države in jasnim zapovedim humanitete, če bi se zadovoljili z manjšim.
LONDON, 29. (Kor.) V včerajšnji seji zgornje zbornice je razpravljal lord Ne\v-ton o slabem postopanju z angleškimi u: jetniki na Nemškem. Izrekel se je proti represalijam ter reKfci: Kakor se obče meni, se je vsled več aH manj samostojne akcije Churchilla z nemškimi ujetniki pod-vodnikov postopalo drugače kot z ostalimi vojnimi ujetniki; posledica je bila, da je Nemčija to poplačala.
Nevvton se je posebno pritoževal, da se Se za poplačilo izbralo 39 angleških častnikov, med temi težko ranjeni sin Go-»Chensa. Lord Kitchener je izjavil: Kot vejak spoštujem častnike nemške armade. Zelo pa se protivim, ko moram slabo postopanje z angleškimi vojaki od strani nemških armad smatrati kot neovrgljivo dejstvo. Ujetnike slačijo do nagega, jih na različne načine trpinčijo in večkrat hladnokrvno postreljajo. V ujetniških taborih prosijo vsled pomanjkanja večkrat hrane. Z ujetimi se postopa drugače kot z Rusi ali Francozi. Nemčija je dolgo let izkazovala v polni meri vojaške sposobnosti in hrabrost, a postavila bi bila tudi lahko štandar-do vojaške časti in vojaškega zadržanja, ki bi ji bila pridobila spoštovanje, če ne prijateljstvo vseh narodov. Namesto tega se je ponižala do dejanj, ki onečaste za vedno njeno zgodovino in ki tekmujejo z barbarsko podivjanostjo dervišev.
mm Turčiji proti trcsperaiumu.
BcJ za Dardanel?.
—	Tu je račun, — je odgovorila gostilničarka. podavajoč jej dolg, z besedami in številkami popisan papir. — Preglejte ga in v idela boste, da je vse prav.
—	To je Virgilov račun?
—	Seveda.
—	Torej mi tudi ni nič mar.
—	Prosim, oprostite, gospodična.
—	Ne razumem vas, gospa.
—	Takoj vam pojasnim. Davi je bil oče gospoda \ irgila tu. Izvedel je, kako je živel njegov sin, Ja je bil v Clichyju in je vprašal, koliko mi je dolžan. Moj račun se mu je zdel neznansko visok; predložila pa sein mu svoje knjige in mu dokazala, da nisem tri mesece nobenega sua dobila od njega ....
—	To je vaša lastna krivda, — mi je odgovoril. — Zakaj ste pa kreditirala toliko lahkomiselnežu. Sedaj ga osvobodim iz dolžniškega zapora in v dven urah poj-de z menoj iz Pariza. Vi pa, gospa, ki ste bila tako nespametna, da ste dovolila, da je moj sin stanoval v vaši hiši z lahkomiselno vlačugo ....
CARIGRAD, 29. (Kor.) V dopolnilnih poročilih o dogodkih v Dardanelah se vedno bolj jasno kaže hrabrost in drznost turških častnikov in moštva. Tekom bojev na polotoku Galipoljskem in posebno pri Kabatepe so se borile turške čete dva dni in eno noč neprenehoma, ne da bi kazale najmanjšo utrujenost, proti vedno nanovo prodirajočemu sovražniku. V prvih bojih pri Kum-Kaleh niso turške čete Oddale niti enega puškinega strela, temveč so vrgle nazaj sovražnika samo z bodalom. Tekom bojev je 40 sovražnik bojnih ladij, med njimi ruska križarka »Askold«, ki so bile nameščene za opazovanje, od časa do časa bombardiralo Sedd-il-Bahr in Kum-Kaleh. Turški forti so z uspehom vračali ogenj in so potopili dve torpedov-ki in eno transportno ladjo. Neko težko poškodovano križarko so morali, kakor že javljeno, zavleči v Tenedos. Vojni plen Turkov znaša veliko število pušek in municije.
CARIGRAD, 29. (Kor.) Dasiravno še niso znane podrobnosti o bojih na Galipoljskem poluotoku in uradno razglašene, se more na podlagi specijalnosti zemljevidov in doslej prispelih poročil ter po pregledu, ki ga je priobčil »Tanin«, ustvariti splošna misel o bojih, ki so sledili izkrcanju angleških in francoskih čet in ki so se vršili na skrajnem južnozapadnem delu zemskega jezika, ki tvori Galipoljski poluotok.
Že po 24. t. m. nad okolico Madyta izvršenih poizvedovalnih poletih se je dalo sklepati o namerah sovražnikovih, ki je tedaj začel poizvedovati po ozemlju, ki je bilo določeno za izkrcanje. Namen izkrcanja je bil, da bi se zavzeli ostanki na ev-
iiim ni-
ropskem bregu se nahajajočih utrdeb. Sovražnik je upal, da bo imel tu uspeh, ker je pot, ki jo je treba napraviti, krajša. Poleg na azijatskem obrežju pri Kum Kaleh izkrcanih čet, ki so bile po predvčerajšnjem uradnem sporočilu poražene, se je izkrcal sovražnik ob izlivu rečice Sighin-dere, ki teče ob skrajnem koncu poluotoka ter se severno od Siddil Bahra izliva v morje, nadalje pri tekeburnuskem predgorju, tudi severno od Siddil Bahra, nadalje pri Sari Tepe, ki leži nekoliko dalje proti severu, in končno v okolici Kaba Tepe, ki leži še dalje proti severu za Mady-tom. Sovražna fronta se je toraj raztezala od okolice Siddil Bahra do Kaba Tepe. Sredo je tvorila rečica Sighindere, desno Tekeburnu in levo Kaba Tepe, ki je 405 metrov visoko, je tvorilo ugodno pozicijo za sovražno artiljerijo, ki je krila pehoto. Ko so 25. t. m. turške čete z bajonetnim naskokom vrgle angleško-francosko desnico, pri čemer so delale čudeže junaštva, so mogle popolnoma zriniti sovražnika iz okolice Kaba Tepe. Zato se upa, da se postojanke pri Sari Tepe ne bodo več dolgo mogle upirati. _
»Daily Chronicle« o vzrokih zadnjega neuspeha v Dardanelah.
