PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
•	Poštnina plačana v gotovini
Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 147 (14.238)
Trst, sobota, 27. junija 1992
Na sinočnji seji potrdili izvolitev 49 svetovalcev, Samo Pahor »zamrznjen«
Mučen začetek delovanja tržaškega občinskega sveta
Predstavnik SSk naj bi bil »tehnično« še vedno v sporu s tržaško Občino
V Palermu danes množična obsodba mafije
TRST - Na sinočnji namestitveni seji, ki se je zavlekla dolgo v noč, je tržaški občinski odbor po dolgi razpravi, ki so jo podžigali predstavniki MSI, potrdil izvolitev 49 svetovalcev na 50. Glede Sama Pahorja (SSk) je prevladala teza, da še ni povsem poravnan spor s tržaško občinsko upravo, pa čeprav se je odpovedal možnosti, da bi se v zvezi s tremi »odprtimi vprašanji« še zatekel k sodnim oblastem (sporen je sicer samo primer globe za nepravilno parkiranje). Vsekakor se bo občinski svet o »primeru Pahor« še izrekal. Občinski svet je nekaj pozornosti namenil tudi perečemu vprašanju Skedenjske železarne, glede katere je odobril poseben dokument. V zadnjem delu seje so se o možnih zavezništvih in programih izrekali predstavniki skupin.
Na sliki (foto Križmančič): prvo zasedanje tržaškega občinskega sveta.
NA 5. STRANI
PALERMO Dober mesec po pokolu pri Capaciju, v katerem je mafija ubila sodnika Falconeja, njegovo ženo in tri policijske agente, bo danes v Palermu mogočna protimafijska manifestacija, ki jo je organizirala sindikalna zveza CGIL, CISL in UIL, h kateri pa so pristopile še druge sindikalne in stanovske organizacije ter politične in družbene sile. Skoraj gotovo se bo petih povork, ki se bodo združile na osrednjem Trgu Politeama, udeležilo več kot predvidenih 100 tisoč ljudi, saj udeležbo napovedujejo nove in nove organizacije in skupine, ki bodo v Palermo prišle z izrednimi vlaki, ladjami in čarterskimi poleti.
Varnostne sile so že včeraj poostrile budnost nad celotnim Palermom. Vsi pa so prepričani, da se bo tokrat mafija potuhnila v upanju, da bo ljudi minila začetna zagnanost in da se bo čez kak mesec vse vrnilo v »normalne« tirnice.
Na preturi v Gorici včeraj prvič priznana pravica do slovenščine
GORICA Slovenščina je bila včeraj prvič tudi na Goriškem uradno sprejeta v sodni postopek proti italijanskemu državljanu slovenske narodnosti. Na preturi v Gorici je namreč pretor dr. Paolo Mulitsch sprejel vlogo o spoštovanju člena 109, ki predvideva možnost pisne in ustne rabe slovenščine oz. drugega manjšinskega jezika na zahtevo obtoženca, ki je pripadnik priznane manjšine.
Vlogo za dvojezični postopek je s pravno pomočjo odvetnika Bogdana Berdona iz Trsta vložil Marko Marinčič, ki je med obtoženci v sodnem postopku proti skupini šestih pripadnikov gibanja Zelenih. Vsi so obtoženi prekrška zoper člen št. 18. zakonika o javni varnosti, ker niso predhodno obvestili policijskih oblasti o manifestaciji, s katero so novembra 1990 zahtevali nedeljsko odprtje
mejnega prehoda za pešce med Gorico in Novo Gorico.
Včerajšnja obravnava ni segla v to zadevo, saj se je ustavila že ob preliminarnih vprašanjih: enemu od obtožencev ni bilo pravilno vročeno obvestilo o obravnavi, zaradi česar bo treba ponoviti ves postopek znova. Ker pa je pretor včeraj sprejel pred tem vloženo zahtevo po dvojezični obravnavi, bo moralo sedaj javno tožilstvo vročiti odlok o ponovni obravnavi tudi v slovenščini, sama obravnava pa bo potekala dvojezično. Tako Marinčič kot odv. Berdon sta pretorjevo odločitev sprejela z velikim zadovoljstvom saj prvič uvaja dvojezičnost v sodne dvorane v Gorici, kot se že dogaja v Trstu.
NA 8. STRANI
Za nezdružljivost vlog ministra in parlamentarca izrecno le KD in PRI
Forlanijev predlog razburkal
f	f • . • XZ	•	• xzv
vode na pouticnem prizorišču
RIM Arnaldo Forlani je s svojim četrtkovim predlogom o nezdružljivosti vlog ministra in parlamentarca dvignil precej prahu, povzročil nekaj zmede pri partnerjih štiristrankarske koalicije, edinega odobravanja pa je bil deležen s strani La Malfe. Vse to sicer Amatu ne bo preprečilo, da bi predstavil svojo vlado, vendar pa je vsaj za trenutek nekoliko zavrlo njegova prizadevanja, saj je pripravljenost La Malfe, da podpre vlado, ki bi bila sestavljena iz ne-parlamentarcev, napovedovala možnost, da Amato v zadnjem trenutku razširi večino, ki bi v parlamentu podprla njegova prizadevanja.
Toda v glavnem je šlo za pogojno razpoložljivost, kjer je bilo slišati dosti »čejev«. Tako je Forlani včeraj spet spregovoril o tem predlogu in poudaril, da bi šlo za koristno svtar, »če bi se s tem strinjale vse stranke, ki bodo sestavljale bodočo večino.« Tudi La Malfa je ob izjavi, da so se republikanci pripravljeni vrniti v vlado, »če jo bodo sestavljali ministri, ki ne bodo parlamentarci.« KD je dokaj kompaktna pri podpori Forlaniju, čeprav stališča vseh niso enotna. Tako na primer predstavnik demokristj anske levice Nicola Mancino Forlanijevemu predlogu priznava,
da je vsaj razburkal vode, da pa ga lahko KD tudi enostransko izvaja, »če ga ostali ne sprejemajo.« Liberalci tudi podpirajo ta predlog, zdi pa se jim , da ni bil izbran pravi čas. Podobno je tudi stališče socialistov in socialdemokratov. Zato pa je Pannella tako predlog demokristjanskega tajnika v odstopu kot pripravljenost La Malfe, da ga podpre, ocenil kot navadno »zmešnjavo,« obema pa je očital, da se ne znata ravnati »po pravilih, ki jih je sicer mogoče spremeniti, toda ne med igro.«
Tajnik DSL Occhetto pa je Forlanijev predlog o nezdružljivosti vlog ministra sicer ocenil kot zanimiv, vendar pa naj ne bi imel nikakršnega odločilnega pomena. Zato pa je povsem negativno mnenje drugih dveh predstavnikov DSL Ingraa in Salvija. Zanju gre za navaden »hišni manever znotraj KD.«
V notranjo debato v KD pa se je včeraj ponovno vključil Mario Segni, ki je dejal, da vodstvo stranke ni več legitimno in se je zavzel za popolno razveljavitev celotnega vodstva in vpisanega članstva in je že tudi najavil, da na morebitnem izrednem kongresu stranke ne namerava sodelovati, če bodo na njem še naprej veljala stara pravila.
Milanskemu škandalu s podkupninami še m videti konca
Včeraj aretirali še šest oseb
MILAN — Milanski policisti in karabinjerji so v okviru milanskega škandala s podkupninami aretirali še šest oseb. Tako so v Comu aretirali lombardskega deželnega tajnika PSI in deželnega svetovalca Andreo Parini-ja, v Saronnu pri Vareseju so lisice nataknili upravnemu tajniku pokrajinske KD iz Vareseja Nicoli Di Lucciu, ki je tudi občinski svetovalec v Saronnu, za zapahi pa je končal tudi demokristjanski občinski svetovalec v Cer-nuscu Sul Naviglio (Milan) Giovanbattista DIncao. Poleg tega so včeraj aretirali tudi upravnega deželnega tajnika PSI Gresta Lodigianija, demokristjana Filippa Tartaglio, ki je bil še pred kratkim v ožjem vodstvu Iri, in edinega upravitelja družbe Fratelli Milanese Spa Gi-anluigija Milanesija, ki se je sam javil sodniku za preliminarne preiskave.
Andrea Parini je že več kot leto dni deželni tajnik PSI v Lombardiji in je na čelu edinega socialističnega tajništva, ki v Milanu ni imelo komisarske uprave po izbruhu škandala s podkupninami. V PSI je že od leta 1969 in je imel številne funkcije. Leta 1988 je bil imeno-
van za predsednika deželnega inštituta za izobraževanje, na zadnjih deželnih volitvah maja 1990 pa je bil v Comu izvoljen v deželni svet, v katerem je bil do 7. maja odbornik za kulturo in informiranje, nato pa je po imenovanju za deželnega tajnika stranke odstopil z od-borniškega mesta. Po aretaciji je Parini v pismu tajniku Craxiju sporočal, da odstopa z vseh položajev in se tudi samoiniciativno začasno izključil iz vrst PSI.
Demokristjan Nicola Di Luccio je član številnih upravnih svetov, že lani poleti pa ga je zaslišal namestnik državnega pravdnika iz Coma, ki vodi preiskavo o trgovini z radioaktivnimi snovmi, ki so prihajale iz laboratorijev nekdanje Sovjetske zveze in bile s pomočjo zahodnoevropskih posrednikov namenjene na Bližnji vzhod. Kakšno vlogo naj bi Di Luccio igral v celotni zadevi, ni znano, govorilo pa se je, da bi lahko zaradi svojega položaja imel stike z nekaterimi osebami in podjetji, ki so bili vpleteni v to trgovino. Toda proti Di Lucciu s tem v zvezi niso izdali nikakršnega sodnega ukrepa.
Danci evropski prvaki!
Danska je nepričakovano, a povsem zasluženo v velikem finalu premagala Nemčijo z 2:0 (1:0) in osvojila naslov evropskega prvaka. Veselje danskih igralcev je najmočneje »občutil« strelec 2. gola Vilfort	(na sliki AP)
Ker se srbska agresija na Bosno in Hercegovino kljub premirju v zadnjih urah še stopnjuje
Vedno glasnejše napovedi o vojaškem posegu s katerim bi pomagali obkoljenemu Sarajevu
LJUBLJANA - Sodeč po včerajšnjih diplomatskih prizadevanjih in dejavnostih številnih mednarodnih organizacij, je moč sklepati, da je vojaško posredovanje mednarodne skupnosti za odprtje sarajevskega letališča zdaj le še vprašanje časa.
O tem priča tudi londonski sestanek strokovnjakov Zahodnoevropske unije, ki so razpravljali o razmerah v nekdanji Jugoslaviji, o različnih opcijah morebitnega vojaškega posredovanja za ustavitev vojne v BiH, o deblokadi sarajevskega letališča in začetku humanitarne pomoči prebivalcem Sarajeva. Britanski BBC je včeraj celo konkretno sporočil, da ZDA načrtujejo, da bi po zračni poti dostavili človekoljubno pomoč prebivalcem glavnega mesta BiH. Po navedbah tega vira, naj bi bili za izvedbo te operacije v pripravljenosti neka ameriška letalsko-de-santna divizija v, Nemčiji in šesta flota v Sredozemlju. Takšen ukaz naj bi dal ameriški predsednik Bush, ki je od evropskih zaveznikov zahteval sodelovanje v akciji Sarajevo oz. pri pošiljanju človekoljubne pomoči prebivalcem tega mesta. V zahodnih diplomatskih krogih se je izvedelo, da so priprave načrtov za posredovanje v BiH že v sklepni fazi in da jih bo VS OZN preučil že do konca tedna. Cilj te operacije, v kateri bi sodelovale tudi vojaške sile zahodne Evrope, naj bi bila deblokada sarajevskega letališča in odstranitev topniških gnezd od koder obstreljujejo mesto. Tudi ameriški zunanji minister je izjavil, da se je VVashington odločil za dejav-nejšo vlogo pri človekoljubni pomoči tritisoč Sarajevčanom, ki živijo v blokadi srbskih paravojaških sil. Povsem jasno pa je, da želi ameriška administracija za takšno akcijo imeti soglasje OZN ter pomoč Evropske skupnosti. Predstavnik obrambnega ministrstva je pojasnil, da bodo ameriške sile v Evropi začele misijo šele potem, ko bodo v Sarajevu ponehali spopadi. Tudi predsedniki držav ali vlad članic Evropske skupnosti so
se na sestanku v Lizboni včeraj pogovarjali o razmerah na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Govorili so o dramatičnem razvoju dogodkov v BiH ter o možnostih za deblokado sarajevskega letališča.
Kljub temu, da je v četrtek srbska stran znova ponudila enostransko ustavitev napadov na civilne cilje ter umik vojske in topništva iz okolice sarajevskega letališča, so se v noči na petek in včeraj nadaljevali siloviti napadi na Sarajevo in druge bosansko-hercegovske kraje.
Po podatkih Centra varnostnih služb Sarajeva, so srbske sile sistematično obstreljevale sarajevska
naselja Dobrinja, Hrasno, Moj milo, Koševsko brdo ter Alipašino in Vojničko polje. Veliko granat je padlo tudi na Stari grad in naselje Pofaliči. Najhuje je bilo v naselju Dobrinja v neposredni bližini letališča. Predstavnik zaščitnih sil OZN v Sarajevu je izjavil, da je Dobrinja odrezana od sveta. Po naj novejših podatkih iz tamkajšnje improvizirane bolnišnice, je bilo v najnovejšem napadu na Dobrinjo ubitih najmanj 15 ljudi, predvsem civilistov, približno 40 pa je ranjenih. Poveljnik zaščitnih sil v Sarajevu general McKenzie je izrazil ogorčenje zaradi silovitih napadov na Dobrinjo, saj le-ta ni vojaški cilj. Ti napadi so, kot je
general McKenzie povedal agenciji France Press, v nasprotju z zagotovili srbske strani, češ da bodo nehale obstreljevati civilne cilje v Sarajevu in omogočile nadaljevanje prizadevanja za odprtje sarajevskega letališča.
Tudi včeraj so iz Sarajeva poročali, da sta bila ranjena dva pripadnika človekoljubne organizacije Zdravniki brez meja. Vozilo te organizacije, ki je bilo na sarajevskem letališču v spremstvu dveh oklepnih vozil mirovnih sil OZN, so zadeli štirje naboji in ranili francoskega in belgijskega državljana. Francosko zunanje ministrstvo pa je včeraj sporočilo, da
so v Sarajevu ugrabili tri francoske državljane, ki se trenutno nahajajo v neki vojašnici v Sarajevu.
Sicer pa je voditelj Srbov v BiH Radovan Karadžič včeraj ponovno napovedal in ukazal umik srbskega topništva s položajev okoli Sarajeva in tamkajšnjega letališča, nadalje možnost, da človekoljubni konvoji brez slehernih ovir peljejo skozi območja, ki so pod nadzorstvom srbskih enot, kot tudi takojšnje prenehanje bombardiranja Sarajeva. Zahodni diplomati pa močno dvomijo o tem, ali Karadžič sploh nadzoruje vse srbske paravojaške enote, ki obkoljujejo Sarajevo ter opozarjajo, da so doslej prekršili vse sporazume o ustavitvi ognja. (NIA)
Furlanija-Julijska krajina odpovedala ponedeljkov uradni obisk v Ljubljani
LJUBLJANA — V ponedeljek bi moral biti uradni obisk deželnega odbora Furlanije-Julijska krajine pri novi slovenski vladi. Obisk so pripravljali že nekaj časa po normalnih konzularnih in diplomatskih poteh, bila pa je tudi vrsta neformalnih pripravljalnih razgovorov, biska žal ne bo, oziroma je »zdrsnil« za nedoločen čas. Novi datum pa še ni določen, vendar upajmo, da bo do njega prišlo v zelo kratkem času, saj je vsako zavlačevanje in vsako »drsenje« proti jeseni ne samo izguba časa temveč izrazito škodljivo.
Dnevni red razgovorov bi obsegal v bistvu samo eno osnovno vprašanje: krepitev medsebojnih vsestranskih stikov. Program bi se seveda razdelil na tri do štiri zelo konkretne zadeve. Predvsem na pregled opravljenega dela na osnovi takrat še med deželami podpisanih sporazumov o gospodarskem sodelovanju. Gre za zelo konkretne stvari, ki se nanašajo prvenstveno na izvajanje avtonomnih računov, ki v pomanjkanju drugih zakonskih okvirov predstavljajo v kritičnih trenutkih za Slovenijo pomembno odprto okno v svet. Seveda pa gre tudi za druge probleme, ki jih lahko deželna vlada Furlanije-Julijske krajine po eni in vlada Republike Slovenije po drugi strani ugodno rešita.
Naslednji še pomembnejši sklop vprašanj se nanaša na zakon o obmejnem sodelovanju in vse z njim predvidene ustanove in organizme. Za se-
daj so v ospredju posvetovanja, informacije, toda tudi že za prve konkretne ukrepe. V tej zvezi je zelo zanimivo vprašanje neposrednega sodelovanja slovenskih funkcionarjev pri teh pripravah, pri formulaciji stališč in pri načrtih za konkretno izvajanje. V bistvu gre za ogromno množico manjših in večjih načrtov in sodelovanj, ki jih tkejo in ki so jih že stkala slovenska podjetja s področja Furlanije-Julijske krajine, oziroma tudi podjetja, ki na ta prostor gravitirajo s širšega zlasti severno italijanskega gospodarskega bazena. V ta sklop vprašanj pa po drugi plati spada program slovenske vlade, ki je že izdelan in ki predvideva sanacijo bank, sanacijo podjetij in utrditev lastne valute. Vse in še zlasti pripravljajoči se zakon o lastninjenju izredno zanima podjetnike naše dežele in deželna vlada ima prav gotovo svoja stališča in za Slovenijo zanimive poglede.
Tretji sklop problemov se nanaša na konkretna vlaganja v velike infrastrukture, kot je gradnja avtoceste iz Trsta preko Slovenije do Budimpešte. Ta pot je za Italijo, Slovenijo in Madžarsko prvenstvenega pomena tudi kot perspektiva gospodarskega in z njim povezanega vsestranskega razvoja. Seveda to presega okvir pristojnosti in s tem tudi finančne moči naše dežele, spada pa v njen okvir, njeno mnenje in zavzemanje je lahko odločilno.
Končno pa pomeni obisk tudi prvi konkretni korak k povezovanju Slovenije z Italijo. Seveda gre za različni ravni in za odnos vlade dveh suverenih republik. Toda v konkretnem življenju bo imela v Rimu naša dežela stvarno vlogo in konkretno besedo in bi taka priprava bila vsekakor zelo koristna.
Dosedaj smo obravnavali gospodarska vprašanja, odprta pa so nekatera politična vprašanja, ki se predvsem nanašajo na zaščito obeh narodnostnih skupnosti: italijanske v Sloveniji in slovenske v Italiji. Žal zaradi odpora krščanske demokracije pred italijanskimi volitvami ni prišlo do dvostranskih obvez, ki so predvidevale več pogodb o ravni zaščite: med Slovenijo in Italijo o zaščiti italijanske in slovenske manjšine z bilateralnim sporazumom in med Slovenijo in Hrvaško o zaščiti italijanske skupnosti živeče v obeh republikah. Gre torej za zapleten mehanizem dvostranskih državnih odnosov, s katerim bi zagotovili čim višjo raven zaščite za obe manjšini. Za italijansko skupnost je pereče vprašanje dejstvo, da je odslej razdeljena med dvema suverenima državama.
Za Slovence v Italiji pa je položaj podoben, kljub temu da živi v isti državi in da jo ločujejo samo upravne meje. Predvsem pa je slovenska manjšina z razpadom Jugoslavcije ostala brez mednarodnih jamstev.	BOGO SAMSA
Na kongresu Confcoltivatori odločen poziv za mir v BiH
RIM — Danes se bo v Rimu zaključil 5. vsedržavni kongres Confcoltivatori - konfederacije kmetov Italije, ki se je začel v četrtek, 25. t.m. pod geslom »Kakovost in edinost - predlogi izzivom za bodočnost kmetijstva«.
Ob prisotnosti ministra za kmetijstvo Giovannija Gorie, predsednikov ostalih kmečkih stanovskih organizacij: Lobianca za Coldiretti in Gioie za Confagricolturo ter drugih oblasti, je glavno poročilo 785 delegatom zbranih v Auditoriu tehnike podal poslanec Giuseppe Avolio, ki je podrobno razčlenil aktualni položaj italijanskega kmetijstva in podčrtal težave, ki jih bo treba premostiti. Odpraviti je treba predvsem veliko negotovost, ki je danes prisotna med kmeti v Italiji glede na bodočnost in vlogo kmetijstva. Gre tu predvsem za problem prikazova-
Napolitanova zahvala SSk
RIM — Novi predsednik italijanske poslanske zbornice, zastopnik Demokratične stranke levice posl. Giorgio Napolitano, je prijazno odgovoril na brzojavko, ki mu jo je naslovila ob izvolitvi Slovenska skupnost.
V pismu deželnemu tajniku SSk Ivu Jevnikarju se zahvaljuje za voščila, nato pa dobesedno piše: »Bodite prepričani, da bom posvetil vso potrebno pozornost varstvu pravic slovenske manjšine, kot tudi vseh ostalih manjšin, in to na vseh področjih, torej tudi, naravno, kar zadeva volilno zakonodajo.«
nja kmečkih dohodkov, za pomanjkanja ustreznih razvoj smernic, za odpravo omejevalnih proizvodnih kvot mleka, zapadanje cen kmetijskih proizvodov, za neustreznost državne in evropske kmetijske politike ipd. ki jih bo potrebno nujno razvozlati, da bo kmetijstvu zagotovljena enakgpravna vloga v gospodarstvu in v družbi.
Kakovost in enotnost sta izziva za bodočnost kmetijstva. Kakovost je treba doseči v proizvodnji in delu stanovskih organizacij, medtem ko predstavlja enotnost kmetov predpogoj za večjo težo primarnega sektorja v državni politiki in politiki ES.
5. Kongresa Confoltivatori v Rimu se je udeležilo tudi predstavništvo Kmečke zveze iz Trsta. V imenu tržaških kmetov je delegate pozdravil v slovenskem jeziku tajnik te slovenske kmečke organizacije Edi Bukavec, ki je kongresu predstavil posebnosti in težave tržaškega kmetijstva. Poudaril je tudi potrebo po takojšnji uzakonitvi zaščite slvenske narodnostne skupnosti v Italiji, od katere je nedvomno odvisna tudi usoda slovenskega gospodarstva. Eankopravnost slovenskega kmetijstva v Italiji je tesno povezana z narodnostnimi pravicami, ki jih je demokratična Italija dolžna zagotoviti slovenski manjšini.
Kongres je tudi soglasno sprejel dnevni red, ki ga je Kmečka zveza predlagala skupno z goriško Confcoltivatori in ki obvezuje vsedržavno vodstvo, da nastopi pri italijanski vladi, ki se mora odločno zavzeti, da se prepreči nadaljnji genocid bosansko-hercegovskega ljudstva ter da se preneha vojna v republikah bivše Jugoslavije.
CCT
CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO
■	CCT so obveznice s koriščenjem 1. junija 1992 in zapadlostjo 1. junija 1999.
■	Obresti so izplačljive ob koncu vsakega polletja. Prvi obrok, 6% bruto, bo izplačan
I.	decembra 1992. Vsota nadaljnjih obrokov se bo spreminjala na osnovi bruto donosa enoletnih obveznic BOT s poviškom premija 0,50 na semester.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih
do 13.30 dne 29. junija.
■	Osnovna emisijska cena znaša 96,60% nominalne vrednosti; zato je minimalna cena za sodelovanje na dražbi 96,65%.
■	Glede na ceno, s katero bodo obveznice prodane, se resnična .donosnost spreminja: glede na minimalno vrednost (96,65%), je maksimalna letna donosnost 13,14% bruto in
II,	47% neto.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos, bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice CCT se koristijo s 1. junijem: ob vplačilu (2. julija) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir.
■	Naknadne informacije nudijo banke.
MAKSIMALNI LETNI NETO DONOS:
11,47 %
Spomin na »racije« v okupirani Ljubljani in odgon v koncentracijsko taborišče Gonars
JOŽE KOREN
Navsezdogaj, morda je bila ura štiri ali kaj več, so italijanski vojaki in karabinjerji zapirali vse dostope v Kolodvorsko ulico v Ljubljani in vdrli v Akademski kolegij, kjer nas je prenočevalo kakih sto ali več študentov, med njimi lepo število pribežnikov z nemškega ali madžarskega okupacijskega območja Slovenije. Bilo je natanko 26. junija 1942, torej pred petdesetimi leti. Začela se je ena od skoraj vsakodnevnih »čistk« ali »racij«, kot se je takrat reklo, po posameznih kvartih mesta, po katerih so okupacijske oblasti sistematično lovile mlade in ljudi srednjih let, ki bi lahko okrepili partizanske vrste ali kakor koli ilegalno delovali v vrstah narodnoosvobodilnega gibanja. Te »čistka« so se začele po 23. februarju tistega leta, ko je general Robotti obdal Ljubljano z bodečo žico, še bolj množično pa v drugi polovici maja v okviru tako imenovanega načrta »Primavera« (istočasno s slovito »roško ofenzivo« proti partizanskim silam), ki je predvideval interniranje 20 do 30 tisoč oseb.
Hrup, ki so ga počenjali na cesti s kričanjem in ropotanjem tovornjakov, nas je prebudil iz spanja, a že hip nato so bili v nas uperjeni bajoneti. Začelo se je priganjanje z vpitjem in kletvicami. Na hitro smo se morali obleči, zmetati v kovčke najnujnejše in se pod stražo podati na ulico, kjer so nas spet med vpitjem in robantenjem pa tudi s kakšnim »priporočilom« s puškinim kopitom zbasali na tovornjake in odpeljali naravnost na dvorišče prostorne Belgijske kasarne.
Ob prihodu v kasarno so bili na dvorišču zbrani že drugi, ki so jih »počistili« po drugih mestnih predelih, za nami pa so s tovornjaki ves dan dovažali še druge tako, da nas je bilo do večera na dvorišču gotovo več kot tisoč. Brez hrane in vode smo se pekli pod vročim soncem, nazadnje pa so nas spravili v dolgo kolono po dva in morali smo se pomikati proti leseni steni, pred katero je stalo nekaj italijanskih oficirjev in podoficirjev, ki so pregledovali naše osebne dokumente, skozi lino v steni pa je kukalo hlapčevsko oko slovenskega »konfidenta«, ki je od časa do časa, ko je koga spoznal ali pa sumil vsaj po videzu, dal oficirjem znak za ukrepanje. Tiste, in bili smo v ogromni večini, ki so bili namenjeni za internacijo, so poslali na levo v vojašnico, druge pa na desno in na dogovorjeni znak »konfidenta« na prostost. Takih je bilo sicer zelo malo. Ko je prišla pred steno naša skupina iz Akademskega kolegija, nismo niti čakali na odločitev internacijske »komisije« in njenega »konfidenta« in tudi dokumentov nismo pokazali. Kar sami smo se s prezirom usmerili v levo, ker smo dobro vedeli, kaj nam je namenjeno.
Nad Ljubljano se je že spuščal mrak, ko smo se znašli strpani kot sardele v vojašničnih »kamera-tah«, še vedno brez hane in vode Pod stražo oboroženih karabinjerjev in še na potrebo v stranišče na hodniku nas je spremljal stražar in svetil pod noge z žepno svetilko, da morda ne bi našli kakšno priložnost za beg.
Noč je minevala v dremavici in tudi v družbi s kakšno kasarniško stenico ter v ugibanju, kdaj in kam nas bodo odpeljali. Čakati ni bilo treba predolgo. Dan se niti še ni dobro rodil, ko so nas v koloni Po dva in dva pač in močno zastražene napotili na ljubljansko železniško postajo in strpali v živinske vagone. Zategnjeni pisk lokomotive in dolga kompozicija se je premaknila. Skozi špranje vagonov smo ugibali, v katero smer se peljemo, in po hišah ob progi ter drevesih Tivolskega parka samo zaznali, da smo usmerjeni Proti zahodu, to pa je pomenilo Proti Postojni na Primorsko in po-
Nikolaj Pirnat: V internacijo
(iz knjige Jožeta Martinčiča Beg iz Gonarsa)
tem kdo ve kam v notranjost Italije.
Na postaji na Verdu se je vlak ustavil za nekaj minut in ker so na tem kraju partizani z napadom zaustavili enega prejšnjih transportov in ujetnike osvobodili, je bilo skozi reže videti na peronu množico do zob oboroženih vojakov. Naslednji postanek je bil na postojnski postaji in spominjam se, da nam je skozi reže uspelo s klici privabiti pozornost nekaterih železničarjev,,ki pa nam niso mogli pomagati niti z osvežujočo vodo. Med vožnjo od Nabrežine proti Tržiču smo zagledali morje, ko pa se je vlak ustavil v San Gi-orgiu di Nogaro in so vojaki iz spremstva transporta začeli odpirati vrata vagonov/smo zaslutili, da smo namenjeni v furlanski Gonars, za katerega smo že slišali. Slutnja je postala resnica, ko so nas spet strpali, tokrat v potniške vagone, tiste stare italijanske z vrati za vsak kupe, in novo kompozicijo usmerili na lokalni tir proti kraju Bagnaria Arsa.
Na majhni podeželski postajici so nas med običajnim kričanjem, zmerjanjem in tudi kakšnim sunkom pod rebra s puškinim kopitom spehali v kolono po dva in dva in z vojaškim spremstvom na vsakih nekaj metrov na obeh straneh napotili peš po prašni cesti proti našemu končnemu cilju - taborišču v Gonarsu, uradno imenovanemu »Čampo concentramento per internati civili - No 89 sc. poste Militare 3200, Gonars, Italia.«
Za razliko od prvih transportov, ki so začeli prihajati v Gonars že
Staro pokopališče v Gonarsu
v prvi polovici marca istega leta, ko so internirance kot naj večje zločince gonili po cesti zvezane z verigami po dva in dva in še po dolgem skozi kolono, so nas pustili brez okovja, a vse od aretacije prejšnjega dne še vedno brez koščka kruha in vode. V vaseh, skozi katere smo koračili z našo borno prtljago, so naščuvane ženske in otroci kričali na nas, nas zmerjali in pljuvali in nemalo gnilih paradižnikov in še kaj drugega je pri-leto v nas. Na izbruhe neosvešče-nih ljudi, takrat še zaslepljenih od fašistične propagande, smo reagirali dostojanstveno, kvečjemu s prezirljivim posmehom, sicer pa drugače tudi ne bi mogli zaradi budnosti stražarjev.
Ne vem več, toda zdi se mi, da nismo hodili kaj več kot eno uro, ko smo že od daleč zagledali visoke stolpe z rezervoarji za vodo pa stražarske stolpe z nameščenimi žarometi in strojnicami. Ko smo se zaustavili pred okrog 3 m visoko žično ograjo, so izza nje v nas zrle radovedne oči od sonca ožganih skoraj golih internirancev, ki jih je gonarško taborišče sprejelo pred nami in ki so za nas urejali šotorišče, sami pa so bivali v lesenih barakah sektorja Beta, ki je mejil na sektor Alfa, ločen z enojno žično pregrado.
Nekaj časa je trajalo predno so se na stežaj odprla taboriščna vrata in zakorakali smo na obsežen prostor, na katerem so nas razvrstili v tri kolone po osem v vsaki vrsti. Še preden smo se porazdelili po šotorih, takih nizkih za šest ležišč tesno eno ob drugem in v katerih je bilo mogoče le sedeti in
ležati, so nas začeli prvič preštevati in klicati po očitno že prej pripravljenem seznamu. Nato je iz sektorja Beta hitrih korakov prišel komandant civilnega taborišča (v neposredni bližini je namreč bilo tudi taborišče za jugoslovanske vojne ujetnike), kapetan z alpinskim klobukom in črno strajco ter debelimi očali. Za njegovo ime -Arturo Machi - smo zvedeli pozneje. Ob njem je stopal taboriščni starešina iz vrst internirancev. Tudi zanj smo pozneje zvedeli, da je bil Milan Hreščak, brat pokojnega tržaškega političnega in javnega delavca Dušana Hreščaka. Kapetan Machi je stopil na kaka pol metra visok zidek in nam ob prevajanju starešine začel dajati prvo lekcijo o taboriščnem redu in o pravični rimski strogosti,- kakor tudi o tem, da moramo oficirje pozdravljati z rimskim pozdravom. Naštel je tudi kazni, predvidene za celo vrsto prekrškov taboriščne discipline.
Ko je bila lekcija mimo smo mislili, da se bomo lahko vrnili v šotore, pa ni bilo tako. Spet so nas porazdelili v manjše skupine in napotili v posebno barako med obema sektorjema, imenovano »Bonifica«. Sleči smo se morali do nagega, zvezati naše obleke in perilo v cule, ki so jih odpremili v razkuževalne kotle, mi pa smo morali stopati mimo brivca, ki je začel striči in briti vse po vrsti po glavah in pri spolovilih - seveda z istim aparatom. Naslednji »sanite-jec« nas je na obritih delih namazal z neko pekočo rumenkasto žvepleno mažo, nazadnje pa je še
taboriščni zdravnik vrgel na nas bežen in nemaren pogled. Ko je bilo to opravljeno, so nam vrnili razkužena in preparjena oblačila, ki seveda niso bila več po meri nikomur, saj so se skrčila vsaj za četrtino.
Končno smo lahko šli v šotore, a ne za dolgo, ko so nas oficirji in podoficirji začeli spet naganjati na »apel«, kot so imenovali zbore. In spet se je začelo preštevanje in robantenje, saj se številke nikoli niso ujemale s seznami. Nazadnje so obupali, a razpustili nas niso, ker je prišel čas za prvi večerni taboriščni obrok hrane. Bolj kot Machijeva lekcija o taboriščni disciplini in opozorilo, da imamo »samo dolžnosti in nobene pravice«, mi je ostal, tudi zaradi kasnejših izkušenj, v spominu uvodni nagovor šefa taboriščne kuhinje, nekega jugoslovanskega vojnega ujetnika-podoficirja, Slovenca po
narodnosti, ki nas je poučil, da je »panjota«, ki jo bomo dobili, težka od 8 do 10 dekagramov, za ves dan in da naj je zato ne pojemo naenkrat. Razložil nam je, kakšen bo naš dnevni »menu«, in pri tem ni pozabil povedati, da se ob njem redili prav gotovo ne bomo.
Končno so se iz centralnega dela taborišča med sektorjema Beta in Gama, kjer je bila kuhinja, prikazali zagoreli, v plave delavske tute oblečeni kuharji-interni-ranci z velikimi kotli, ki so se pozibavali na nosilnih drogovih. Po dva in dva smo potem pristopali h kotlom in kuharji so nam z velikimi zajemalkami nalivali v vojaške »gavete«, ki so nam jih razdelili malo prej, neko redko godljo sumljivih barv in vonjav z nekaj neopredeljive zalenjave, kakšnim krompirjevim olupkom in, če je bila sreča, kakšnim rižem. Dali so nam še že omenjeno »panjoto« in košček okrog 3 dk sira parmezana, seveda tudi tega za ves dan. Ker smo bili pošteno sestradani, smo brozgo sede pod šotori hitro pospravili, njene »blagodejne« posledice pa smo začeli čutiti že naslednje jutro, nekateri tudi že kar ponoči.
Pri pipah ob dolgi vrsti umivalnikov poleg »latrin« smo si me-nažke lahko oprali, toda zelenoru-menkastih oljnih madežev z njih ni bilo mogoče spraviti, sicer pa smo se kmalu zavedali, da to tudi nima smisla, saj so predstavljali edino maščobo tudi za naslednji dan.