LONDON, 28. (Kor.) »Daily Cronicle« piše: Mnogi se izprašujejo, zakaj je brodovje v marcu skušalo forcirati Dardanc-!e, kar je povzročilo znatno nesrečo, poučilo Nemce in Turke o naši nameri in jim dalo na razpolago več dragocenih tednov, da so organizirali obrambo. Za ta vprašanja sta samo dva odgovora: Enega je dal »Morning PosU, da je napravila admirali-teta gigantsko napako, ki bi se je lahko izognila, drugi odgovor pa je, da se je načrt v zadnjem trenotku ponesrečil vsled padca Venizelosa. Venizelos se je hotel u-deležiti akcije, odposlati čete in dati grška pristanišča na razpolago kot podlago. Kdor odklanja to teorijo, kakor jc storil to v zadnjem tednu list »Nation«, ta se mora oprijeti potem naziranja »Morning Posta -.
—	Prosim vas, gospa, da uporabljate napram meni dostojnejše izraze! — je vzkliknila Pivoine, vsa zardela sramu in jeze.
_ Ponavljani le besede očeta vašega
ljubimca! — je odgovorila gostilničarka.
—	Končno mi je dal svojo častno besedo, da me ne plača niti sedaj niti kedaj pozneje; naj se obrnem na vas. Stanovala sta skupaj z gospodom Virgilom in zato se moram, da dobim, kar mi gre, zavarovati z vašimi stvarmi. Ali me plačajte, ali pa takoj zapustite mojo hišo.
—	Ali je mogoče, da hočete na tak način ravnati z menoj? — je vzkliknila Pivoine vsa prestrašena.
—	Da, gospodična! Potrebujem denar in poleg tega nisem prijateljica deklet, ki zavajajo mlade ljudi na slaba pota.
Častita gospa ni bila vedno tako stroga. Toda pregovor pač pravi, da se s časom menjajo tudi ljudje.
—	Povejte mi toraj popolnoma odkrito, ali me morete plačati ali ne, — je nadaljevala.*
Sultan za sirote v vojni padlih vojakov.
CARIGRAD, 28. (Kor.) Vojni minister je izdal na armado povelje, v katerem se izraža sultanovo zadovoljstvo na dosedanjih vspehih ter objvlja, da je sultan podaril zakladu, ki se je ustanovil v prid sirot po v vojni padlih vojakih 70.000 pija-strov.__
Japonsko-kifnJski spor.
LONDON, 28. (Kor.) Iz Pekinga se poroča: Japonski poslanik je izročil ministru za zunanje zadeve revidirano listo 24 zahtev, ki tvorijo minimum japonskih zahtev. Nove zahteve so v bistvu iste kakoi prejšnje z majhnimi izjemami. Kitajci so vsled te redukcije presenečeni, ker so po izjavah japonskega ministrskega predsednika napram neki tiskovni agenturi v To-kiju, pričakovali znatnejše izpremembe.
Izvoz volov in svinj iz Rumunske prepovedan.
BUKAREŠT, 28. (Kor.) Finačni minister je odredil, da se v prihodnje ne smejo izdajati nobena dovoljenja za izvoz volov in svinj. __________
Argentinija ne proda svojega novega nad-dreadnoughta.
HAAG, 29. (Kor.) »Nieuvve Courrant* poroča iz Newyorka: Italija in Grška ste ponudili Argentini, da bi kupili novi argentinski naddreadnought »Morero«. Ponudba je bila odklonjena.
—	Nimam denarja, — je odgovorila Pivoine jecliaje..
—	Zelo žal mi je; toda potem obdržim ključ od vrat in vse, kar je v vaši sobi. Vaše stvari dam ceniti po uradnem cenilcu in jih potem prodati na dražbi. Kar bo izkupnina znašala nad mojo terjatev, vam vestno izročim. Zbogom, gospodična; poiščite si drugega stanovanja.
—	To je sramotno! — je vzdihnila Pivoine.
—	Saj me lahko tožite, če vam ni prav, — je odgovorila gostilničarka porogljivo.
Pivoine je bila preponosna, da bi prosila tako žensko. Vstala je in zapustila sobo ponosno, a s težkim srcem. Komaj pa je zaprla vrata, je začela ihteti in vroče solze so se jej polile po licih. Na stopnicah se je zadela ob mladega človeka, ki je prihajal po stopnjicah navzgor.
—	Prosim tisočkrat oproščenja, mada-me, — je rekel.
Ko je pa natančneje pogledal mlado damo, ki si je pokrivala lice z robcem, je vzkliknil:
—	Kaj, vi ste, gospica Pivoine? Iščem vas že vse jutro.
Pivoine si je hitro obrisala oči in je odgovorila kolikor mogoče mirno:
—	Iskal ste me, gospod Bochu? ....
—	Vi jokate? — je nadaljeval Arzen, kajti bil je res on; — kaj se vam je zgodilo?