Ob deveti uri zvečer je bilo zaukazano spanje oziroma ni bilo več dovoljeno zapuščati šotorov, razen za nujno potrebo. V šotorih smo ležali na slami s tem, da so nam razdelili po dve vojaški deki za spodaj in zgoraj, kajti kljub dnevni pripeki so bile noči hladne. Pri razvrstitvi po šotorih niso bili sitni, dopustili so, da smo se lahko zbrali po prijateljstvu in poznanstvu in tako ustvarili zaokrožene kolektive, kar je bilo zelo važno razmeroma hitro, ko je solidarnost med nami dobila malodane življenjski pomen tako za fizično preživetje kot za varnost pred ovaduhi, ki jih tudi med samimi interniranci ni manjkalo.
Mislim, da so nas tega dne, t.j. 27. junija, strpali v sektor Alfa kakih 800, vsaj ta številka je takrat krožila med nami.
Tako se je iztekel prvi dan našega taboriščnega življenja v sektorju Alfa. Drugo jutro so nas »pogostili« s črno vodo, ki naj bi bila
kava, pa je bilo vse kaj" drugega, in že omenjeno »panjoto« za ves dan, potem pa spet »apel« za preštevanje (redno dvakrat na dan). Počasi smo začeli spoznavati tudi taboriščne oficirje in podoficirje, njihove navade in razvade, hudobije pa tudi nekatere normalne človeške značajnosti, zagrizene fašiste med njimi in tudi take, za katere smo postopno spoznavali, da jim je fašizem deveta briga in da so že naveličani vsega. Mnogi med njimi so bili ne le rezervisti, pač pa celo okrevani ranjenci z raznih bojišč. Eni so bili grobi, tudi okrutni, drugi dobri ali vsaj boljši, ki so znali tudi kaj spregledati. Eden med njimi, menda se je pisal Di Stefano ali Stefani, podporočnik z ranjenim očesom, se je celo hodil učit ruščine k trem ruskim vojnim ujetnikom, oficirjem, ki so jih imeli posebej zaprte v z žico ločeni baraki znotraj sektorja Alfa in ki so tudi uživali drugačen taboriščni režim kot mi, ker so z njimi ravnali kot z vojnimi ujetni-ki._
Življenje v taborišču je potem teklo v glavnem enolično dan za dnem, pa vendar izjemnih dogodkov ni manjkalo. Življenjski pogoji so postajali vedno težji. Zaradi podhranjenosti in raznih infekcij in zastrupitev zaradi pokvarjene hrane in diareje je začelo prihajati do prvih smrtnih primerov. Umrljivost je postala velika zlasti na zimo, ko so v sektor Gama začeli dovažati ženske, celo nosečnice in otroke ter na pol mrtvake s taborišča na Rabu. Nekaj pred slovitim pobegom osmih internirancev v noči od 30. do 31. avgusta skozi 60 m dolg rov (med njimi so bili sami izkušeni ilegalci od samega začetka NOB) je italijanski vojak s stražerskega stolpa 24. avgusta ustrelil interniranca Kovača. Ob teh dveh dogodkih se je v vsej svoji moči pokazala taboriščna organizacija Osvobodilne fronte, ki je imela svoje zaupnike in odbore v barakah in pod šotori. Strnjenost okrog nje in solidarnost, ki jo je organizacija razvijala, je tudi krepila odpor in premagovanje težav, kar je marsikomu rešilo življenje.
Pred nastopom zime so večji del gonarškega taborišča izpraznili za sprejem novih internirancev. Nas iz sektorja Alfa so v glavnem premestili v taborišče v Monigu pri Trevisu, na spomlad pa ponovno vrnili v Gonars, tokrat v bivše bližnje taborišče za jugoslovanske vojne ujetnike, ki so jih medtem premestili nekam drugam, in v tem taborišču smo dočakali 8. september 1943 in z njim osvoboditev, ki je za večino pomenila vstop v partizanske vrste na Primorskem, največ že kar v Brdih.
Toda vsi te sreče niso imeli. V več desetinah taborišč za slovenske ljudi, raztresenih v glavnem po Severni Italiji in otokih, naj bi bilo po znanih ocenah najmanj 30.000 slovenskih internirancev, od katerih največ na otoku Rabu (okrog 15.000). V vseh teh taboriščih je po neuradnih podatkih umrlo okrog 800 ljudi, med katerimi zelo veliko otrok, največ spet na Rabu, okrog 4.400, v Gonarsu (skupno z Viscom) okrog 450 itd.
Petdeset let je preteklo od takrat, toda spomini preživelih niso zbledeli. Ostajajo kot pouk, da je ni večje vrednote kot sta mir in svoboda in z njima človečnost.
(Foto Mario Magajna)
Množična protestna manifestacija uslužbencev škedenjskega obrata
»Rešimo železarno!«
Polemika o stopnji onesnaženosti našega morja
Deželno odbomištvo za zdravstvo kritično do Zelenega škunerja
»Boj za železarno je boj za Trst«, tako je pisalo na enem izmed številnih lepakov, ki so jih uslužbenci škedenjskega obrata pritrdili na velike bagre, s katerimi so včeraj protestno vozili po glavnih tržaških ulicah. Velika in bučna protestna manifestacija je za nekaj ur včeraj dopoldne ohromila mestni promet in s tem dejansko že dosegla velik del namena: obvestiti in opozoriti čim širšo javnost na izredno težak položaj škedenjske železarne in vseh, ki so v njej zaposleni. Kot smo poročali v včerajšnji številki, se je za železarno, ki je sodila v izredno ozek krog večjih tržaških »preživelih« industrijskih obratov, začelo izredno dramatično obdobje. Za veliko večino uslužbencev, točneje za 750 oseb, od katerih je približno 600 delavcev, ostalih 150 pa uradnikov, naj bi se že 22. junija začela dopolnilna blagajna (od ponedeljka torej), trajala pa naj bi do 22. decembra. Takšne so zahteve uprave obrata, ki bi dejansko hotela ustaviti proizvodnjo, česar pa uslužbenci in sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL nikakor ne nameravajo sprejeti.
»Ko bi ustavili stroje, bi pristali na postopno zaprtje obrata,« so še včeraj med manifestacijo ponavljali demonstranti, ki želijo tako glede izvajanja določil o dopolnilni blagajni kot o bodočnosti obrata dobiti zadovoljiva zagotovila. Zato so se tudi med včerajšnjo manifestacijo v središču mesta sestali s tržaškim prefektom Vitiel-lom, ki je uslužbencem in njihovim sindikalnim predstavnikom obljubil, da se bo zavzel o dveh ključnih problemih: posredoval bo pri podjetniku Pittiniju, da bi delavcem izplačali junijsko plačo; v Rimu pa se bo zavzel, da bi čim-prej prišlo do srečanja z italijansko vlado (z novo seveda). Takšno srečanje je namreč nujno potrebno, da v skladu z zakonom Prodi imenujejo komisarja, s čimer je preprečena možnost, da gre podjetje v tej fazi v stečaj.
Ob navedenih pa je za delavce, za obrat in tudi za celoten gospodarski sektor Trsta še zlasti pomembno vprašanje bodočnosti obrata: za uslužbence in sindikalne organizacije mora biti namreč šestmesečna dopolnilna blagajna »dramatičen oklepaj«, nikakor pa ne začetek konca. Zato zahtevajo od vseh pristojnih na krajevni in tudi deželni ravni, da se glede tega izjasnijo. In ne nazadnje delavci zahtevajo še zagotovila, da bo podjetje izplačalo mesečne predujme na dopolnilno blagajno.
Po hrupnem sprevodu po glavnih tržaških ulicah so se delavci škedenjske železarne ustavili na Trgu Unita pred tržaško prefekturo, da bi počakali delegacijo, ki je odšla na pogovor z Vitiellom (foto Magajna). Ker pa se je sinoči prvič sestal tržaški občinski svet, so demonstranti še nadalje ostali na trgu, da bi pričakali novoizvoljene svetovalce (o tem poročamo na drugem mestu). Vsekakor pa nameravajo uslužbenci škedenjskega obrata nadaljevati s protestnimi pobudami, vse dokler ne bodo dobili ustreznih zagotovil na nekatera ključna vprašanja, skupina delavcev pa bo stalno prisotna tudi v sami železarni, da ne bi uprava - kot je napovedala - ustavila strojev.
Podatki, ki jih je zbral in objavil Zeleni škuner o stanju naših morskih voda, so nezanesljivi. Tako pravi deželno odborništvo za zdravstvo Furlanije-Julij-ske krajine, ki je svoje stališče o tem obrazložilo in utemeljilo v daljšem tiskovnem poročilu.
Odborništvo poudarja, da ocenjevanje kakovosti kopalnih voda ureja državna zakonodaja, in sicer odlok predsednika republike 470 z dne 8. junija 1982 z naslovom »izvajanje direktive Evropske gospodarske skupnosti glede kakovosti kopalnih voda«. V tem zakonskem ukrepu so natančno določene značilnosti, ki jih morajo spoštovati vode za to, da so uporabne za kopanje, poleg tega pa so tudi natančno določeni postopki, s katerimi se določijo značilnosti kopalnih voda. Tako so npr. določene geografske koordinate točk, v katerih je treba zajeti morske vzorce. Določeni so nadalje periodičnost pregledov, tehnika pregledov in parametri, ki jih je treba pri tem upoštevati.
Odlok predsednika republike nadalje predvideva, da preglede morajo opravljati javne ustanove, in sicer področna nadzorništva. V primeru naše dežele gre za nadzorništva v Trstu, Gorici in Vidmu, ki morajo zbrane podatke potem posredovati deželnemu odborništvu za zdravstvo, slednje pa jih naposled posreduje še v vsedržavno informacijsko omrežje. Ob tem deželno odborništvo za zdravstvo vseskozi tudi skrbi za neoporečnost podatkov.
Deželno odborništvo za zdravstvo po drugi strani poudarja, da Zeleni škuner zbira podatke na povsem improviziran način, tako da ti podatki lahko odražajo le trenutno stanje v omejenih delih morja. Zato negativni rezultati, ki jih je Zeleni škuner zabeležil, ne morejo ovreči veljavnosti podatkov KZE, ki so jih med drugim že večkrat potrdile raziskave graške univerze.
Na torkovem zasedanju glavne skupščine v Sesljam
V	KGS razprava o deželni reformi gorskih skupnosti
V	torek, 30. junija, se bo ob 18. uri sestala na svojem sedežu v Sesljanu glavna skupščina Kraške gorske skupnosti. Obravnavala bo dokaj zahteven dnevni red. Poleg vrste tekočih zadev so med glavnimi točkami odobritev obračuna za leto 1991, odobritev pravilnika za podelitev prispevkov, vprašanje kraškega parka ter deželni zakonski osnutek o preureditvi gorskih skupnosti v Furlaniji-Julijski krajini. Kot je znano, Kraški gorski skupnosti grozi, da bi jo močno zreducirali, in sicer tako, da bi se ne razprostirala na ozemlju goriške pokrajine, v tržaški pa bi obsegala le občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor.
Problemi tiskarjev predmet srečanja med odbornikom Sarom in sindikati
Deželni podpredsednik in odbornik za industrijo Ferruccio Saro se je pred dnevi sestal s tržaškimi pokrajinskimi in deželnimi predstavniki sindikatov in z njimi obravnaval vrsto problemov, s katerimi se ta čas spopadajo tiskarji v naši deželi. Beseda je tekla predvsem o restrukturacijskem načrtu, ki ga je predložila družba lastnica dnevnika II Piccolo OTE in ki predvideva zmanjšanje osebja za približno 90 enot. Sindikalni predstavniki so prosili Sara, naj posreduje, da bi o tem načrtu lahko razpravljali z lastništvom podjetja, saj ne sprejemajo njegovih stališč, po katerih naj bi redukcije osebja omogočile, da bi storilnost tiskarjev dosegla državno povprečje.
Na srečanju je bil govor tudi o tiskarskem središču, v katerem naj bi tiskali dnevnike Furlanije-Julijske krajine. Sindikati so predlagali, naj bi to središče uredili v tržaški industrijski coni, kjer že obstaja nekakšen zametek zanj, saj tu že delujejo nekatere tiskarne.
Skrb vzbujajoča analiza izida junijskih upravnih volitev
Slovenci v PSI opozarjajo na nevarnost radikalizacije
Slovenska pokrajinska komisija PSI je na svoji zadnji seji analizirala izide voliltev za tržaški pokrajinski in občinski svet. Komisija je ponovila že znano stališče, da je v Trstu prišlo do zelo resnega in zaskrbljujočega premika glasov v desno in do krepitve ekstremističnih stališč. To je še zlasti žal prišlo do izraza tudi med slovenskimi volilci, piše v tiskovnem poročilu s seje, tako da pošten, požrtvovalen in konstruktivni predlog slovenske komisije PSI s kandidaturo neodvisnega slovenskega kandidata žal ni uspel. Preveč je bilo odkritih in prikritih nasprotovanj, predvsem pa je prišlo do poenostavljanja in do nerazumevanja osnovnega političnega sporočila, ki je bilo usmerjeno prav v širino, k ustvarjanju odprtega Trsta in h krepitvi tistega dela PSI, ki ni zadovoljen s povezovanjem z Listo za Trst.
Slovenska komisija je tudi ugotovila, da je bil v teh izredno težavnih okoliščinah narejen velik napor, še zlasti je poudarila izredno delo, ki ga je opravil volilni urad in se iskreno zahvalila za njegovo angažiranje. Vse to predstavlja resno osnovo za nada-
ljnje delo, zaradi česar je bil dobršen del razprave posvečen krepitvi samostojnosti, avtonomije in organizacijski utrditvi slovenske komponente PSI na Tržaškem, povezav na deželni ravni in vloge slovenskih socialistov v povezavi med našo deželo in sosednjo Slovenijo. S tem v zvezi je bil govor o sestanku aktiva slovenskih tržaških socialistov in o načrtih za sklicanje deželne konference slovenskih socialistov.
Zaradi dolge in živahne razprave ni bilo mogoče izčrpati perečih vprašanj in predvsem notranjih odnosov v stranki, saj je slovenska komisija odraz celotne stranke in ne neke komponente, kot tudi ni bilo na dnevnem redu zapleteno tržaško politično stanje, za katerega pa je značilna za Slovence izredno škodljiva radikalizacija. Tudi v tem okviru bi bilo treba iskati rešitve po vzorcu delno rimske vlade, predvsem pa v skladu s stališči deželnega vodstva PSI glede na problematiko, ki zadeva slovensko narodnostno skupnost, se zaključuje tiskovno sporočilo slovenske komisije PSI.
Odgovor sindikalnega odbora učnega osebja GM na pismo predsednika upravnega odbora
Za šolo GM je edina možna rešitev podržavljenje
Pomišljali smo, ali naj na pismo predsednika Glasbene matice, ki ga je objavil Primorski dnevnik dne 7.t.m., sploh odgovorimo. V dvomih smo namreč bili, kakšna je lahko zanesljivost sobesednika, ki danes trdi nasprotno od tistega, kar je trdil včeraj. Gospod predsednik je namreč vse doslej trdil, da so naše zahteve utemeljene. Sam se je vendar, še pred prejetjem letnega doželnega prispevka, popolnoma strinjal z našimi zahtevami. Zagotavljal nam je bodisi javno kot tudi na sindikalnih sestankih, ki smo jih sklicali ob prisotnosti predstavnikov vsedržavnega šolskega sindikata CGIL, da se bo naše stanje, brž ko bi prišlo do znatnejše javne podpore, uredilo tako, kot predvideva še vedno veljavni pravilnik šole GM. Ta namreč zavezuje upravo, naj se plače profesorjev ravnajo in dvakrat letno prilagajajo tistim, ki jih imajo kolegi na državnih konservatorijih. (čl.2). Vsedržavno delovno pogodbo trgovske stroke je uprava enostransko določila uslužbencem, vendar ob spoštovanju navedenega pogoja.
Glede tedenskega delovnika pa je pri navajanju v pismu gospodu predsedniku verjetno ponagajal tiskarski škrat, kajti niti v pogodbi za državne kot tudi ne v tisti za zasebne šole ni zaslediti učne norme 36 ur. Višja znaša 18 ur (na zasebnih šolah), nižja pa 12 ali za nekatera glasbila celo 9, kot velja za kolege na konservatorijih. Na GM je ob sprejetju že omenjenega pravilnika obveljal dogovor, naj bi se učna norma iz leta v leto zniževala za eno uro, dokler bi se izenačila s tisto, ki velja na konservatoriju. To pa gotovo ne iz velikodušnosti tedanjega odbora, ampak zaradi svojevrstnosti dela, ki ga opravljajo profesorji na GM, v ničemer drugačnega od tistega, ki ga opravljajo kolegi na konservatoriju. Po devetih
letih pa postajajo nenadoma naše zahteve po besedah gospoda predsednika »nerealne« ali celo »nevzdržne«. Očitno je tistih 1.200 milijonov letnega deželnega prispevka skupno z ukovinami gojencev in nikoli uradno preklicanega prispevka iz Republike Slovenije že premajhen vir razpoložljivih sredstev, da bi šolo uredili tako, kot predvideva med drugim 13. člen Maccanicovega vladnega zakonskega osnutka za zaščito Slovencev v Italiji: kot državni konservatorij. Dodeljeni deželni prispevek, ki začasno ohranja šolo pri življenju, dokler ne bodo zanjo poskrbela država z ustreznim zakonom, ni navsezadnje nič manjši od vsote, ki so zanjo zaprosili upravitelji. Pri računanju so se le-ti očitno ušteli, ali pa niso predvideli, da bodo sami v šolo GM sprejeli 8 novih delovnih moči (osmo, kot kaže, celo brez vednosti in sklepa upravnega odbora), zato da se krijejo potrebe po učnem kadru. Zato ne razumemo, kako lahko ugotavljanje dejstev v zvezi z deželnim prispevkom vzbuja kakršenkoli »sum o njegovi uporabi«; kvečejmu se zdi, da vzbuja sum zadrega pred javnim navajanjem dejstev.
Edina dokončna rešitev za šolo GM je v njenem podržavljenju. Sicer pa so v zadnjem času vse pobude nekaterih odbornikov, da bi si vseskozi in vztrajno prizadevali za čimprejšnje podržavljenje šole GM, žalostno propadle že v odboru samem. V zadnjih dveh letih ni odbor v tej smeri ničesar konkretnega storil. Ali je tisti deželni prispevek vse zadovoljil? Uslužbencev gotovo ne! Zadovoljiti nas tudi ne more julijski povišek dohodka, ki ga predvideva trgovska pogodba v bruto znesku 120.000 lir mesečno, kot tudi ne tistih 16,5 milijona lir, ki nam jih uprava namenja kot enkratno izredno izplačilo. Od navidez visoke vsote naj bi po naših izračunih prejel vsak profe-
sor z večletnim stažem kakih 65.000 lir za vsako leto delovne dobe. Daleč smo torej od obrzdane in uravnovešene zahteve, naj se naši prejemki in tedenski delovnik prilagodijo vsaj tistim, ki jih imajo kolegi na slovenskih višjih šolah.
S pričujočim sindikalnim sporočilom smo želeli zoper predsednikov očitek, da smo karkoli zamolčali, podrobneje seznaniti javnost in seveda člane naše ustanove o stanju na šoli. Ni bil in ni naš namen, da bi s sindikalnimi sporočili zaostrovali že tako kritično vzdušje na GM. Gotovo pa nismo »seznanjali javnosti z netočnimi in tendencioznimi trditvami«. Navsezadnje škodijo Glasbeni matici samo neurejene gmotne in sindikalne razmere uslužbencev.
V tem času je odbor pripravil nov predlog pravilnika in nov statut šole GM. Upamo, da bomo uslužbenci pri pogajanjih obravnavani kot enakopraven sogovornik: vsedržavna delovna pogodba za zasebne šole, ki naj bi na predlog odbora zamenjala zdajšnjo trgovsko, je enostavno preto-ga. Ta namreč sploh ne obravnava glasbenega pouka na strokovno poklicni stopnji, temveč le splošno glasbeno vzgojo, kakršno poznamo na nižjih srednjih šolah. Tak pouk pa ne usposablja poklicnih glasbenikov.
Naša manjšina potrebuje profesionalno glasbeno šolo, ki slovenskim otrokom omogoča kvalitetno glasbeno šolanje po državnih učnih programih. Tem pogojem pouk na šoli GM že povsem zadošča, dokazov pa ne manjka. Zato profesorji zahtevajo le tisto, kar jim gre: status pedagoga z ustreznim vrednotenjem njihovega dela. Ob tem naj se javnost in uprava zamislita. Zato vztrajamo pri vprašanju: smo strokovni glasbeni pedagogi ali trgovske pomočnice?
Sindikalni odbor učnega osebja GM
SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE
Sergej Verč - Boris Kobal
IME MU BO JUST
Režija Sergej Verč
Igrata POLONA VETRIH in BORIS KOBAL
Predstavi na prostem:
jutri nedeljo, 28. junija, ob 21. uri v Mačkoljah - Borov gozdiček
v ponedeljek, 29. junija, ob 21. uri v Trebčah - Ljudski dom
Zadruga GRMADA - DEVIN MPZ Fantje izpod Grmade Dekliški zbor Devin
vabijo na
IV. revijo pevskih zborov
PESEM V ZALIVU
ki bo danes, 27. t. m., ob 21. uri pred stranskim krilom devinskega gradu.
V primeru slabega vremena bo revija v OŠ v Devinu.
Na prvem zasedanju svetovalci niso potrdili izvolitve Sama Pahorja
Mučen start občinskega sveta
Opereta drevi spet na odru Rossettija
Tržaški občinski svet je sinoči potrdil izvolitev 49 svetovalcev, Samu Pahorju pa je s posebnim sklepom dodelil deset dni časa (od notifikaci-je sklepa dalje), da »odstrani ali pojasni razloge za spor s tržaško občinsko upravo«. Tako se je po dolgi in mestoma mučni razpravi, ki je potekala med juridičnimi citati in nasprotujočimi si interpretacijami razsodb raznih sodnih organov, odločila večina občinskih svetovalcev, potem ko jim je generalni občinski tajnik le predložil besedili dveh sklepov, o katerih so se morali izreči. V besednem boju, cilj katerega je bil razveljaviti oziroma vsaj ne potrditi izvolitve svetovalca Slovenske skupnosti Sama Pahorja, so se najbolj angažirali pripadniki MSI.
Kot smo v prejšnjih dneh že poročali, so Samu Pahorju osporovali legitimnost, da sedi v občinskem svetu, zaradi treh »odprtih računov« s tržaško občinsko upravo. Pred prvo občinsko sejo se je Pahor odpovedal možnosti, da bi nadaljeval »pravdo«, vendar pa se je postopek zaključil samo za dva primera (plačevanje davka na smeti za dve leti), ne pa za primer, ki se je nanašal na plačilo globe za nepravilno parkiranje. Dokler Občina ne bo sprejela Pahorjevi odpovedi - je z interpretacijo generalnega tajnika soglašala velika večina svetovalcev - Samo Pahor ne more biti potrjen za občinskega svetovalca. Glede na dejstvo, da se je Samo Pahor udeležil nadaljevanja seje, pa lahko sklepamo, da lahko sedi v občinskem svetu in tudi izraža svoja stališča in odločitve. Glede vprašanja rabe slovenščine gre dodati, da je svet kot nesprejemljivo zavrnil resolucijo SKP o prisotnosti prevajalca na sejah, dokument s pozivom svetu, da se zavzame za sprejetje zaščitnega zakona pa je vložila skupina Demokratične zveze.
»Primer Samo Pahor« je dolgo zaposloval tržaški občinski svet, ki se je moral spopasti s precej zapleteno italijansko zakonodajo, pokazal pa je, da se nikakor ne namerava soočiti s svojimi strahovi, med katerimi je še vedno na prvem mestu »bilin-gvizem«. Še pred razpravo o tem vprašanju oziroma o polnopravni umestitvi svetovalcev je predsedujoči Dario Rinaldi (KD) v soglasju s svetom prekinil zasedanje in se z načelniki svetovalskih skupin udeležil srečanja s predstavniki delavcev škedenjske železarne, ki so s trga pred občinsko palačo zelo hrupno in ne preveč prijateljsko pozdravili novoizvoljeni tržaški občinski svet. Zato je bil tudi začetek seje povsem prevešen glede na napovedi prejšnjih dni in pri tem so bili verjetno najbolj »prizadeti« pristaši MSI, ker so jim uslužbenci železarne in njihovi sindikalni predstavni-
Moški pevski zbor Vosilij Mirk Prosek-Kontovel
priredi
danes, 27. t. m., ob 20.30
CELOVEČERNI
KONCERT
v Kulturnem domu na Proseku
Vabljeni.
Športno združenje GAJA
organizira
od 27. junija do 5. julija na športnem objektu na Padričah
»ŠPORT IN ItoMO«
z nogometnim in odbojkarskim turnirjem.
Zabavali vas bodo ansambli Happy Day □ Lojze Furlan Zvezde
Vabljeni!
ŠD Vesna
vabi
27., 28. in 29. junija v kriški Ljudski dom na
VAŠKO ŠAGRO
Drevi bo v gledališču Rossetti druga letošnja premiera Operetnega festivala 1992 poletne sezone gledališča Verdi. Na sporedu bo zadnje operetno delo dunajskega skladatelja Roberta Stolza »Spomladanska parada« z izvirnim naslovom »Friihjarsparade«, ki je doživela krstno odrsko izvedbo šele leta 1964, čeprav je nastala že 30 let prej in do prve odrske postavitve bila trikrat uprizorjena kot glasbeni film, med drugim leta 1955 s slovito »Sissi« Romi Schneider v glavni vlogi.
Gre v bistvu za briljantno ope-reto-revijo, nizanko zelo znanih in priljubljenih melodij, vpletenih v sentimentalno pravljico - intrigo, ki se odvija v prazničnem ozračju turističnega običaja imperialnega Dunaja s pojavo samega cesarja Franca Jožefa.
Vodstvo tržaškega mednarodnega festivala je za to prvo italijansko uprizoritev Stolzeve operete zagotovilo tržaškemu občinstvu že dobro znane in priljubljene interprete, med njimi predvsem vedno dražestno pevko-subretko Danielo Mazzucato v naslovni vlogi Marike, pa tenorista Maxa Reneja Cosottija v vlogi simpatičnega »bobnarja« Fritza, avtorja uspešne koračnice, ki je tudi osrednji motiv operete-revije, komika Uga Maria Morosija, Elia Pandolfija in vrsto drugih. V režiji mojstra lahkega žanra Filippa Crivellija in na scenah Jurgena Aueja, bo glasbeno vodstvo v rokah dunajskega dirigenta Alfreda Eschweja.
Premierski predstavi v Rossetti-ju bo prisostvovala tudi Stolzeva vdova, kateri bo še prej prirejen sprejem na avstrijskem konzulatu, v ponedeljek, 29. t.m., pa bodo v Avditoriju muzeja Revoltella v Ul. Diaz podelili »Mednarodno nagrado Operetta 1922« eni najslavnejših interpretk glasbenega filma in vsestranski mojstrici operetnega žanra tridesetih in štiridesetih let, Mariki Rokk, ki bo tudi častna gostja festivala.
j. k.
V Miljah simpozij o razvoju Istre
»Istra in njena prihodnost: razvoj Istre in kooperacije s severovzhodno Italijo« je naslov simpozija, ki ga za ponedeljek, 29. junija, pripravlja Krožek za istrsko-beneško kulturo Istria. Srečanje bo v kulturnem centru na Trgu Republike v Miljah, na njem pa bodo sodelovali italijanski, slovenski in hrvaški poročevalci.
Pobuda krožka Istria bo osrednjo pozornost posvetila ekonomski kulturi, ki se postopno razvija v novih državah čez mejo in ki se mora soočati z dramatičnim prehodom iz centraliziranega v tržno gospodarstvo in s prilagajanjem moderni Evropi. Po besedah predsednika Marina Voccija sodi ponedeljkovo srečanje v okvir politike in programske usmeritve krožka, sledi pa podobnim iniciativam, ki sta letos že bili v Bujah in na Cresu o kmečkem turizmu oziroma o razvoju otokov.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče in nono
Stanislav Conta
Pogreb bo danes, 27. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Križ.
Žalujoči žena Maialda, hči Maria Grazia, vnukinja Martina, sestra Marjanca z družino, svak Emil ter drugi sorodniki.
Križ, 27. junija 1992
Ob izgubi dragega očeta in moža Stanislava Conta izreka raznašalki Mariji Grazii in ženi Maialdi ter svojcem iskreno sožalje
Primorski dnevnik
Delavci škedenjske železarne so na trgu pred županstvom pričakali občinske svetovalce
(Foto Križmančič)
ki odvzeli glavno besedo pred prvim občinskim zasedanjem. Na Trgu Unita so bili namreč še vedno zbrani delavci škedenjske železarne, ki so s hupanjem bager jev zvočno opozarjali na svojo prisotnost, predvsem pa na dramatičnost svojega in obratovega položaja, ki bi vsekakor zaslužil pozornost upraviteljev. Nekaj pozornosti so si priborili, na srečanju z načelniki skupin pa so sprejeli dokument, s katerim se občinski svet v prvi vrsti obvezuje za nekaj konkretnih posegov tako na krajevni kot na deželni in tudi vsedržavni ravni, zato da bi v prvi fazi preprečili stečaj, v drugi pa obstoj in celo razvoj obrata.
Sploh je bila interpretacija zakonov in raznih pravilnikov osrednja tema sinočnjega zasedanja občinskega sveta, ki se je z nekakšno es-kamotažo po »oklepaju Pahor« v poznih nočnih urah lotil politične razprave. Ko bi se tudi v tem primeru tako trdovratno oprijel vsake vejice, bi namreč v odsotnosti političnega dokumenta in predloga za sestavo odbora ne mogel začeti razprave, vendar pa so svetovalci (po eden za vsako skupino) uradno govorili o predlogu predsedujočega Rinaldija, da se druga točka dnevnega reda prenese. Predstavniki strank so v glavnem ponovili svoja povolilna stališča glede sklepanja morebitnih
zavezništev in osnovanja novega odbora, se sklicevali na nujnost čimprejšnje izvolitve odbora in župana zaradi težkega, ne samo gospodarskega položaja. Vendar pa, če je merilo za njihovo izraženo voljo po učinkovitosti upravljanja način, kako so se lotili »primera Pahor« in vprašanja o javni rabi slovenščine, bo tudi tokrat pot od besed k dejanjem zelo dolga in težka.
Tudi na prvi seji občinskega sveta pa se je pokazalo, da je meja str-
pnosti zelo nizka: ko je namreč Samo Pahor ob koncu svoje posega (misli je podal v italijanščini) najprej s Prešernom, nato pa še prosto spregovoril v slovenščini, ga je najprej predsedujoči Rinaldi opomnil, naj govori oziroma citate prevede v italijanščino, nakar so misovci ponovili klavrn prizor, ki so ga pred dnevi uprizorili v pokrajinskem svetu. Rinaldi je zasedanje prekinil za nekaj minut, razpravo pa je zaključil predstavnik PRI Castigliego. (bip)
V torek se izteče rok za predajo davčne prijave za lansko leto
V občinskih izpostavah Občine Trst je v teku sprejemanje posamičnih davčnih prijav za leto 1991, in sicer za prijave na obrazcih 740, 101 in 201, medtem ko v osrednjem anagrafskem uradu na Trgu Gra-natieri 2 (3. nadstr., soba št. 280) sprejemajo povrhu tudi prijave na obrazcih 750, 760 in vse tiste, ki so jih na kakršnih koli obrazcih izpolnili profesionisti, stanovske organizacije, ustanove itd. V občinskih izpostavah bodo prijave sprejemali danes, v ponedeljek, 29., in v torek, 30. t.m., od 8.15 do 12.30, enako kot v anagrafskem uradu, ki bo povrhu odprt še v ponedeljek od 16. do 19. ure in v torek od 16. do 20. ure.
Davčno prijavo je seveda mogoče poslati tudi s priporočeno pošiljko po pošti, naslovljeno na »Centro di Servizio delle Imposte diret-te« v Benetkah. V ta namen bodo v torek, 30. t.m., pošiljke sprejemali vse do 16. ure, in to tako na glavni pošti na Trgu V. Veneto 1, kot tudi v poštnih uradih na Opčinah in v Miljah.
Prihodnji torek posvet sindikatov o izvajanju pravice žensk do dela
V	torek, 30. t.m., bo v konferenčni dvorani pravne fakultete na Trgu Evropa 1 v Trstu posvet na temo: »Ženske in delo: zakona o "pozitivnih pobudah" 125/91 in 215/92«. Posvet prirejajo deželna tajništva sindikatov CGIL, CISL in UIL pod pokroviteljstvom Inštituta za delovno pravo na Univerzi v Trstu, namenjen pa bo preučitvi zakonov, s katerima je Italija osvojila direktivo Evropske skupnosti o pravici žensk do dela.
Posvet se bo pričel ob 9. uri, trajal pa bo predvidoma do 13.30. Uvodno besedo bo imela odgovorna za žensko koordinacijo pri sindikatu CISL Bruna Arbo. Predavali bodo dekan pravne fakultete prof. Gior-gio Conetti, članica deželnega tajništva CGIL Grazia Vendrame, odgovoren za organizacijo pri družbi Zanussi iz Pordenona Giuseppe Guari-ento, deželni odbornik za delo Pierantonio Rigo in ravnateljica Inštituta za delovno pravo na Univerzi v Trstu prof. Cecilia Assanti. Sledila bo razprava, sklepno besedo pa bo imela članica deželnega tajništva UIL Adele Pino.
Jutri ob prazniku tamkajšnjih patronov Petra in Pavla
V Križu procesija in vaška šagra
V	Križu bodo jutri praznovali vaška patrona Petra in Pavla. V dopoldanskih urah bo po vaških ulicah tradicionalna procesija v spremstvu nabrežinske godbe na pihala in narodnih noš. Procesija bo krenila ob 11. uri iz cerkve. Na dvorišču Ljudskega doma pa bo od danes do vključno ponedeljka vaška šagra, ki jo prireja domače športno društvo Vesna. Poskrbljeno bo za pijačo, obiskovalci pa bodo imeli na voljo tudi kiosk z ribami. Vsak večer bo ples.
Šagra v Ljudskem domu je nekako nadomestila nekdanjo razstavo in pokušnjo vin, ki so jo dolgo let v prvi osebi prirejali domači vinogradniki ob sodelovanju kriških organizacij. V Ljudskem domu bodo od danes prodajali tudi srečke za loterijo ŠD Vesna. Žrebanje bo na sporedu prve dni avgusta na zaključnem prazniku kriškega športnega
društva.
Protesti proti gradnji postaje karabinjerjev v parku umobolnice
V komprenzoriju bivše umobolnice pri Šv. Ivanu v Trstu so karabinjerji začeli graditi novo kasarno, in to brez normalnih dovoljenj krajevnih uprav, saj jim zakon omogoča, da gradijo svoja poslopja brez njih. Lokacija nove kasarne pa je medtem vzbudila vrsto protestov krajanov in nekaterih naravovarstvenih in političnih organizacij. Z odprtim pismom se je oglasil Švetovni sklad za naravo (WWF), deželni svetovalci zelenih Andrea Wehrenfennig, Giorgio Cavallo in Federico Rossi so svoj protest izrazili v pismih glavnemu poveljstvu karabinjerjev in ministrstvu za javna dela in v svetovalskem vprašanju predsedniku deželnega odbora, deželni svetovalec DSL Ugo Poli pa je pisal deželnemu odborniku za urbanistiko Gianfrancu Carboneju.