—	Oh, zelo nesrečna sem!
Arzen se je veselja stresel ob teh besedah, kajti vzrok, pa naj bi bil kakršenkoli, bi mu mogel nakloniti Pivoino.
—	Povejte mi hitro, kaj se je zgodilo, — je pričel zopet; — saj veste, da sem vaš prijatelj.
Pivoine mu je na kratko povedala, kaj se je zgodilo.
—	Kaj, drugega ni nič? — je rekel, ko je končala. — Pojdite takoj z menoj h gostilničarki, pa se kmalu sporazumemo.
Arzen je dal poklicati gostilničarko in
jej je dejal:	. ^ ,
—	Prosim vas, da ne motite te dame v njenem stanovanju; v četrt ure dobite svoto, ki vam jo dolguje moj prijatelj Virgil.
S trsi? H.
»fcDlNOM* Štev. 11».
V Trstu, dot 30. aprila 1915
naj prodajajo po ulicah pečen krompir. Sirov krompir se prodaja po 12 v pro ki-Prodajanje krompirjev se mora
OSrsKo-hrvotsKi državni zbor.
BLi>I'vU>tSTA 29. (KorJ	j S'zgodaj zjutai. da se zamorejo de-
pl. Bcoil.v je otvonl se o ob ?4 11 dopol-	preskrbeti s tem živežem že v zgod-
Jete zakonske MS? f/Si««_
tanju votirajo.
Nato utemelji poslanec Rakovszky (lju-dska stranka) svoj predlog, glasom katerega naj se raztegne volilna pravica v interesu i«a bojiščih se nahajajoč i h držav-
Sličice iz volne.
Ijaiu
Poslanec Rakovszkv poudarja, da
Dvanajstkrat ranjen. Profesor dr. Gju-ro DouMiont knez Giedroye Bilensky, bivši rezevni lastnik, se je začetkom vojne javi" rrostovolino v vojsko in je bil prideljen mo-
ima njegov predlog ta namen, da1 i,ar£ki pisadki.	Za časa'bojev na srbski
jo na bopscu nahajajoči se vojaki, v Kon-j___.. .	A^^ti-rut a h
kor so dosegi i 20. moženie in narodnost deležni v
ski ustavi zaiamčenih pravic. Nato se spo-uniija >lavnega čina podvodnika -L 5«, tok ki je nov dokaz ^e ^ni^jpline, one P' 'Jg
h rab
naša prid« nje^« niči i n; nc p€
br
u
na
Ministr	ski predsi	?dni
vjno edii.i	, ako gre -	tSi t<
io naši a	rmadi. M<	>je
ShČ*.f3 Vt>J	taka. Ki je	toii
.l..'rril> .ti /i	■secev ob	nad
I .	' nre meji je bil ian]en dvanajstkrat, a je vedno
leto. ne glede. " pre- ^ ^ [n se Jpotem ^ k polku v bo ih
b pri Više k radu je bil ujet in odveden v Bi-
odkoder se mu je posrečilo ubežati in preko Al >anie v Valono, odtod pa p robrodom v Kotor. Knez ima v Litvi in B sni velika pos-stva. Za svojo veliko hra-, , ^ani«r bri st je bil odlikovan z zlatim križem za za-" slug , \iteškim redom Fr^nc Jožefa in re-nt) |>()ka c V)] lZii ~- ćom železne krone. Vrh tega je bil povišan
sti in oožrtvoval-	v »'etnik*.
1 : i - r. (i ) < ; ni;	Pokvarjeno meso za vojaško bOinis-
i približno ne mi-	nico. iz Budimpesie se poroča: Dan.s se
akcij«t	je odigr?! interesanten procestni prizor. Pri
- "j • . Vsi	n»esf.ri:i Neuhau-es je b la naložena ve'ika
" ' hva.	koli vina mesa za neko vojaški bonšnico.
odločnosti, katere je prežeta • mornarica in s katero si je /€t nov lovorje redlo;.;a ie dalje, podati zbor
J,,	II-"-—" rui
, ua cliuuii orne hrabi
d:, izre<
pu.
» te j rov nt^keiii smrti temveč
eK
:iiii
da ogr-in P>1 ;mj pomaii]-v obraz, sainoza-
dulznosti. Na naporu ogr-teh dneh imajo velik delež in prepričanje ter na te odločn« 'ii (Pritrjevanje).
.i predlog, je poudur-tiost. da gotovi junaški o-i bili v razinerno velikem nL H vedski minister je .! t- 'asnila in tudi te-
Nčki mimoidoči stražmešttr je spozna!, da i a meso s!ai> duh. PoVl cal je pt lici]s*:ega s t a nika in dal odvesti vse b ag • na okrajno gić.var-tvo. Tu |e bilo konstatirano, oa je bi 45 kg popolnoma pokvarjenih in ne-zavžimh. Občinstvo, ki je izvedelo o inci-den u, je nastopalo proti mesarju zelo grozilni).
EtšKi mM.
kaniu in te^u ni vodila kak vest patri jot ie skega naroda tudi preud. naslanjajoča se Poslanec, ki je jal tudi to oko grški polki nis številu odlikov v tem pogledu mu se mora od pomoč l.