Protestniki poudarjajo, da bi gradnja nove kasarne v komprenzoriju bivše umobolnice uničila vrsto starodavnih dreves, in to v parku, ki je delno tudi zaščiten in predstavlja eno izmed »zelenih pljuč« tržaškega mesta. Po drugi strani tudi opozarjajo, da bi si karabinjerji lahko uredili svoje prostore v eni izmed tolikih zapuščenih poslopij bivše umobolnice.
Jutri višek praznovanj svetoivanskega zavetnika
Svetoivančani obhajamo v teh dneh praznik farnega zavetnika Sv. Janeza Krstnika. Predvečer je bila v stari cerkvici Sv. Pelagija običajna slovenska sv. maša, naslednji dan, to je v sredo (dan Sv. Janeza Krstnika), pa je v isti cerkvici g. škof blagoslovil oltar na slovesnosti ob zaključku obnovitvenih del (na sliki - foto Magajna). Višek praznovanj pa bo jutri, v nedeljo, ob 9. uri, s procesijo in slovesno sv. mašo ob 10. uri z množično prisotnostjo narodnih noš. Po maši sledi družabnost na dvorišču pred cerkvijo.
Uvod v to praznovanje pa je bil koncert barkovljanskega pevskega zbora Milan Pertot, ki se je odzval vabilu svetoivanske slovenske skupnosti. Pod vodstvom Aleksandre Pertot je zbor v prvem delu zapel pesmi različnih avtorjev, od Gallusa do Kedrova, Srebotnjaka in Vrabca. V drugem delu sta bili na sporeu dve Mozartovi skladbi in sicer Sanda
Maria ter Inter natos mulierum. Zbor so tu spremljali gojenci godalnega orkestra Glasbene matice in organist Štefan Bembi. Uspešen koncert je navdušil veliko število poslušalcev. Na pobudo domačinov so koncert podprla podjetja: Hranilnica z Opčin, Friu-lexport in pohištvo Koršič.
Res škoda, da se po 10-letnem uspešnem delovanju namerava pevovodkinja Aleksandra Pertot posloviti od zbora, katerega je vodila od vsega začetka. Če bi s tem zbor prenehal s svojim delovanjem, bi bila osiromašena celotna naša skupnost, saj uspehi zbora Milan Pertot doma in na tujem dokazujejo, da se bomo Slovenci uveljavili le, če bomo skrbeli za nenehno kakovostno rast naše kulture (v tem primeru zborovskega petja). V tem primeru bi se morali zavedat važnosti in priskočiti na pomoč kulturniki in politiki.
Svetoivančani
koncerti
Grad sv. Justa
V sredo, 1. julija, ob 21. uri bo na
sporedu koncert ameriške skupine SCREAMING TREES.
Predprodaja vstopnic pri UTAT v Pasaži Protti.
Moški pevski zbor Vasilij Mirk Pro-sek-Kontovel priredi nocoj ob 20.30 celovečerni koncert v Kulturnem domu na Proseku.
razne prireditve
ŠD Mladina Resco - baletni odsek -
vabi danes, 27. t. m., ob 20.30 v Dom Alberta Sirka v Križu na ponovitev zaključne produkcije gojenk baletne sezone 91/92. Izkupiček večera bo šel za pomoč beguncem iz BiH.
Godba na pihala iz Ricmanj vabi na ZAKLJUČNO PRODUKCIJO gojencev godbene šole z nastopom trobil, pihal, tolkal in trobilne skupine, ki bo v ponedeljek, 29. t. m., ob 18.30 v Babni hiši v Ricmanjih. Vabljeni.
Pri Sv. Ivanu bo jutri, 28. t. m., ob 9. uri običajna procesija s prisotnostjo narodnih noš; ob 10. uri pa slovesna maša. Po maši pa bo družabnost na dvorišču v gostilni pred cerkvijo. Vabljeni!
V bazovski cerkvi bo danes ob 20.45 koncert zbora Pueri cantores sv. Ivan. Pel bo latinske in slovenske pesmi.
kino
ARISTON - 21.30 A propostio di Henry,
i. Harrison Ford.
EKCELSIOR - 18.45, 20.30, 22.15 Gosi lan tutte, r. Tinto Brass, D D EKCELSIOR AZZURRA - 18.30, 20.15,
22.00	II cuore nero di Pariš Trout, i.
Denis Hopper.
NAZIONALE I - 16.30, 20.30 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Kostner.
NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Parenti se-prenti, r. M. Monicelli.
NAZIONALE III - Zaprto zaradi popravil.
NAZIONALE IV - 17.45, 22.15 Gran Canyon, il cuore della citta, i. Kevin Kline, Steve Martin.
GRATTACIELO - 17.30, 19,00, 20,30,
22.15	Piccola peste torna a far danni,
i. Michael Oliver..
MIGNON - 17.00, 22.15 I 600 giorni di Salo, r. Renzo De Felice.
LJUDSKI VRT - 21.15 Mamma, ho perso 1'aereo.
EDEN - 15.30, 22.10 Anal selvaggio tur-bo scatenato, porn., □ □
CAPITOL - Zaprto zaradi popravil. LUMIERE - 17.45, 20.00, 22.15 Cape Fear, il promontorio della paura, r. Martin Scorsese, i. Robert De Niro.
ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 Tacchi a spillo, r. Pedro Almodovar, i. Miguel Bose.
RADIO - 15.30, 21.30 Tutte le provocazi-oni di Moana, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Bernardi in Dariju se je pridružila mala
VALENTINA
Srečnima staršema čestitajo, Valentini pa želijo vso srečo v Življenju
nonota, stric in pranona
Danes praznuje 70 let
VLADIMIR KARIŽ
Ob visokem jubileju mu čestitajo
Tanja, Ada, Vedrana, Neva, Giulio in Alfredo
razstave
V	TK galeriji je na ogled razstava DEMETRIJA CEJA.
V	Galeriji Juliet v Ul. Madonna del Mare 6 razstavlja do 30. t. m. LUIGI MANGONE. Urnik: vsak torek od 18. do 21. ure ali po domeni.
V	galeriji Le Cavera v Ul. S. Frances-co 51/A razstavlja še danes GUIDO ANTONI. Urnik: od 17. do 20. ure.
Sklad Mitje Čuka vabi na razstavo likovnih in ročnih del gojencev vzgojno-zaposlitvenih centrov "E. Vatovec" iz Sežane in Sklada Mitje Čuka iz Opčin, ki je na ogled v Mali galeriji v Sežani.
Na gradu sv. Justa - Bastione fiorito je na ogled razstava GIBERTA SEVERI-JA.
V	galeriji Torbandena in v gledališču Miela razstavlja svoja novejša dela slikar ŽIVKO MARUŠIČ.
V	kavarni Caffe degli specchi je na ogled razstava kraških pokrajin slikarke LILI LUPIERI. Razstava bo odprta do 13. septembra.
V	galeriji Muzeja Revoltella v Ul.
Diaz 27 je na ogled razstava "Od Canove do Burrija - Muzej se predstavlja".
V	razstavni dvorani Turistične ustanove v Ul. S. Nicolo, 20 (III. nad.) je odprta razstava akvarelov PETRA REHARJA. Razstava bo na ogled do 30. t. m., od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure.
V	galeriji Studio Arte 3 v Ul. dell An-nunziata 6/b je odprta razstava LUCIANA CELLIJA.
V	razstavni dvorani Turistične ustanove v Sesljanu razstavlja do 30. t. m. slikar RAFFAELE PELLIZZARI. Urnik ogleda: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure in od 16. do 19. ure ter ob sobotah od_9. do 13. ure, ob praznikih zaprto.
Čedad - V prostorih Tržaške kreditne banke razstavlja do 31. julija svoja dela kipar EROS VALENTE.
V	kraški hiši v Devinu je do 5. julija odprta razstava čipk, ki jo organizira Šola čipk iz Gorice v sodelovanju z občino Devin-Nabrežina, Kulturnim združenjem Devin in Turistično ustanovo iz Trsta. Urnik: ob delavnikih od 10.30 do
12.30	in od 17.00 do 21.00; ob nedeljah od
10.30	do 12.30 in od 14.30 do 21.00.
V	ponedeljek, 29. t. m., od 17. do 20. ure bo na sedežu razstave v Devinu skupina dijakinj Šole čipk iz F-Jk pokazala izdelovanje teh čipk.
__________gledališča_______________
Slovensko stalno gledališče gostuje danes, 27. t.m., ob 21. uri na Gradu v Štanjelu s satiričnim kabaretom IME MU BO JUST.
FESTIVAL OPERETE
ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 premiera Stolzove operete POMLADNA PARADA. Dirigent Albert Eschvve, režiser Filippo Crivelli.
V	torek, 30. t. m., ob 20.30 druga predstava.
Jutri ob 18. uri četrta predstava operete Giuseppeja Pietrija ZBOGOM, MLADOST. Dirigent Guerrino Gruber, režija Mario Licalsi.
Prodaja vstopnic pri blagajni Festivala na trgu Unita (tel. 367816 - 369485) od
9.00	do 12.00 in od 16.00 do 19.00.
Avditorij Muzeja Revoltella
V	ponedeljek ob 17. uri bo v dvorani Avditorija Muzeja Revoltella Elio Pan-dolfi predstavil antologijo najbolj znanih glasbenih filmov Marike Rokk. Vstop z vabilom, ki je na razpolago pri blagajni Festivala (Trg Unita) od 9. do 12. ure in od 16. do 19. ure.
izleti
Klub prijateljstva vabi v sredo, 1. julija, na izlet v Soško dolino z bogatim programom (ogled muzeja v Kobaridu, naravnega parka v Tolminu, vožnja z ladjo po Soči itd.) Vpisovanje in navodila v trgovini Fortunato, Ul. Paganini 2 v Trstu, tel. 630460.
razna obvestila
Solidarnostni odbor poziva širšo javnost, da prispeva za pomoč beguncem iz BiH. Zbrana sredstva bodo izročena Rdečemu križu Slovenije, ki se na vse bolj dramatičen način sooča s problemom številnih beguncev. Finančne prispevke je mogoče nakazati pri sledečih slovenskih denarnih zavodih: Tržaška kreditna banka, Hranilnica in posojilnica Opčine ter Hranilnica in posojilnica Nabrežina.
ZSKD, Društvo zamejskih likovnikov in Združenje Lupusinfabula prirejajo XXII. likovno kolonijo mladih v Sesljanu od 24. do 29. avgusta letos. Informacije in prijave ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, tel. (040) 635626 (vsak dan razen ob sobotah).
Glasbena matica sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 29. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na sedežu Glasbene matice v Ul. R. Manna 29. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročila, razprava, razrešitev starega in volitve novega odbora, razno.
Za 12. mladinski raziskovalni tabor »Bardo 92« se dijaki in univerzitetni študentje lahko prijavijo pri: NŠK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/1, Odseku za zgodovino v Trstu, Ul. Petronio 4 in Slovenski ljudski knjižnici D. Feigla v Gorici, Ul. Croce 3.
SKD Grad - Rabota v Badalučki - Danes, 27. t. m., od 9. ure dalje bomo v sodelovanju s skupino prostovoljcev za civilno zaščito Nord-Est in Občine Trst izpraznili star vodnjak in uredili okolje. Sodeluje Jamarsko društvo Adriatica. Vabimo člane, navdušence in radovedneže.
Združenje prijateljev Podlonjerja in Pro Loco od Sv. Ivana prirejata v sklopu RAJONSKEGA PRAZNIKA, ki se bo nadaljeval do 29. t. m. v Ljudskem domu v Podlonjerju 1. tržaško revijo godb. Nastopili bodo ob 20.30 danes godba Ve-cia Trieste, jutri skupina Arcobaleno in v ponedeljek godba Naselja sv. Sergija. Vsak večer ples z Nevo in Cesarom.
Združenje književnikov Primorske in ZKO Ilirska Bistrica vabita na 6. preroška srečanja na gradu na Premu jutri, 28. junija. Pričetek ob 10. uri: Jasna Čebron
-	Literatura slovenske Istre; Igor Saksida
-	Motivno tematska oblikovanost primorske mladinske poezije; Igor Škamperle -Portretna skica Borisa Pahorja; Ines Cer-gol-Bavčar - Istrska tematika v delih Marjana Tomšiča. Srečanje z letošnjima Prešernovima nagrajencema. Ob 16. uri Področno srečanje mladih piscev Primorske; ob 17. uri Literarni večer s primorskimi pesniki in pisatelji; ob 20. uri Andrej Jelačin - Toni Karjola Show in glasbena skupina Bistre s pevcema Barbaro in Sašom Boštjančičem.
Zveza slovenskih kulturnih društev Trst obvešča, da bodo uradi od 6. julija 92 odprti po poletnem urniku,, in sicer: v ponedeljek, sredo in petek od 8.30 do 15.30; v torek in četrtek od 8.30 do 15.30 in od 16.00 do 18.00.
Zveza slovenskih kulturnih društev Trst - do 10. julija je možna rezervacija abonmajev za gledališko sezono 92/93 Primorskega dramskega gledališča -Nova Gorica. Informacije in prijave vsak dan razen ob sobotah, tel. (040) 635626.
Do 10. julija bo v gostilni Gruden v Šempolaju likovna razstava gojenk prof. Georgea Gabina z univerze v Bostonu.
Sklad Mitja Čuk prireja tudi letos KROŽEK LATINŠČINE za srednješolce, ki nameravajo na klasični, znanstveni ali pedagoški licej. Vse informacije dobite vsak dan (razen ob sobotah in nedeljah) med 8.30 in 13.30 do 13. julija letos v uradih Sklada, Narodna ul. 126, Opčine, tel. 212289.
Dom na Brdini vabi na dvodnevni tečaj vzhodnih zdravilnih pritiskov (masaže, akupresura, refleksna masaža stopal in japonska masaža šiatsu). Tečaj bo v četrtek, 2., in petek, 3. julija, od 19. do 21. ure v Domu na Brdini na Opčinah. S seboj prinesite trenirko in blazino za na tla.
čestitke
V Repnu hiša stoji, danes v njej GORAN slavi, naj ga zdravje spremlja še veliko takih dni, mu želijo njegovi dragi vsi.
KD Igo Gruden iz Nobrežine
vabi na
ZAKLJUČNI KONCERT DOMAČIH
ŽENSKEGA IN MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA
ki ju vodi Ksenija Kos.
Koncert bo jutri, 28. t. m., ob 20. uri v društvenih prostorih.
Toplo vabljeni!
včeraj - danes
Danes, SOBOTA, 27. junija 1992
EMA
Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob
2.15	in zatone ob 18.01.
Jutri, NEDELJA, 28. junija 1992
IRENEJ
PLIMOVANJE DANES: ob 2.39 najnižja -50 cm, ob 9.21 najvišja 17 cm, ob 13.56 najnižja -5 cm, ob 20.00 najvišja 47 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 24,8 stopinje, zračni tlak 1013,2 mb rahlo raste, veter 12 km na severovzhodnik, vlaga 37-odstotna, nebo rahlo pooblače-no, morje skoraj mirno, temperatura morja 22,7 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Alessandra Palusa, Deborah Ambrosi, Stefania Sergas, Jessica Mislej.
UMRLI SO: 78-letna Silvana Zentrich, 66-letna Giordana Lorenzon, 83-letni Leopolde Babich, 90-letna Rosa Maioli, 83-letna Jolanda Piaja, 94-letna Giovanna Stinco.
OKLICI: šofer Alessandro Furlan in Barbara Ostolidi, zidar Mario Terčon in gospodinja Cristina Furlan, grafični operater Roberto Dovier in tiskarka Cristina Pacor Skubla, šofer Guido Spadaro in uradnica Luisa Pischiutta, uradnik Mar-co Dorsini in uradnica Valentina Dell A-guila, uradnik Mario Drago in uradnica Maura Busatto, podčastnik Marcello Bor-tolotti in gospodinja Raffella Attardo, zavarovalec Bruno Ruta in uradnica Nadia Di Stefano, točaj Luciano Scurce in gospodinja Monica Grammatico, uradnik Sergio Jerman in prodajalka Loredana Miclaucich, mehanik Antonio Baffa in gospodinja Michela Marconi, uradnik Paolo Bontempo in uranica Cristiana Manca, uradnik Francesco Antoni in v pričakovanju zaposlitve Isabella Tiacci, delavec Fabrizio Perlitz in prodajalka Gabriella Ambrosi, mesar Claudio Dui-movich in prodajalka Fulvia Orni, pleskar Muaurizio Somma in socio-zdrav-stvena pomočnica Isabella Herrmann, elektronski tehnik Bruno Safretti in uradnica Monica Burla, mehanik Davide Marši in delavka Manuela Debemardi, zapriseženi čuvaj Alessio Kelemen in trgovka Silvia Catenaro, uradnik Franco Kanzian in univerzitetna študentka Ele-na Blancato, strojnik Roberto Rossoni in uradnica Daniela Bemetti, uradnik Fla-vio Ferrante in uradnica Cristina Fioren-tino, uradnik Maurizio Teghini in točajka Antonella Gentile, picar Sebastiano Rivela in gospodinja Sara Nella, uradnik Alessandro Sverzut in uradnica Antonella Venturi, skladiščnik Guido Zoch in prodajalka Marina Čeme.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 22., ■ do nedelje, 28. junija 1992 Normalen urnik lekarn:
od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Korzo Italia 14, Ul. Zorutti 19, Ul. Fla-via 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Korzo Italia 14, Ul. Zomtti 19, Ul. Giu-lia 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30.
Ul. Giulia 1 (tel. 635368).
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL
NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA
URAD ZA INFORMACIJE KZE
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
šolske vesti
Otroci šempolajskega vrtca vas vabijo na ogled razstave ročnih del, ki bo jutri, 28. t. m., od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Sindikat slovenske šole obvešča, da
imajo vsi začasni suplenti, ki nimajo plačanega poletja, pravico do doklade za brezposelnost. Prošnjo na zavod INPS morajo predložiti s službenim listom v teku 68. dni od zadnjega dne službovanja na šoli. Obrazce in informacije dobite na sedežu SSŠ. Urnik: ob torkih in petkih od 11.30 do 13.00, ob sredah od 15.30 do
16.30	in ob petkih od 16.00 do 17.00.