Kar se dostaje predloga samega, gotovo vsak čas pripravljeni, podati našim na bojišču se nahajočim vojakom zahvalo in priznanje, vprašanje pa je. ako je raztegnjenie volilne pravice pripravno sredstvo za to. (Klici na levici: je). Po mojem mnenju pa volilna pravica ni nobeno planilo, temveč državnopravna dolžni --t, nekak državnopravni prklic. S tega stališča mora skrajno radikalno
nem potrebne
tt~a m. !' Ca ne morem v dejstvu, da je bil gospodarske preustroj i t ve, si je izprosil kd- na b- ii>ču in tam izvrševa- zvesto in i skladiščni ravnatelj v interesu trgovine in |o dotfutf, ovirati te ictrkci-| mome t a sodelovanje c. kr. skladišč na je !r rčanje na ievici) predvsem zato ne. vse'M po|jih trgovinske politike in ie prosil
•	- i '_____l«;..v... .i ie / k -> * • o L-1D i f i m	. -i	_ i__J.: .. i	»tvi^tii
Ob*5- k na mestnika barona Friesa v c.
kr. skladiščih. — Včeraj popoldne se je zj'iasil namestnik pri ravnateljstvu c. kr. skladišč, kier je bil pozdravljen od skla-sino! diščnej/a ravnatelja, dvornega svetnika dr. iiermana Matheuscha, nakar sta mu lvla predstavljena podravnatelja Albert Pozzv in Anton Uregoris, kakor tudi seri posameznih oddelkov. Skladiščni ravnatelj je pozdravil namestnika v daljšem govoru kot dežehii šef in predsednik c. kr. skladiščnega komiteja, naglašal sedanje razmere skladiščne uprave napram tr-
novojnik Henrik Woditzka, ki je bil poslan nazaj k svoji četi. — V pomožno bolnišnico v zavodu „Austro-Amerikane" sta bila sprejeta črnovojnika Ivan Pognon In Jos:p Ha-ring. Odpuščeni so pa bili iz pomožne bolnišnice Peter Karoly 52. -pešpolka < nazaj k svoji četi), Anton Zadnik 97. pešpolka
Suman Josip 97. peSpolka, Vadunt Alojzij 97. pespolka ter črnovojniki Fran Karvar, Josip Moceriigo in Fran Sudič (vsi
Josip Lorenzutti tn Peter Verar (oba odposlana nr Z^j k svojima četama). — Iz pomožne bolnišnice v prostorih društva Austria44 so bili odpuščeni in poslani nazaj k svojim četam Anton Franzutti 5. domobranskega pespolka ter črnovojnika, Just Daris in Alojzit Scapin.
Tepen je bil. Včeraj dopoldne okoli enajstih je prišel na zdravniško postajo 47Ietni delavec Ma evž Giinser, ki w dela v plavžih pod Skednjem in stanuje v Skednju št. 109. Imel je obe lici škrlatastft rdeči in hudo za-
razčesana. pobita po obrazu in drugod, vsled česar je morala na zdravniško postajo, kjer je zdravnik konstatirah da ima precejšnjo rano na levi podočesni kosti, neštevilo krvavih prask na levem in na desnem licu in celo na nosu in mnogo drugih ravno tako krvavih prask na desni roki pričenši od prstov pa vse gori do lakta. Zdravnik ji je vse te praske desinfeci-ral. poviti jej jih pa ni mogel, ker bi potem ne bila videla nazaj domov.
Tepena sta bila tudi 591etni težak Alojzij Dorigo, ki stanuje v ulici della Scaiina-ta štev. 2, i:i pa IMetna Regina Tossova, ki stanuje na Acquedottu štev. 89. Prvi je imel precejšnjo rano vrh glave in ni hotel povedati, kdo. kako in zakaj da mu je to rano napravil. No, zdravnik na zdravniški postaji, kamor je bil Dorigo prišel prosit zdravniške pomoči, mu ie vseeno iz-pral glavo in mu obvezal rano. — Tossova. ki ie prišla na zdravniško postajo o-koli ene popoldne, je pa imela desno lice jako zateklo in je povedala, da jo je neka bivša njena prijateljica oklofutala. Udari-
ži. Vedno delajo škodo, režejo klopi, po-mažejo jih in sedaj odnašajo že kar naslonjala. Ali res ni mogoče dobiti teh zlob-nežev? Najbolje bi bilo mestni vrt ograditi in vsak večer zapreti. Skoda, ki jo tako trpi mestna uprava, je velika. Kaj pa pravi k temu društvo »Progresso«?
Za legarjem je umrl v Gorici v vojaškem lazaretu 19 let stari enoletni prostovoljec Ludovik Collerus, rojen v Neuber-gu pri- Mtirzzuschlagu.
Opera v Gorici. V italijanskem mestnem gledališču so imeli pred časom ljudske predstave, sedaj priredijo par opernih predstav, in sicer: »Cavalleria rusti-cana< in » Pagliacci«. V Gorici so igrali »Cavallerio rusticano«-» prvič leta 1891. Slovenci v Gorici v teh časih smo in ostanemo brez prireditev.