__________prispevki_________________
Ob 15. obletnici smrti dragega očeta Stankota Miliča daruje hči Stana 50.000 lir za balinarsko sekcijo KD Kraški dom.
V	spomin na Darko Lipovec Taha darujejo teta Emilija in bratranci Jurij, Pino, Natalija in Marija 100.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
Namesto cvetja na grob bratranca Josipa Vodopivca daruje Ljuba Štrajn
30.000	lir za pihalni orkester Breg in
20.000	lir za MoPZ Valentin Vodnik.
Ob 7. obletnici smrti drage mame Brede Rauber darujeta Jasna in Nataša
100.000	lir za OD Bor.
Namesto cvetja na grob Ninine mame Darke Taha darujejo dijaki l.a razreda SŠ S. Kosovel z Opčin 55.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
Namesto cvetja na grob Fabia Calzija darujeta Riko in Stanka Čuk 15.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk.
V	spomin na nepozabnega prijatelja Vlada Kogoja daruje Lojze Udovič
100.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na Fani Sedmak darujeta Evica in Judita 50.000 lir za SKD Tabor.
V	spomin na Pierino Kušuta - Breti, ki je umrla v Calusu pri Torinu, na Ninota Busettija in na Fanico Košuta-Sedmak daruje Pierina Bogatec-Sirk 50.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu.
V	spomin na Fanico Košuta-Sedmak darujejo Pierina Sedmak 20.000 lir, Marija Tretjak 20.000 lir, Viljem Košuta 20.000 lir, Julka in Mirko Bogateč 15.000 lir, Nora Serasin Bortolotti 10.000 lir, Albina Bogateč iz Nabrežine 10.000 lir, Marica, Lori in Pepi Ukmar 10.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB v Križu.
V	spomin na dragega Fabija Kalca darujejo Milka, Sonja in Franc Kalc (Gro-pada) 50.000 lir ter družina Dario Brce (Gropada 62) 20.000 lir za Ljudski dom Trebče.
__________mali oglasi_______________
OSMICO je odprl Stanko Gruden iz Sa-matorce. Vabljeni.
OSMICO je odprl Ladi Rebula, Repnic 2.
OSMICO je odprl Miro Lovriha, Dolina 233.
OSMICO je odprl Karlo Mulič, Veliki Repen št. 50. Toči belo vino in teran.
16-LETNI fant išče delo kot vajenec v pekami ali katerokoli dmgo delo. Tel. na št. 363638.
NUDIVA INŠTRUKCIJE iz latinščine, matematike ter finančne matematike. Tel. na št. 310954 od 13. do 15. ure.
DAJEM V NAJEM stanovanje - spalna soba, velika kuhinja, kopalnica in majhno dvorišče - za 1 ali 2 osebi, v okolici Doline. Tel. na št. 228390.
LJUBITELJU ŽIVALI podarim luškane-ga 20 dni starega psička. Dunja 225603.
NUDIM inštrukcije iz matematike in knjigovodstva. Tel. na št. 229267.
ČEBELAR Anton Maar iz Boršta 4, tel. 228949, razpolaga z akacijevim medom.
POHIŠTVO KORŠIČ je prisotno na sejmu v paviljonu Mobilita. Obiščite nas.
POTOVANJE PO TURČIJI, počitniško potovanje od Dardanjel do Antalye, potovanje ob južni obali in ogled Ka-padokije, počitnice na obali Antalye. Informacije na telefon 0038/61 325665.
PARTNERJA na področju trgovine z lesom in lesnimi izdelki v Italiji iščem. Informacije na telefon 0038/61 373467 od 8. do 17. ure.
PRODAM fiat tipo 1.4, november 89, si-vometalizirane barve, s priključkom za prikolice, informacije ob večernih urah na tel. št. 225025.
PRODAM alfa 33, 1300, letnik '89, km 50 tisoč. Telefonirati na št. 200093 ali 200318.
MUMUTA 1992
konzorcij Trieste Arrcda
44. TRŽAŠKI VELESEJEM - PAV. E1
menjalnica
26. 6. 1992
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI
Ameriški dolar		.. 1169,-	1150.
Nemška marka		..	756,76	748.-
Francoski frank ....	224,70	221.
Holandski florint ..	..	671,59	662.
Belgijski frank		..	36,758	35,50
Funt šterling		. 2205,40	2190.
Irski šterling		. 2018,65	1990.
Danska krona		196,83	192.
Grška drahma		6,225	5,50
Kanadski dolar		978,10	950.
Japonski jen 		9,24	9,10
TUJE VALUTE	FIXING MILAN	BANKOVCI TRST
Švicarski frank		837,95	828.—■
Avstrijski šiling		107,49	106.—
Norveška krona		193,40	191.—
Švedska krona		209,43	206.—
Portugalski eskudo .	9,113	8.—
Španska peseta 		12,015	11,30
Avstralski dolar		879.—	840.—
Jugoslov. dinar 		—	
ECU		1551.	
Slovenski tolar			14,25
Hrvaški dinar		—	4,50
OZ-ll/n	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
DLIt\D	tržaška kreditna banka
Z razstave v Mali galeriji v Sežani ob prisotnosti Sklada M. Čuk
Likovno izražanje prizadetih
d ifprl Z $ ši
rr\ /~n m .
jim rnnru
L2TJJE

6 St
A
... ^
K	ISrT
Enega od likovnih izdelkov so natisnili kot vabilo na razstavo
Ni vsakdanja zadeva, da se tri -v svoji dejavnosti močno podobne ustanove, srečanj o in to na tako lepi razstavi, kot je bila tista, ki smo si jo ogledali v torek v »Mali galeriji« v Sežani.
Organizator razstave in srečanja je bil Center za socialno delo iz Sežane, udeležili pa so se ga, s svojimi izdelki, gojenci Sklada Mitja Čuk z Opčin, varovanci delavnice pod posebnimi pogoji iz Sežane in učenci Centra za usposabljanje »Elvira Vatovec« iz Divače.
To, kar so prizadeti otroci kar treh ustanov pokazali, je bilo več, kot bi lahko kdorkoli pričakoval. Če ne bi vedeli, da gremo na razstavo izdelkov, ki so jih napravili otroci s fizičnimi, ali psihičnimi pomanjkljivostmi, potem bi lahko rekli, da smo gledali eno izmed tolikih šolskih razstav, le da je imela ta nekaj svojstvenega, nekaj posebnega, kar je dajalo posameznim izdelkom - pa naj bodo to risbe, ročna dela, keramika in še marsikaj, poseben čar in vrednost.
Silvana Samec, direktorica Centra za socialno delo iz Sežane je v svojem pozdravnem govoru govorila o gojencih, o njihovih težnjah, pa tudi o želji vzgojiteljev, da bi se njihovi varovanci čimbolje vključili v vsakdan, da bi svoje želje, pa tudi hotenja, čim bolje izražali v svojih delih.
Marija Čok, defektologinja in vodja zavoda iz Divače, je predstavila na razstavi izdelke 14 otrok od 7. do 17. leta starosti. »Naša šola je namenjena usposabljanju prizadetih in služi tudi starejšim osebam, ki se želijo še s čem ukvarjati. Prinesli smo gobeline, vezenine, izdelke iz usnja in še marsikaj. Najbolj pa veseli naše
varovance glasba. Zato ji tudi posvečamo veliko časa. Ena vzgojiteljica ima pri nas skrb za pet otrok.«
Dom v Divači je odprt vsak dan, razen praznikov in nedelj, medtem ko ima dom v Sežani osem varovancev, ti so v domu do 14. ure. Ustanova izdaja tudi svoje glasilo. Tu je Rafko Okretič - vodja delavnic, pa še Lilijana Lazar Tripkovič - delovna terapevtka.
Sklad Mitja Čuk je na razstavi predstavila tajnica Stanka Čuk. Sklad je prikazal risbe z izleta, ki so ga varovanci opravili v Predjami, na domu psihoterapevta dr. Viljema Ščuke, pa obrise raznih avtomobilov, ki so jih varovanci napravili iz kruhove sredice; pa še majice so predstavili, ki so jih izdelali že lani za praznik otrok, pa so jih hoteli pokazati še svojim tovarišem, prijateljem iz centrov v Sežani in Divači.
Center za socialno delo iz Sežane je za to priložnost izdal tudi glasilo, v katerem so varovanci kot naslovno risbo predstavili »Samotni oblak«, v glasilu pa objavili precej misli in spisov o svojih občutkih in gledanju na svet, pa tudi o dogodkih, ki so se jim najbolj vtisnili v spomin.
Razstava bo odprta vsak dan od 15. do 18. ure, razen ob nedeljah in praznikih. Priporočamo jo vsem, ki si je še niso ogledali, ker resnično ne bodo mogli verjeti, kaj lahko naredijo otroci, oziroma mladi, z različnimi fizičnimi in psihičnimi motnjami in kako globoko občutijo to svoje delo.
Naj še povemo, da sta na otvoritvi razstave zaigrali nekaj skladb na flavto dve varovanki -Sabina in Ana iz Divače, ki ju poučuje Jožica Zafred.
NEVA LUKEŠ
SSG z uspešnico Ime mu bo Just v raznih krajih
Letošnja poletna sezona Slovenskega stalnega gledališča se približuje skorajda po prstih, brez hrupa in velikih oznanil. Tega je verjetno krivo nenehno deževje, ki ogroža njen začetek in normalen potek, čeprav v gledališki upravi hočejo verjeti napovedim, da bodo julijski večeri suhi in topli.
Skrbi jih predvsem za te prve predstave, štiri ponovitve uspešnice Ime mu bo Just. Kabaret Sergeja Verča in Borisa Kobala, katerega je s svojim izjemnim igralskim čarom dopolnila Polona Vitrih, je namreč na sporedu že nocoj v Štanjelu. Jutri je predviden v Mačkoljah, v ponedeljek pa v Trebčah. Zadnja predstava bo v torek na goriš-kem gradu. Uprizoritev na prostem bo gotovo izgubila nekaj specifičnega bleska, ki ga lahko ima samo v dvorani, prepričani pa smo, da bodo gledalci kljub temu prišli na svoj račun, tudi s kakšno svežo bodico.
Drugi skupini (vodi jo Meta Hočevar) pa se medtem v Trebčah pod kostanji kulturnega doma, iztekajo vaje za Goldonijevo Prebrisano vdovo. V potujoči oder spremenjeni kamion je končan, na premiero v Bazovico pa bo odpeljal v petek, 3. julija.
■ Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice gostuje naokrog po Primorskem v okviru svoje poletne sezone z Ruzantejevo komedijo Lubjezen, uojska, lakota. Danes, ob 21. uri bodo delo v režiji Marka Sosiča uprizorili na Gradu Dobrovo v Brdih.
Spored predstav v sežanskem kulturnem domu
Torek,30. junija, ob 20. uri
ameriška gangstrska melodrama BUGSY (režija Barry Levinson).
Četrtek,2. julija, ob 17. uri ameriška filmska komedija NE RECI MAMI, DA SMO SAMI (režija Stephen Herek).
Torek, 7. julija, ob 20. uri ameriški akcijski film MAŠČEVANJE DVOJČKOV (režija Scheldon Let-tich).
Četrtek, 9. julija, ob 20. uri
ameriški avanturistični film K2 Franza Roddanna. Film govori o pogumu in vzdržljivosti pri vzponu na najnevarnejšo goro na svetu.
Petek, 10. julija, ob 21. uri v
amfiteatru Kulturnega doma gostovanje skupine MUSICAL, MU-SICAL iz Zagreba z izborom pesmi iz operet in musicalov, kot so GROFICA MARICA, VJENČANI LIST, VESELA VDOVA,GUSLAČ NA KROVU, JALTA, JALTA in drugi.
Torek, 14. julija, ob 20. uri
ameriška erotična filmska drama DEVET IN POL NOČI (režija Zol-dan King).
Četrtek, 16. julija, ob 20. uri
francoska filmska komedija OPERACIJA PAŠTETA (režija Jean Marie-Poire.
Petek, 21. avgusta, ob 21. uri
VEČER SAMOSPEVOV. Solist Jurij Reja v amfiteatru KC Srečka Kosovela.
Petek, 28. avgusta, ob 18. uri
Koncert slovitega zbora DUNAJSKI DEČKI v veliki dvorani Kulturnega doma.
Nedelja, 30. avgusta, ob 21. uri
Carlo Goldoni PRIMORSKEZ-DRAHE v izvedbi gledališča KC Srečka Kosovela Sežana.

današnji televizijski in radijski sporedi
f-jf-g

11
r~c rai 1__________________
7.00	Film: L'inafferrabile Primula Nera (pust., ZDA)
8.45	Potni list za Evropo
9.00	Aktualno: Ciao Italia
12.25	vreme in dnevnik 1
12.35	Aktualno: Ciao Italia
13.25	Izžrebanje lota
13.30	Dnevnik in Tri minute
14.00	Film: Buonasera, signo-ra Campbell (kom., ZDA-It. 1968, i. Gina Lollobrigida, Peter Lavvford)
15.50	Sobotni šport: ženski pentatlon, 16.20 gimnastika Italija-SND-Romu-nija, 17.20 dresura
17.55	Izžrebanje lota
18.00	Kratke vesti
18.10	Variete: Disney club
19.25	Nedeljski evangelij
19.40	Aktualno: II našo di Cleopatra
19.50	Vremenska napoved
20.00	Dnevnik in šport
20.40	Film: Acgua e sapone (kom., It. 1983, r.-i. Carlo Verdone, N. Hovey)
22.25	Glasba: Notte rock
22.45	Dnevnik
23.00	Posebnosti TG1
24.00	Dnevnik in vreme
0.30 Film:	I demoni
(dram.,Fr. 1988)
^ RAI 2
7.00	Nanizanke in risanke
9.10	Nanizanka: II dottor Do-ogie Hovvser
9.35	Nan.: Jackie e Mike
10.25	Evropski dnevi
10.55	Nan.:Medico alle Ha-waii - Separazioni
11.45	Kratke vesti
12.00	Aktualno: Sereno varia-bile (vodita O. Bevilac-qa, Mita Medici)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Rubrika o medicini
13.45	Sereno variabile, 2. del
14.30	Glasba : Europop
15.00	Film: II seme del tama-rindo (krim., VB 1974, i. Omar Sharif)
17.05	Izžrebanje lota
17.10	Film: La meticcia di fuoco (vestern, ZDA)
18.35	Nan.: II commissario Koster, vreme
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Variete: Stasera mi but-to... e tre! (vodita Toto Cotugno, G. Faletti)
23.15	Nočne vesti
23.30	Boks: Vasquez-Cruz (SP v superpetelinji kat.)
0.20 Vreme in horoskop
0.25 Film: La fiammiferaia
1.35	Nočni šport: motociklizem, avtomobilizem
|	RAI 3	|
7.00	Sat News
8.55	Šport: kanu
11.30	Spoznavati Alpe Jadran
12.00	Film: UrVestate d'amore (dram., Šved. 1950)
13.25	Dok.: Pred 20 leti
14.00	Deželne vesti
14.10	Popoldanski dnevnik
14.25	Aktualno: Okolje Italija
14.40	Šport: kanu, 22. kolesarska dirka diletantov po Italiji
15.25	Srečanje o športi kinematografiji
16.05	Šport: vaterpolo Italija-Nemčija-ZDA-Španija,
17.00	nogomet, 17.45 IP v bezbolu
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Aktualno: Videobox
20.30	Film: Assassinio sull'Ei-ger (pust., ZDA 1975, r.-i. Clint Eastvvood, George Kennedy)
22.30	Dnevnik ob 22.30
22.45	Aktualno: Sottotraccia (vodi Ugo Gregoretti)
23.20	I segreti di Hollywood
0.30 Dnevnik, pregled tiska in vremenska napoved
0.55 Filmske novosti
1.05	Variete: Fuori orario
1.35	Dok. film: Calcutta
f fe" TV Slovenija 1	|
8.25	Izbor: Angleščina, 8.45 Radovedni Taček, 9.00 Lonček kuhaj, 9.10 Klub klobuk, 11.05 Zgodbe iz školjke
12.00	Poročila
12.05	TV dnevnik BIH
13.20	Tok Tok (pon.)
14.55	Večerni gost
15.45	Napovednik
15.50	Dok. oddaja ob obletnici osamosvojitve
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.10	Film: Cvetje v jeseni (Slov. 1973)
19.05	Risanka in Napovednik
19.15	Žrebanje 3x3
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Utrip
20.30	Komu gori pod nogami?
21.35	Nad.: Zlata leta
22.25	Dnevnik, vreme, šport
22.50	Napovednik
23.00	Sova, vmes nan. Mur-phy Brown in Gabrielov ogenj (ZDA 1991, i. James Earl Jones, Laila Robins), film Harlekin (Avstrija 1980, r. Simon VVincer, i. Robert Povzeli, D. Hemmings) ter variete Nočne ure