Vse polno otrok berači po mestu; pravijo, da imajo očete v vojni, da domu nimajo kaj jesti itd. Je že res, da je pomanjkanje tuintam, a ti otroci po večini ne prinesejo nabranega denarja domov, marveč ga zapravijo. Zato naj policija odpravi to
la jo je bila pa tako močno, da ii je v not- nadlegovanje občinstva, ranjosti ust prebila kožo, vsled česar je'
v*ak. ki se ne postavi na cem in centralnim oblastim in je orisal > stališče, izvrševati go-; z|aSfj komercijalno in gospodarsko delo-t vo >e!ekciji;. da so vrliici taki, da so za- vanje c. kr. skladišč v skupnem držav j. 'iičeni državni in nacijtjnalni interesi. Iz jnlereSu. Vsled po miru nujno potre
Pazite na otroke. Včeraj popoldne ob treh je Marija Štefančičeva, ki stanuje v ulici della Scalinata štev. 22. prinesla na zdravniško postajo svojo komaj petletno hčerko Gizelo in prosila zdravnika za pomoč. češ. Ua je otroku že ves dan jako slabo. Zdravnik je pa takoj spozr.al, da so otroku na lahko pretreseni možgani in ie vprašal mater, če jc morda otrok padel. Šele nato je mati priznala, da je ubogoj dete res padlo s stola in pri tem močno udarilo z glavico ob kamenita tla v kuhinji, a rekla ic, da se je to zgodilo še pred-! snočnjim. Zdravnik je nato ubogemu otro-čiču podeli! najnujnejšo pomoč in ga dal j pn(cm nemudoma prenesti v mestno boi-; nišnico.
Požar. Predsnočnjim so bili gasilci glavne gasilske postaje telefoničnim potom obveščeni, da ie v hiši štev. 2 v ulici Gior-gio Vasari nastal požar. Gasilci so s.c takoj podali z dvema gasilskima vozovoma v rečeno ulico in tam so konstatirali, da res gori v IV. nadstropju rečene hiše. in sicer v stanovanju Lazaričeve družine. V sobi se je bila namreč po nesreči pr^vr
ker oni hrabr
Ker pa iz vzrokov segalo predaleč, smatram občo volilno pravico na Ogrskem za nacijonalno nesrečo____(vpitje in klici na levici: to vemo!) Iz vseh teli vzrokov ne morem, kar ob/aluieriL. sovla^iti s predlogom gospoda poslanca pl. Rakovszkega in prosim zato zbornico, da ne stavi na dnevni red meri-torične razprave predloga. <Živ<> pritrjevanje na desnici in v centru, vpitje in klici r.a levici: to je sramota!)
Rakovszkega predlog jc bil odklonjen.
i. ki so na bojišču, niso zvestejši m namestnika, naj dela zlasti v tem smislu, iši. »cinvcč samo fizično močnejši. sj mogoče v tekmovanju z ostalimi . —i —- katere pojasnjevati bi j pristanišči pridobiti ono mesto v svetovnem prometu, ki pripada trudapolnemi: delu.
Namestnik se je zahvalil za pozdrav, zagotovil uradništvo njegovih polnih simpatij in se je dotaknil potem nekaterih konkretnih, skladiščne službe se tikajočili izvaianj. Njegova eksceienca se je skliceval na svoječasno delovanje v trgovskem ministrstvu, ki je bilo z obratom c. kr. skladišč in paroplovbenim in železniškim prometom ozko- spojeno. Naglašal Cefi' ' apna t pozicija je glasovala za pred- je svoje zanimanje za posamezne poslov-log. Prihodnja seja v ponedeljek, 3. maja. j ne panoge obrata in poudarjal veliko važ-
. „	nost komercijalnega delovanja in potrebo
V zaščito tetve in žetve.	j vecjnjh stikov z vsemi gospodarskimi kro-
I tj \ \ I. 29. (Kor.) Vojno ministrstvo f gi. Namestnik je obljubil v stvarnem in tu-ra7j:ia^a na-lednjo naredbo: Glede na ve-, di osebnem oziru pospeševanja prizade-l.Aii va -t setve in pozneje žetve, ie tre-j vanj in dejansko podporo, nakar je pola na vsak način r*a7iti. da se ne povzro- zdravil predstavljene mu oddelne pred-čai >k; de na polju.	stojnike in si je nato v spremstvu skiadisc-
2rebanfe avM,f,e .državne razredne -ega ,-nate.^i«« sv£
|,Jfc-ri- -	, luko. Namestnik si je ogledal tudi hangar-
DL-NAJ. <Kor.) Srečki štev. 7180 m i ]e in skiadišča od najstareših do najnovej-45215 su zadeli vsi.ka po lfUMK) kron, tir>ov# \ enem izmed skladišč je bila srečki '5.fvs5 in 7S.108 pa vsaka po 5000 i ravnokar izlagana za občino določena ko-kron.	ruza. Nato si je ogledal namestnik dobro-
Žitni trg.	delne naprave in se izrazil jako pohval-
1)1 N\J. 29. (Kor.) Današnji zaključki no o izbornih higijeničnih napravah v je-so i stali omejen! na malenkostne količi-! dilnici, kuhinji in kopalnici, ne. Kake tendence ali drugih cen ni bilo j Froti anonimnim ovaduhom. Okrajno
tekli. Zdravnika je v nemškem jeziku — ker j Tossova krvavela. Tudi niej ie zdravnik druzega ne zna — prosil pomoči in mu po-: podeiij primerno pomoč, vedal, da mu tudi grozno šumi v obeh ušesih. Na vprašanje, zakaj da ima lici tako zatekli, je povedal, da se je še predsnotnj in po delu v neki krčmi spri z nekim tovarišem in da mu |e ta pritisnil na vsako stran par prav gorkih klofut. In res so morale biti k! fu.e posebno visoke temperature, da so se njih učinki še včeraj opoldne tako močno poznali. Zdr vnik je Ganserju pov ii obe lici z mrzlimi obk'alki in mu, kakor ie Ganser prosil, napisal spričevalo o učinkih klofut
Grah v nosu. Komaj dveletna Nerina Prelizzanova, ki stanuje z roditelii v hiši št. 4 v ulici delle Sette Fontane, jj bila nsšia včeraj dopoldne par zrn g aha ter si je ž njim igrala. Izmislila si je pa prav posebno igro: devala je zrno graha v levo rc-snLo, zatisnila nato desno in potem na vso moč pihnila skozi nosek, vsled česar je grahovo zrno z malim pokom zletelo daleč iz nosnice. Dete se je temu prav od srca smejalo ter je venomer ponavljalo to igro. Pripetilo se je pa, da je enUrat stlačilo grahovo zrno pregloboko v nosnico, vsled česar ni hotelo zrno več ziet' ti ven. Dtte se je napenjalo in napenjalo, a vse je bilo zastonj: grah ni hotel hotel na to pomaeati vzeti s prsti grah
bolj globoko tlačil. Mala Nerina je roči! ra'o jokati, nakar ji je tudi njena mati skušala spraviti grah iz nosnice; pa tudi ona ni nič opravila. Slednjič pa je mati prinesli na zdravniško postajo in šele tu je zdravnik spravil otroku grah iz nosnice.
Nezgoda na delu. Včeraj dopoldne se je 28Ietni delavec Oskar Tofioli, ki stanuje v Rojanu, na delu prav globoko urezal v \ a-lec elesne roke. A rana ni bila le globoka, temveč tudi kake t cm dolga. Morsi je r.a zdravniško postajo, kjer mu je zdravnls za-! šil rano s štirimi šivi in jo desinficiral ter potem obvezal ranjeni prst.
Nevarno igro si je bil izmislil včeraj dopoldne ob desetih idoč iz šole domov 9let-ni Samuel Prusko, ki stanuje v Poštni ulici št. 8. Sprav i se je bil nad železne pokrove lukenj, po katerih se z ulic odtaka voda v obcestne jarke. Odprl je tak pokrov, nastavil pod njega deščico na katere zunanji konec je položil kamenček in potem z vso močjo zaprl pokrov, ki je na ta način močno udaril na konec deščice, vsled česar je-kamenček, ki se je nahajal na nasprotnem koncu deščice, odsfcc čil visoko v zrak. Dečko je bil tako zaverovan v to svojo igro, da je popolnoma pozabil paziti na svoje prste, vsled česar se je pripetilo, da je en-k-at p zabil pravočasno umekniti desno roko cd deščice, ki jo je bil ravno nastavil, in ko je nato z vso močjo zaprl pokrov, ga
Poslano*)
Društvo tova e i sodavice v Trstu in na Goriškem (Consorzio dei fabbricanti di acque gazosc di Trieste e del Goriziano) javlja, da so tiž^^ke tovarne sklenile, vsled ogromnega povišanja cen Uaiine od 1. maja 1915 naprej prodajati scdavice po sledečih cenah :
„ , po 8 vinarjev 12
. • » 1 ^	r>
• • » 12 »
Ravnateljstvo.
*) Za članke poti tem naslovom odeovarja uredništvo ie toliko, kolikor mu veleva zakon.
Male sodavice Velike Pokal ice
j-jr-i i iP računajo po i »tot. b«it»do. [—ILJ I listno tiskane le-^cd« se radn-j^Jp-a S cajo enrrU reč. — Kajmanjša LJLJ I : pristojbina /nata 40 stoUnk. :
□□
„ jaiučeno 4 roti peronospori mesto galico ima na prodaj „Gospodarsko društvo" v Krepljali, p Dutovlje. Cena 1 Iv kg od 100 kg dalje vozninc prosto. — Plačilo pri na-rof-bi do 15. maja.
zvečer.
dobi delo na dom. Vprašati v „Zadružni costilni* vilic:« Coinir.trcialo po 7*/»
b	unt
sprejme noseče na d mi. Ulica Chiozza fj'\ pritličje.	235
5	Prodam po nizki ceni vso obleke
LlKUlUBCIjU I Trgovina v ulici Arcata
ul. Sapone.
vogal
232
opažati Vreme: lepo.
BUDIMPEŠTA. 29. čije. Vreme: lepo.
glavarstvo v Pardtibicah (Češko) je obja-(Kor.) Brez kup- \ vilo nastopni razglas: C. in kr. vojaško ! poveljništvo v LitomeFicah dobiva traino -i številne anonimne ovadbe, katerih vsebina in forma ste žaljivi za poveljstvo. \ rednosti takih ovadb, ki jim pisci nima-
r.je, obleka, perilo in slednjič tudi pohištvo. Gasilci so siccr kmalu pogasili, vendar pa je ogenj napravil za kakih 1000 kron škode. Lazaričevi so pa zavarovani proti ognju.
Umrli so: Priiavljeni dne 29. t. m. na mestnem fhikatu': Gabrijeln Kavčič, 2 leti, sc pr.da. tarbola zgornja št. 63: Bressanutti Viljem, = »M-poldrugo leto, Kjadin št. 515; Clauoo An- j ton, poldrugo le:o, ul, delle Mura št. 14;,^_
Malesan Anton, 53 let, Kolonjska cesta st. j - . v tako kritičnih časih vsak gleda da 20 — V mestni bolnišnici dne 26. t. m.:.	\ varčuje posebno pri obleki, zato kdor
Katunar Peter, 2 leti; Drezlcr Fran, 55 let; hoče kupiti Po ceni plašče, obleke, sukn^ bln/.^ 62 let- Vranič Elvira, pol- alt krila za otroke, raj gre v prodajalno GlORG O '	- —^ —- .IE3S, ulica Barriora vecehia 15.	M-
sc piv da. Cena ni/.ka. Naslov pov 11 Edinosti.