2.15	Video strani
|~PP) TV Koper
13.00	Nad.: Rayanovi
13.20	Agencija Rockford
14.15	Film: Mali mož (kom., ZDA 1940)
15.30	Dedkove pripovedke
16.00	Otroški program
18.10	Globus
19.00	TV Dnevnik
19.25	Nabožna oddaja
19.35	Nad.: Rayanovi, nan.
20.45	Film: Dan, ko so ribe prišle na kopno (kom., ZDA 1967)
22.35	TV Dnevnik
22.45	Dok.: Euroasia express
23.45	Nanizanka
f TV Slovenija 2
16.35	Sova, vmes nanizanki Roseanne in Gabrielov ogenj
18.00	Prisluhnimo tišini
18.15	Angleščina
18.30	Pozdrav iz Bohinja
19.00	Risanke: Kremenčkovi
19.30	TV Dnevnik BIH
20.05	Klasika
20.30	Film: Njen alibi (dram., ZDA 1989, i. Tom Sel-leck, P. Porizkova)
22.05	Javna tribuna
22.45	Židovstvo pri Slovencih 0.15 Video strani
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes. Koledar in Pravljica,- 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Orkestri; 9.00 Lahka glasba; 9.30 Zapisi o literatih; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v Cankarjevem domu; 11.30 Roman: Mesto v zalivu (29. del); 11.45 Priljubljene melodije; 12.00 Ta rozajanski glas; 12.30 Orkestri; 12.45 Glasnik Kanalske doline; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ne-diški zvon; 14.40 Potpuri; 15.00 Duh časa in čar odra v spominih J. Babiča; 15.30 Evergreeni; 16.00 Mi in glasba: violinist David Žerjal, violončelist Aleksander Sluga; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Alpe Jadran; 17.40 Potpuri; 18.00 Radijska igra: Bog se zame ne zmeni; 19.20 Zaključek.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Raglja (v živo); 9.35 Vremenska napoved; 10.05 Kulturna panorama; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Poslušalci čestitajo; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila, čestitke in glasba; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 18.30 Kam na nedeljski izlet; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na obisku; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Radijska igra; 22.50 Zabavni orkestri; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
CANALE 5______________
7.00	Aktualno: Na prvi strani
8.30	Nanizanki: Arnold, 9.00 I cinque del guinto piano
9.45	Aktualno: Italia doman-da (pon.), 10.45 Nonsolo-moda, 11.15 Anteprima
12.05	Kviz: II pranzo e servito (vodi Claudio Lippi)
13.00	Dnevnik TG 5
13.20	Variete: Non e la RAI
14.30	Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Amici (vodi Lella Costa)
16.00	Otroški variete: Bim bum bam in risanke
18.00	Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna
20.00	Dnevnik TG 5
20.25	Striscia la notizia
20.40	Variete: Mednarodni
festival klovnov (vodita Claudio Lippi, Carmen Russo)
23.00	Variete: Belle d'estate
24.00	Nočni dnevnik TG 5
0.15 Film: A mezzanotte va la
ronda del piacere (kom., It. 1975, r. Marcello Fon-dato, i. Claudia Cardina-le, Vittorio Gassman
2-15 Striscia la notizia
2.30	Nočni spored
RETE 4_________________
8.00	Kviz: Gioco delle coppie
8.30	TG 4 vesti
9.00	Nadaljevanke: Una don-na in vendita, 10.00 General Hospital, 10.30 Marcellina
11.00	Otroški variete
13.00	Nadaljevanka: Sentieri
13.30	TG 4 vesti
13.50	Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti)
13.55	Nadaljevanka: Sentieri
14.20	Nan.: Avvocati a Los Angeles - Invisibili nemici
15.20	Nad.: Vendetta di una donna, 15.55 Io non čredo agli uomini, 16.25 Tu sei il mio destino
17.30	TG 4 vesti
18.00	Aktualno: Lui lei 1'altro
18.20	Kviz: Gioco delle coppie
19.00	TG 4 vesti
19.25	Rubrika o lepoti
19.30	Nad.: Cristal
20.00	Variete: Sandra & Rai-mondoShow
20.30	Nad.: La mia seconda madre (i. D. Lorente
22.30	Film: Toto a colori (kom., It. 1952, r. Steno, i. Toto, Virgilio Riento), vmes TG 4 vesti
0.30 Nočni spored
ITALIA 1______________
6.30	Pregled tiska
6.40	Otroški variete
9.05	Nanizanke: Il mio amico Ricky, 9.45 La časa nella prateria- Luomopiu ric-co, 10.45 Hazzard - Testi-mone daccusa
11.45	Variete: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari)
14.05	Odprti studio
14.25	Nanizanka: Supercar - Il rovescio del Computer
15.25	Glasba: Top Venti (vodi Emanuela Folliero)
16.25	Nan.: Giustizieri della citta - Disastro Dreilin-ger, 17.30 T.J. Hooker -Una tecnica inconfondi-bile, 18.30 Riptide
19.30	Odprti studio
19.40	Studio šport in vreme
19.50	Kviz: Il gioco dei 9
20.30	Film: Alien - Scontro finale (fant., ZDA 1986, r. James cameron, i. Sigo-urney VVeaver)
23.15	Variete: Magico David (vodita Moana Pozzi, Gianni Fantoni)
24.00	Nan.: Maratona Star Trek, vmes (1.00) Odprti studio, pregled tiska in studio šport
ODEON_________________
13.00	Risanke
13.30	Šport: rafting
14.00	Rubriki: Auto & Motori,
14.30	Auto & Motori Šport
15.00	Nan.: Navy, 15.45 Quat-tro donne in carriera
16.15	Film: II falco doro (pust., It. 1955, r. Lodovico Bra-gaglia, i. Anna Maria Ferrero) ■
18.00	Šport: Emozioni nel blu
19.30	Risanke: He-Man
20.00	Nanizanka: Ouattro donne in carriera
20.30	Film: G ran premio (kom., ZDA 1944, r. Clarence Brown, i. Mickey Roo-ney, Elizabeth Taylor, Anne Revere)
22.45	Nan.: Gli sceriffi della neve, 23.45 Serpico 0.45 Rubrika: Auto & Motori
TMC___________________
8.30	Nanizanka in risanka
9.30	Dok.: Prijateljska narava
10.15	Nanizanka: Le isole per-
dute
11.00	Variete: Out-Officina
12.00	Variete: Piacere Italia (vodita W. De Angelis, Luigi Veronelli)
12.30	Rubrika o motorjih
13.15	Rubrika: Šport Shovv (vodi M. Sbardella)
17.15	Nan.: Gli uomini del K3 -La festa del tiro a segno
19.00	Šport: Eurocalcio
20.00	Vesti: TMC News,
20.35	Nogomet: pokal Španije
23.00	Aktualno: Šrečanje s Fu-riom Colombom
23.45	Film: Il prezzo della pas-sione (dram., ZDA 1986, r. Larry Elikann, i. Richard Crenna, Karen Young)
1.30	Film: Chi e Black Dah-lia? (krim., ZDA 1975, r. Joseph Pevney, i. Lucia Arnaz, Efrem Zimbalist)
3.25	Aktualno: CNN News
TELEFRIULI____________
15.00	Rubrika: Arcobaleno
15.30	Nan.: Adorabili creature
17.00	Nanizanka: Avventura
17.30	Nad.: White Florence
18.00	Rubrika: Diagnosi
19.00	Večerne vesti
19.30	Nan.: Avventura
20.30	Film: Il volo della sfinge (pust., 1984)
22.45	Uočne vesti
23.15	Čakajoč na polnoč
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Kronika in komentar
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8. 45 Informacije; 9.00 Souvenir d'Italy; 9.35 Bla bla radio; 11.00 Moped show; 11.30 Turistična poročila; 12.00 Tropicana;
12.30	Opoldnevnik RK; 14.00 Okno v svet; 15.00 Dance mušic; 15.15 Hit dneva;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Zamejska reportaža; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah;
17.30	Primorski dnevnik; 18.00 Dajmo naši; 18.30 Starinarnica; 19.00 Dnevnik.
RADIO KOPER
(italijanski program)
' 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
19.30	Dnevnik; 6.45 Kulturni koledarček;
7.45	Jutranjik; 7.50 Astrološki kotiček; 8.10 Morfej; 8.20 Block notes; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Hiti; 9.00 Poletne turneje; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Lucianova pisma;
10.00	Pregled tiska; 10.40 Svet družine;
11.00	Narečna oddaja; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.40 Teen redakcija; 16.00 Mixage; 17.00 Vroči hiti;
18.45	Pesmi; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Sobotni kabaret; 15.00 Glasba po željah; 18.00 Za vsakogar nekaj.
Odločitev je sprejel občinski odbor na včerajšnji seji
Zahodna obvoznica se ne bo gradila tako kakor je bila prvotno zamišljena
Zahodne obvoznice ne bodo gradili. Vsaj na osnovi prvotnega načrta ne. Tako stališče je na včerajšnji seji sprejel goriški občinski odbor in to na podlagi poročila pristojnega odbornika inž. Pieraimonda Cappelle. Inž. Cappella je imel v Trstu pogovor z visokimi deželnimi funkcionarji in prav ob tej priložnosti so bili izrečeni pomisleki o smotrnosti gradnje ceste, tako, kakor je bila prvotno zamišljena. Tako izhaja iz uradnega poročila za tisk, ki smo ga včeraj opoldne prejeli z Občine.
Občinski odbor je tudi sklenil, da bo na Deželo poslal prošnjo, naj se načrt, na osnovi katerega je bila dana ponudba in opravljena licitacija, ne izvaja. Posebej kar zadeva odsek pri ločniškem mostu (gradnja visokega opornega zidu in viadukta) in kar zadeva odsek načrtovanih del v industrijski coni. Odbor bo Deželo prosil, da se začne postopek za spremembo načrta. Denar naj bi uporabili za ureditev dostopov v mesto z južne strani (ul. Terza Armata in Tržaška cesta) ter z zahodne strani (ločniški most).
Občinski odbor je sprejel tako odločitev tudi ob upoštevanju nekaterih drugih dejstev, med drugim, da načrt ni v skladu z veljavnimi urbanističnimi stru-menti.
Tako naj ne bi upošteval priporočil občinskega sveta in drugih organizmov. Občinski odbor, piše nadalje v poročilu za tisk, namerava ponovno določiti, oziroma razširiti območje soškega parka, ki je bilo skrčeno v varianti št. 28 - prav z namenom, da se omogoči gradnja ceste.
Gre za varianto, ki je, kakor se bralci prav gotovo dobro spominjajo, imela zelo čuden postopek, zlasti v končni fazi.
Zahodne obvoznice torej ne bo, vsaj v taki obliki, kakor je bila prvotno zamišljena. Oddahnili si bodo naravovarstveniki in predstavniki vseh gibanj in strank, ki so si skoraj dve leti prizadevali preprečiti uničevanje zelenih površin in soškega brega in ki so si prizadevali tudi preprečiti zapravljanje javnega denarja za nepotreben objekt.
Ob zadevi in predvsem glede načina, kako je umik občinske uprave predstavljen, ne moremo mimo dveh, treh ugotovitev: prvič, večkrat je bilo v občinskem svetu javno postavljeno vprašanje o tem, če se načrt sklada z urbanističnimi instrumenti, drugič, zakaj so na Deželi šele zdaj izrazili pomisleke o smotrnosti gradnje ceste, tretjič, zakaj se niso že prej upoštevali predlogi o spremembi načrta v smislu, da se z denarjem uredi dostopa v mesto.
Ali ni že prejšnja uprava imela možnost vprašati za mnenje razne deželne službe ?
Bolj ko o zadevi razmišljamo in razglabljamo, bolj postaja očitno,'da je k takemu razpletu in odločitvi občinsko upravo (in najbolj vnete zagovornike gradnje ceste) prisilila takoimenovana civilna družba, oziroma vsi tisti, ki so se postavili po robu gradnji nepotrebnega objekta. Ne bi bili objektivni če seveda ob tem ne bi upoštevali tudi odmevov na dejavnost sodstva v Venetu, Milanu in tudi v Gorici.
Če vsega tega ne bi bilo, bi najbrž čez kakšen mesec lahko že opazovali bagerje, kako uničujejo bregove Soče...
Velik odziv na solidarnostno pobudo
Sindikati nadaljujejo akcijo Danes konvoj iz Bologne
Pobuda, ki so jo sprožile sindikalne zveze CGIL/CISL/UIL na Goriškem, da bi ob nakupih prehrambenih in drugih izdelkov pomagali tudi beguncem iz BiH, je že prvi teden naletela na nepričakovano dober odziv. Kakor smo že včeraj, na kratko poročali, so preko meje, namenjeno v zbirni center v Deskle, prepeljali prvi tovor pomoči. V glavnem je šlo za otroško hrano, artikle za osebno nego in hrano. Vsega nad 800 kilogramov. Akcija sindikatov se nadaljuje, predvidoma pa jo bodo razširili na območje celotne dežele.
Glede pomoči civilnemu prebivalstvu pa velja zabeležiti, da bo danes predpoldne prispel na mednarodni mejni prehod pri Štandrežu konvoj tovornih vozil iz Bologne.
(Na sliki - foto Marinčič - odpremljanje prvega tovora pomoči.
Slovenščina sprejeta tudi na goriški preturi
Fotografska razstava v Sovodnjah Preteklost in sedanjost občine
Včeraj je slovenščina skozi glavna vrata vstopila tudi v goriš-ke sodne dvorane. Pretor dr. Paolo Mulitsch je sprejel vlogo Marka Marinčiča, ki je dan pred obravnavo s pravno pomočjo odv. Bogdana Berdona vložil zahtevo po dvojezičnem postopku v smislu čl. 109 novega kazenskega potopnika. Ta člen določa, da imajo pripadniki jezikovnih manjšin v sodnem postopku pravico do uporabe lastnega jezika v pisni in ustni obliki. Včerajšnja odločitev je pomembna, saj je to prvi primer izvajanja tega člena v goriški sodni dvorani, medtem ko to vprašanje v Trstu ni več sporno. Za goriško sodstvo pa je to preokret, saj je bila pred tem edina zahteva po rabi slovenščine zavrnjena. To se je zgodilo v obravnavi proti sovo-denjskemu županu Vidu Primožiču, ko je pretor dr. Papaianni zavrnil zahtevo po rabi slovenščine z utemeljitvijo, da po zakonih Slovenci na Goriškem nismo "uradno priznana manjšina".
Priložnost za priznanje se je včeraj ponudila v postopku proti šestim pripadnikom gibanja Zelenih. Obtoženi so, da niso predhodno javili policiji manifestacije novembra 1990 na mejnem prehodu za pešce med Škabrijelovo in Erjavčevo ulico, ko so zahtevali, naj se prehod ponovno odpre tudi ob nedeljah. Policija je naknadno evidentirala šest oseb in jih prijavila kot domnevne pobudnike protesta, ki je sicer potekel brez incidentov. To so občinski svetovalec Renato Fiorelli, Marko Marinčič, Mauro Radigna, Vilma Tomasini, Guido Trani in Ugo Raza.
Včeraj se je najprej razvila dolga razprava o preliminarnem vprašanju, če se lahko vrši ločen proces v breme odsotnega Tranija, ki mu ni bilo pravočasno vročeno obvestilo o obravnavi. Ko je pretor rešil to vprašanje in odredil, da se zaradi nepravilne vročitve ponovi ves postopek, je prišlo prav na koncu na dnevni red vprašanje vloge z zahtevo po dvojezičnem procesu. Pretor je poklical k sebi odv. Berdona in ga vprašal,
naj mu obrazloži, kako naj izvaja dvojezičnost, ki jo predvideva člen 109. Odv. Berdon je vzel na znanje, da je pretor sprejel vlogo varovanca Marinčiča o rabi slovenščine in pojasnil sodniku, kako poteka dvojezični postopek v Trstu. Tedaj pa je sam javni tožilec dr. Mario Spinelli pristopil in zagotovil, da bo začel novo fazo postopka z odlokom, ki ga bo dostavil Marinčiču tudi v slovenščini. Sam sodnik pa je odredil, da se bo nadaljeval postopek s spoštovanjem člena 109 kazenskega po-stopnika, tj. z rabo slovenščine v ustni in pisni obliki.
Vidno zadovoljni odv. Berdon nam je takole komentiral izid obravnave: »Prav gotovo gre za izreden uspeh, ki se ga lahko veselimo vsi zamejski Slovenci, kajti delitev Slovencev po pokrajinah ne odgovarja načelom pravice in zakonitosti. Odpadel je na ta način izgovor naših nasprotnikov, po katerem naj bi bilo treba šele "formalno priznati" našo zamejsko skupnost, kakor da ne bi živela tukaj že tisoč štiristo let. Načelo o enakem statusu vseh zamejskih Slovencev v deželi Furlaniji - Julijski krajini je zelo važno, kajti nedopustna bi bila kakršnakoli diskriminacija po pokrajinah«.
V Kulturnem domu v Sovodnjah je še do jutri na ogled nadvse zanimiva in bogata fotografska razstava o Sovodnjah nekoč in danes, ki so jo na pobudo občinske uprave v sodelovanju s KD Sovodnje pripravili člani fotokluba Skupina 75 s podporo Sovodenj ske posojilnice. Fotografije so zbirali in reproducirali Anamarija in Ladi Češčut, Martina Baldan,
Vilko Fajt, Flavio Mosetti, Valter Nanut, Silvan Pittoli, Slavko Tomšič in Zdenko Vogrič.
Ob odprtju je podžupan Igor Petejan povedal, da razstava pravzaprav pomeni šele začetek akcije za zbiranje slikovnega gradiva o krajevnih značilnostih. Fotografi bodo namreč nadaljevali z zbiranjem in preslikovanjem fotografij o starih objektih, predmetih, lju-
Obračun v razpravi na včerajšnji seji pokrajinskega sveta
Pol milijarde deficita v poslovanju APT
Goriški pokrajinski svet se je včeraj ukvarjal pretežno s finančnim poslovanjem. Na dnevnem redu je bila, poleg drugih točk, odobritev obračuna za leto 1991 pokrajinskega prevoznega podjetja in obračuna pokrajinske uprave. Žal pa se je delo skupščine ustavilo ob 6. točki dnevnega reda in tako že spet ni bilo razprave (in odobritve) o načrtu za uničevanje odpadkov.
Tak potek seje je v posebni izjavi ostro kritiziral predstavnik zelenih Fiorelli, ki se seje sicer ni mogel udeležiti zaradi sočasnosti s kazenskim procesom na preturi. Njegov strankasrski tovariš Giorgi, ki se je seje udeležil v uvodnem delu pa je dal posebno izjavo, v kateri je opozoril na pomen kazenskega postop-
ka, opravičil odsotnost Fiorellija in napovedal, da se seje ne bo udeležil prav zaradi pomembnosti procesa, o čemer sicer poročamo na drugem mestu.