,-e 233
Pertof, isriir,
ulica Stadion at. 2G!l
1!28
Borgoni Anton, tret'e leto! Forchesin Bruno, 7 let; Bustc Terezija, poltretje leto ; Brojnovič Irma, 10 let.
-I dia htev. 9.
zaloga oglja, drv in petroleja se proč a radi vojažtva. V. della Uuar-
227
Vesti iz Mšbe.
Umrl jc v Gorici v bolnišnici g. Karol Mlckuž, bivši učitelj v Brdih, doma z
i Dlsjani-poslelie
MAH NIČ, Via S. Uiorunm 10,_225
od 14. januarja, 4. ju-
lal pri Baumanu. je ta prijel za konec palca ter mu ga celo Štajerske, odtigal mal košček. Samuel je nato zarjovel,
rffti1 litin Fdliifttf"
R(>vškoVn Pred Dar meseci je umrla nc-lllifivs. IIi£« »jR-^u^jji n^rlnni?nizova žena Pokojni je živel lija 1912. in 1. februarja 1914., naj jin zadnS IveS pomanjkanju. Za- prinese Ins. odd. Edinosti proti primerni puiča več nepreskrbljenih otrok. ^ . | nagradi. Smrtna kosa. Umrlje v Gorici slašči-
čar Pavel Obersil. Delal je obilo let v znani daščičarni Baumanovi v Gosposki ulici, potctH ie Imel nekaj časa svojo slaščičarno v Šolski ulici, nakar je zopet de-Bil je Heinec doma iz

Mm politične vesti
Odslej se poveljni-
ški listi iavljiio i i Budimpešte, da se tam "(,m Jam
^f kri ^ni^f^r točka I t^eTo JeSo s takimi ovadbami dnevn gaT da d" bfbTa: podganje hr- brez podpisa. Slično bo postopalo tudi tu-vatsko-ogrske oficijelne pScodbe. „Hrvat- ^jšnje c. kr. okrajno glavarstvo, k« mu ski P.krct- pripominja: Direktnih vesti od zadnji čas prihaja številnih anonimnih o-naših delegatov v Pešti o tem nimamo, in vadb. - U kr. okrajni glavar: JMaprav-zato tudi ne vemo, kolike je resnice na ve-	77 J° .Je	niorahcna brca
sti o skl canju sabora. Gotovo je samo to, podležem.
da se ta vest kolpcrtira v Pešti že dva ted Prošnja. V Vrdeli - Timinjanu biva dru-ni in da se zdi, d., je — resna. — Zadnje zina, ki je zelo hudo prizadeta vsled seda-zasedanje hrvatska a sabora, je bilo preki- j njih vojnih časov. Oče Anton Marušič je njeno dne 13. julija 1914, ko je bil rešen bil mehanik na parniku. Vsled nastalih proračun. A dne 27. julija je bilo ob avljeno i razmer je ostal brez dela. Ima 3 otroke, kraljevo ročno pi-mo, s kateiim se je zase-; bolno ženo in hOletno staro mater. Poleg j——.—„^ii.-^osTo eirtona 11 tega je obiskah hišo še smrt in odnesla
9 mesečno dete. Radi teh nezgod prosi imenovani dela v svoji stroki. Popravlja
danje odgodilo do nadaljojega sklepa . . Tedaj pa so že začei veliki degodk !
Caruso za francoske ujetnike. Glasoviti Caru^o poje sedaj v Monte Carlo v operah, ki iih prireja Raoul Grunsberg v korist francoskega fonda za vojno pomoč. Dogovorjeni honorar za vsak Carusov nastop znaša 12.fKHi frankov. Toda on se jc zadovoljil s svoto 6.000 frankov, dočim
stenske ure, šivalne stroie in sploh vse mehanične stroje in pumpe, zna prav dobro kovaško in ključavničarsko delo. Dela po zelo nizkih cenah in se priporoča — Anton Marušič. Vrdela, Timignano 1401.
O ranjenih, odnosno bolnih vojakih.
je odstopil 6000 frankov imenovanemu! V pomožno in kontumačno bolnišnico v uli-fondu. Opere se vrše v gledališču, ki ima J ci Fabio Severo so bili _ sprejeti Andrej Pa
cer 27. pešpolka, Ivan Žavn:k 27. pešpolka, Ivan Ozbič obrežne straže in Karel Batistič 27. pešpolka. Odpuščenih je pa bilo iz te pomožne bolnišnice 54 vojakov,
900 sadežev, vsak po 20 frankov. Dose-daj je bilo gledališče vsakikrat popolnoma razprodano.
Krompir na mesto kruha na Ogrskem.
Al rovizacijska komisija j? naročila po du-naj^kein ^zoru okrajnim predstojnikom.
da naj pozovejo i rodaju.ee kosian.cv, ua
da je bilo groza, ia je brž tekel jokaje domov. Mati ga je pa nemudoma odve la zdravniško postajo, kjer mu je moral nik izdreti ves noht, nakar mu je desinf ral rano in mu povil prst z Buroffovim ob-kladki.
Star znanec policije in zaporov je 41 letni Josip Premrou. ki je sicer rojen v Trstu in stanuje tu v ulici del Molino a Ven-to štev. 114, a ima domovinsko pravico v Postojni. Bil je zaradi svojega prevelikega znanja s policijo celo izgnan iz Trsta, ^; Orgarju. pošta Bate. pred par leti mu je bilo dovoljeno bivati v Trstu pod pogojem, da ne bo dajal policiji nobenega povoda, da bi imela zopet opraviti ž njim. In res se precej časa ni nič čulo o Premrou, ki je sploh poznan pod priimkom »Baraba«. No, navada je, kakor pravijo, železna srajca. Včeraj dopoldne je Premrou v zagati del Torchio pokradel za kakih 16 kron perila, ki ga je bila dala sušit Marija Segattijeva. Bil je pa na tem poslu zasačen in izročen redarju, ki ga je aretiral in odvedel na policijski komisarijat v ulici della Muda vec-chia. Tu so ga vzeli na zapisnik tn ga tudi preiskali. Pri njem so pa našli skrito v nedrih neko kapo, katero je gotovo tudi kje ukradel. Seveda so ga dali pod ključ v ulici del Coroneo, odkoder bo moral najbrže zopet po odgonu v Postojno.
Huda hišna gospodinja je lastnica hiše štev. 26 v ulici Chiozza. Včeraj okoli poldne se ji je Terezija Lukežičeva, ki stanuje v njeni hiši, nekaj pritožila. Gospodinja je pa nato osorno odgovorila, nakar ji je Lukežičeva pripomnila, da plačuje stanarino in da se ima vsled tega tudi pravico pritožiti, če ji kaj ni prav. Nastal je med njima hud prepir, ki se je kmalu spremenil v pravi pravcati pretep, ki je trajal Ženski sta se pehali, bili s
Dr. PETSCHNIGG
Privatni avtomobili smejo odslej v smi- i i UST, M S. CATERINA ŠTEJ/. 1
slu nameatnišfvenega razglasa voziti po-j zdravnik za notranje (splosne) bolezni
jalist za kožne in li^L— 1 in 7—7V2.
III
J,	SLU naiucauiiaivciius«	—....... i
; la na	noči, to je od 9. ure zvečer do 5. ure zju- - 8_9 ifl 2—3 in speci
Zdrav-	traj> suxn0 z dovoljenjem pesaskega bri- vodne (spoiI]C) bolezni:
smfect-	gadliega poVeljništva v Oonci. Izvzeti so	IBE^Sam^KI
im nh- .	a.____1.111 1- .-v—: flrvurnill PIVI - ST<c!«SU*.; : M I a ii
Umetni
in
brez čeljusti, zlate iti obrobki
krone
vojaški avtomobili in oni državnih civil nih oblasti. To velja za politične okraje: Gorica, Gradišče, Tržič in Tolmin.
2e Sest mesecev «e pogreša Valentin Dorj«k, učitelj v Batah. vojak 27. domobranskega podka, star 26 let. Kdor bi kajiZ v edel o njem, naj sporoči očetu Doljaku v I«
°osreSa se Henrik Hrovatin iz Vitovelj	MilJSifl USCh©?1
pod Caviiom, vojak 17. pešpolka. 6. stot-	konces. zobotehnlk
^{nT^^ri^1 HTRST. ulico caserma št. 13, II. nad.
V ruskem .ijetništvu se nahaja po pri-1 Ordinira od 9. zjutraj do 6. zvečer.
vatnih poročilih rezervni kadetni aspirant | Josip Nanut iz Štandreža vti Gorici.
Voinoinformacijski urad v Gorici izka- 0dHkovana pekarna in sladščičarna
zuje: V srbskem ujetništvu se nahaja An-1	^
ton Krušič iz Tržiča, 43 let star, leži bo-j lAflM VOftlftlir Tl^ft
lan v Alekšincu, Josip Makuc « Gorice, t	II jI
41 let star, tudi v srbskem ujetništvu v |	*	»
Garajmu; v Alekšincu je tudi neki Jurij	Ulica lstituto stv. t>
Čopi in 40 letni Josip Cividin iz l ržiča. j	2 zlate hilaju is Eistni) diplome na rtisfaii 1 Tmit
Med ujetniki v Rusiji SO: Ivan Furlan, - - ;pejie Fe ria In nav&den kruh trikrat na dan. Izbera let star, Alojzij Peric 23, Fran Jerklč i. 1 |sladčic, vina v Steklenicah, prepečencev (bi-cottini)
- 1L
>Not 11 D
precej časa. __
pestmi, brcali z nogami, lasali in praskali, pomožne bolnišnice v zavodu j da je bilo veselje. Konec tega pretepa je me t e Sicn" je bil odpuščen čr-|pa bil to, da je bila Lukežičeva grozno
konfekture itd. Sprejema na rotila za poroke ni krst« ter vsakovrstno pecivo ter po* strelo tudi na dom. - ZMERNE CENE.
let star, vsi vojaki 97. pešpolka. V ruskem ujetništvu se nahaja tudi Peter Kasar iz Tržiča, rojen 1891. Nahaja se v Ačinsku.
Nakup triletnih žrebet. Nakupovala se bodo triletna žrebeta dne 7. maja v Gorici od 5.14 do 6. ure popoldne na južnem kolodvoru, poprej pa, dopoldne v| Cervinjanu od 7. do 9., v Tržiču od 10 do
poldu^ v Krminu od 2.45 do 4 popoldne.	TRST. CORSO ST. 17 •
Komisiji morejo predstavit, konjereJCI tu- $p#c|Ja|la| „ kožne In SPOLNE BOLbZNi
di ona 3 letna vročekrvna zrebeta, ki do-,	$|BKOST in NERVOZNOST
slej še niso bila naznanjena koin.s j l.r^	M BOLKZNi v nogah in SKLEPU«.
ba prinesti s seboj potni list za živino m	^ %% % popa |n
list oplememtve.	ob ne<le,iah od 10.1.
Naslanjala na par klopeh v mestnem1 vrtu v Gorici so odtrgali neznani zlobne-
Dr. H0RVATH