Glede obravnavanih točk velja zabeležiti predvsem ugotovitev, da se je ozražje razvnelo zlasti ob razpravi o obračunu pokrajinskega podjetja APT, pri čemer so prišli na dan vsi stari in novi vozli, nedorečenosti in obljube o dokončno razrešitvi tega vprašanja. Podjetje je poslovanje v lanskem letu zaključilo s 530 milijoni primanjkljaja. Obračun so odobrili z večino glasov, ob vzdržanju predstavnmikov DSL in republikanca ter ob nasprotnem glasu misovca Cos-me.
KJJLTUBNI V nedeljo, 28. junija 1992 ob 20.45		ItalN0SK°
pod šotorom, NA GORIŠKEM GRADU		tLžW>(F/ GLEDALIŠČE
Noč zvezd - Star night		Sergej Verč - Boris Kobal IME MU BO JUST
u (Bodi Bordo)		Režija Sergej Verč Igrata POLONA VETRIH
Prvič v Gorici predstavlja Tino Turner, Lizo Minelli, Madonno, Elvi-		in BORIS KOBAL
sa Presleyja, Carmen Miranda, Marylin Monroe, Michaela Jacksona. ..		Predstava na prostem:
Vabljeni!		v torek, 30 t. m., ob 21. uri v
Vstopnice in rezervacija: urad Kulturnega doma v Gorici (Ul. Brass 20 - tel. 33288)		Gorici na gradu.
Za skupen nastop
Danes bo v Gorici zasedala skupščina Odbora predstavnikov obmejnih blagovnih postajališč alpskega loka, ki mu začasno, za dobo dveh let predseduje predsednik goriške družbe SDAG arh. Bruno Brunello. Navzoči bodo predstavniki terminalov iz Venti-miglie, Aoste, Suše, Brennera, Trbiža in Trsta. Govor bo o vprašanjih skupnega predstavništva v odnosih z vlado, o možnosti nudenja skupnih storitev mednarodnim avtoprevoznikov in o skupnem promocijskem programu obemej-nih terminalov tako v državnem kot v mednarodnem okviru.
deh in vsakovrstnih značilnostih posameznih zaselkov, tudi tistih, ki so tokrat zaradi pomanjkanja časa bili manj poglobljeno obdelani. Fotografije bodo shranili v občinski knjižnici v načrtu pa imajo objavo foto-knjige.
Podrobneje je nato razstavo predstavil Marko VValtritsch, ki je povedal, da obsega kar 250 fotografij. Naj starejše so še iz prejšnjega stoletja, precej jih je iz predvojnega še največ pa seveda iz povojnega obdobja. Skoraj vsak domačin bo na fotografiji našel samega sebe, sorodnika, znanca, ki ga morda ni več. Zbrano fotografsko gradivo pa je dragoceno tudi za ohranjevanje spomina na preteklost naših ljudi in krajev. To ni zgodovina kraljev in generalov, kakršno smo se učili v šoli, je dejal Waltritsch, to je zgodovina vsakodnevnega življenja preprostih ljudi. Prav ta zgodovina nam pomaga razumevati, odkod prihajamo in kdo pravzaprav smo. Zato je pozdravil zamisel pobudnikov razstave kot tudi namen, da se nadaljuje z iskanjem in zbiranjem tega dragocenega gradiva.
Na sliki (foto Marinčič) trenutek z odprtja razstave.
razna obvestila
Društvo prostovoljnih krvodajalcev Sovodnje priredi v nedeljo, 5. julija izlet h Krnskim jezerom. Prevoz z lastnimi sredstvi. Prijave in informacije pri tajnici društva tel. 882843 , do srede 1. julija.
Ravnateljstvo državne nižje srednje šole Ivan Trinko obvešča, da bodo v šolskem letu 1992/93 priredili eksperimentalni tečaj za delavce (tečja 150 ur). Interesenti naj do 15. julija vložijo prošnjo.
izleti
Društvo slovenskih upokojencev obvešča, da bo avtobus za jutrišnji izlet v Veneto odpeljal ob 6.40 s Travnika. Postanki: gostilna Primožič, Podgora, Štan-drež, Sovodnje.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Innocenza colposa«.
Prepovredan mladini pod 14. letom. VERDI 18.00 - 22.00 »Lionheart: scomessa Vincente«.
Nova Gorica
SOČA 18.30 in 20.30 »Manekenka«. 22.30 »Vroča punca«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Provvidenti - Travnik 34 - tel. 531972.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio - ul. Romana, 147 - tel. 40497.
__________pogrebi____________
Danes, 10.20, Ubaldo Seculin, iz splošne bolnišnice v Moraro.
Dne 9. julija bo začel veljati drugi del zakona 154/92
»Glasnost« tudi v bankah
Italijanske banke se pospešeno pripravljajo na tako imenovano prozornost pri poslovanju. Z 9. julijem bo stopil namreč v veljavo drugi del zakona o bančni prozornosti (Z. 154/92), ki bo klienta povzdignil na enakopravnejšo raven z banko.
Zakon predvideva vrsto novosti, med katerimi še posebej izstopata zakonodajalčeva zahteva po popolnejši informiranosti klientov in po odpravi nekaterih prednosti, ki so si jih italijanske banke v letih zagotovile na račun klientov. Zakon uvaja tudi kontrolo emisijskega zavoda Banca dltalia nad finančnimi družbami, ki se ukvarjajo s posojili.
Prvi del zakona je pričel veljati že 10. marca, ko so denarni zavodi »prilagodili« valute, to se pravi, da so skrajšali časovno obdobje, ki gre od pologa gotovila ali čekov do trenutka, ko banka začne računati obresti na omenjene vsote. Obenem pa se je podaljšalo obdobje, ki ga ima na razpolago klient, da se pritoži nad možnimi nepravilnostmi v izvlečku tekočega računa, in sicer od 40 na 60 dni. Ukinjena je bila tudi možnost izdaje neomejenega osebnega jamstva tako imenovane "fideiussione omnibus".
Z 9. julijem bodo morale banke v prvi vrsti poskrbeti za boljše informiranje klientov. Povečalo se bo število informacij na plakatu, ki so ga banke že razobesile v vseh bančnih izpostavah in vsebuje celo vrsto informacij o pogojih. Ob tem bodo banke
dolžne nuditi klientom še cel kup dodatnih informacij, med katerimi je tudi zahteva po "čistih" obrestnih merah pri najemu kreditov in točen seznam in obrazložitev stroškov, ki jih banka zaračuna klientu. Med drugim bodo morale navesti čiste obrestne mere pri hranilnih pismih, česar doslej banke niso delale tudi iz upravičenih razlogov. Vlada je na primer lani nekajkrat spremenila davčni odtegljaj na obresti hranilnih pisem in s tem spremenila njihovo donosnost.
Za vse stalne naloge in vse operacije z daljšim trajanjem bo treba podpisati pogodbo med klientom in banko. Podobno velja tudi za vse storitve, katerih cena presega 50.000 lir. Pogodbe bodo morale vsebovati celo vrsto podrobnosti, ki gredo od obresti do časovnega trajanja in do navedbe posameznih obveznosti. Otežena je tudi možnost denarnih zavodov, da spreminjajo pogoje. Vsako splošno spremembo pogojev, na primer višanje obrestnih mer, kot se dogaja te dni ob zaostrovanju pogojev na italijanskem finančnem tržišču, bodo morale banke objaviti v vsedržavnem Uradnem listu in nato še pisno sporočiti vsakemu posameznemu klientu.
Uresničevanje zakona št. 154/92 se bo vsaj v prvi fazi spremenila v poplavo papirja, ki ne bo prinesla otipljivejših rezultatov za kliente, precej pa bo povečala stroške denarnih zavodov, (-k-)
Galbraith o Italiji: Davke naj plačujejo vsi!
RIM — Sloviti ameriški ekonomist in sociolog John Kenneth Galbraith poziva Italijo, naj privije davčni vijak pri premožnejših slojih in naj ne opusti politike »vvelfare stale«. Ali bi razvrednotenje lire prililo svežega kisika italijanskemu gospodarskemu sistemu? Galbraith: »Takšni potezi se jaz ne bi posebno Upiral - za zaščito šibke valute niso potrebne ekonomske restrikcije.« Je italijansko gospodarstvo dovolj trdno, da sprejme izzive pogodbe iz Maastrichta? »Za Italijo je napočil trenutek, ko mora posvetiti več pažnje proračunskemu in javnemu primanjkljaju,« je odvrnil ameriški ekonomist, »to pa pomeni izoblikovati odgovornejši davčni sistem - zlasti še nasproti bogatejšim slojem prebivalstva.« Za dosego vsega tega pa je potrebno »natančno določeno politično vzdušje«, kajti skrajno nujno je, da pričnejo plačevati davke vsi! Možnosti za vnovičen razmah italijanskega gospodarstva so torej odvisne po Galbraithovem zatrdilu od temeljite preureditve davčnega aparata, pri čemer pa ne bi smeli oklestiti stroškov za socialno skrbstvo in za spodbujanje gospodarskega razvoja.
Olivetti in Digital sklenila zavezništvo
IVREA (Turin) Ameriški Digital postane delničar De Bene-dettijevega Olivettija, ene največjih svetovnih družb, ki se bavijo z informatiko. Digital bo imel 10% Olivettijevih delnic: zaenkrat je kupil 4,03% delnic CIR za 172 milijard lir, ravno toliko jih bo odkupil do konca 1. 1994, a 1. 1993 bo kupil delež 1,89% na tržišču. S tem sporazumom, ki so ga dosegli pozno predsinočnjim in podpisali včeraj zjutraj, je seznanil javnost sam Carlo De Benedetti med skupščino delničarjev ivrejske družbe. Dogovor z Digitalom je označil kot strateški oziroma kot važen korak naprej v strategiji Olivettija. CIR, je pojasnil, bo ohranil večinski delež pri Olivet-tijevi glavnici. Digital in CIR, je nadaljeval De Benedetti, bosta družno podpirala razvoj Olivettija.
Ameriški velikan bo imel enega predstavnika v Olivettijevem upravnem svetu takoj, druga dva pa bo pridobil ob zaključku »zavezniške« operacije. Ivrejska družba bo uporabljala Digitalovo tehnologijo Alpha - izjemno hitre mikroprocesorje, ki vsrkajo 400 milijonov informacij v sekundi. Do nakupa prvega paketa delnic Olivetti (4,03%) bo prišlo v 30-45 dneh po enotni ceni 8.500 lir za delnico.
Plačilna kartica Ljubljanske banke nared
LJUBLJANA Ljubljanska banka sledi sodobnim trendom poslovanja v svetu tako na področju gotovinskega samopostrežnega poslovanja kot tudi na področju poslovanja s plačilnimi karticami. Po uspešni uvedbi bančnih avtomatov bodo kmalu začeli izdajati plačilno kartico Ljubljanske banke. Z njo bo možno kupovati blago in storitve na vseh prodajnih mestih, s katerimi bo banka sklenila pogodbe in ki bodo vidno označena z nalepko kartice. Plačilna kartica LB bo kartica z odloženim plačilom: imetnik kartice bo stroške nakupov poravnal enkrat mesečno. Ta kartica pa bo hkrati tudi prava kreditna kartica. Banka bo imetniku kartice po nekaj mesecih poslovanja na njegovo zahtevo lahko odobrila znesek kredita, ki časovno ne bo omejen oz. se bo avtomatično obnavljal. Ljubljanska banka je pri uvedbi poslovanja s plačilnimi karticami upoštevala mednarodne tehnološke standarde, ki ji omogočajo tudi vključitev v najbolj razširjena sistema plačilnih kartic VISA in MasterCard. Pogodbeni odnosi z Viso in MasterCardom pa ji tudi omogočajo, da svojo mrežo bančnih avtomatov vključi v mednarodno poslovanje obeh sistemov.
gospodarski dopis iz Slovenije
REALNI VIRI
JOŽE PETROVČIČ
Po enem letu lahko ugotovimo, da je Slovenija postala samostojna in suverena država; zdaj je pred nami obdobje gospodarske osamosvojitve. Takšne ugotovitve je bilo v teh slavnostnih dneh slišati večkrat prav od najvišjih državnih predstavnikov, hkrati z njimi pa tudi skrb, da bo gospodarsko osamosvajanje zelo težka naloga, ki je ne bo mogoče opraviti v prav kratkem času.
Premagovanje gospodarske krize, kar so druge besede za gospodarsko osamosvajanje, bo sestavljeno iz mnogih zahtevnih opravil. Zdajšnji predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je na prvo mesto med gospodarskimi nalogami postavil -odpravljanje inflacije. Nič presenetljivo novega, bi lahko rekli, saj v vsakem gospodarskem učbeniku piše, da je inflacija najhujši strup za gospodarstvo. Drnovšek bi torej lahko bil nekoliko bolj izviren in opustil obrabljeno pesem o najpomembnejši nalogi, ki da jo ima vlada, saj smo slišali o pomembnosti takih protiinflacijskih programov na tem prostoru govoriti že najrazličnejše vlade, je slišati kritike. Ker hkrati Drnovšek govori tudi o konvertibilnosti tolarja, marsikoga to spominja na ponesrečen Markovičev program.
Razmišljanja o obrabljenosti protiinflacijskih programov in razglabljanju o nekakšni obnovljeni markovičevski gospodarski politiki moramo prepustiti "političnim" raziskavam, saj se nam zdi z gospodarskega zornega kota neprimerno metati v isti koš dva gospodarska programa, pa čeprav imata nekaj skupnih točk. Pomembno je nekaj drugega: na kakšen način namerava Drnovšek zmanjševati inflacijo in na kakšen način doseči konvertibilnost tolarja.
Prav tu pa je zelo težko povedati kaj bolj natančnega, saj je Drnovškov program znan javnosti še vedno le v zasnovi in lahko pravzaprav pregledujemo samo obrise tega programa, ne pa tudi, kako naj bi prej omenjeni nalogi izpeljali. Kar se same inflacije tiče, je znano le to, da namerava Drnovšek plače (zlasti plače v javnih službah) spet nekoliko zmanjšati in napoveduje nova pogajanja s sindikati o kolektivnih pogodbah, ker zdajšnjih vlada ne more izvajati brez direktnih posledic na rast inflacije, saj
so v pogodbah obljubljene plače previsoke glede na gospodarsko sposobnost. Manj jasno je, kako bo vlada pokrivala precejšen napovedan primanjkljaj v proračunu, ki se bo še močno povečal, če bo treba kmalu začeti odplačevati tuje dolgove iz skupne zapuščine in ko bo treba začeti vračati denarne zahtevke nekdanjih razlaščenih lastnikov gospodarskih objektov. Še manj pa je znano, kako misli opraviti z drugimi inflacijskimi pospeševalci.
Od same inflacije bo odvisna tudi konvertibilnost. Videti je, da ima tolar že nekaj časa dokaj stabilen menjalni tečaj, kar je pripisati predvsem delovanju centralne banke. Na Banko Slovenije zato letijo pogoste kritike, da s takim tečajem uničuje slovensko gospodarstvo, in od Drnovška zato zahtevajo naj »naredi red pri tečajni politiki«. K sreči vlada nima takšne možnosti, saj je Banka Slovenije podrejena edino parlamentu in se trdo oklepa ustavnega načela, da mora skrbeti za stabilnost domače valute. Kajti če bi »uvedli red«, kakršnega zahtevajo mnogi direktorji, bi morali začeti reševati slovensko izvozno gospodarstvo na ta način, da bi hitro dvignili tečaj deviz. Višji tečaj bi slovenskim izvoznikom omogočil večji zaslužek v tolarjih in s tem boljše zaslužke.
Tako zamišljen »izvozniški red« ima napako v tistem delu, kjer se srečujeta država in trg. Zdajšen tečaj je določen na podlagi tržnega pretoka deviz. Če bi hotela država izboljšati devizni tečaj, bi morala na trgu hitro kupiti večje količine deviz. Za odkup mora imeti denar. V proračunu ga ni, saj smo že prej opozarjali na primanjkljaje. Lahko bi ga dala tovarna tolarjev, torej centralna banka. Ta bi lahko dala samo nove tolarje, ki nimajo finančnega kritja. Zaradi večjega odkupa deviz s takimi tolarji bi se tečaj sicer dvignil, a hkrati bi se še bolj kot tečaj dvignila inflacija.
Spet bi se začeli vrteti v krogu, zato kritiki nimajo prav, ko napadajo tečajno politiko Banke Slovenije (temelječo na realnih virih), in tudi ne bodo imeli prav, ko bodo napadali napovedano vladno zadrževanje plač, če zanje ne bo realnih virov. Brez »reda« na teh dveh točkah ne more priti do ključne bitke za »gospodarsko samostojnost«.
Program Sibilla - koristna pobuda ljudskih bank
CODROIPO — Konzorcij ljudskih bank v Furlanij i-Julij ski krajini, v katerem je tudi slovenska Kmečka banka v Gorici, je te dni Predstavil javnosti t. i. Program Sibilla. To je nov servis v prid malim in srednjim podjetnikom: strokovnjaki konzorcija jim temeljito analizirajo finančno stanje in jim na tej podlagi svetujejo najboljši način za smotrnejše in učin-
kovitejše vodenje podjetja. Vse to pod taktirko prof. Elvezia Bram-bille s Katoliške univerze v Milanu, enega najuglednejših tovrstnih izvedencev v državi.
Predsednik omenjenega konzorcija Nello Frattolin, direktor Agostino Muner in koordinator Alberto Cudiz (šef urada za kredite pri Ljudski banki v Čedadu), so dejali, da je Program Sibilla
avantgardna pobuda na državni ravni zaradi inovacijske filozofije, na kateri sloni, in zaradi narave servisa, ki ga nudi. Ljudske banke v FJK spadajo med redke denarne ustanove znotraj italijanske bančnega sistema, ki lahko ponudijo svojim klientom podrobno analizo njihovega finančnega stanja. Analizo opravijo nalašč za to izšolani analitiki in sicer na osnovi infor-
macij količinske narave (proračun) in kvalitativnega značaja (proizvod, organizacija, tržišče, trgovski kanali, proračunske napovedi, naložbe idr.), ki jih dobijo od klienta. Te podatke globoko preučijo s pomočjo posebnega softve-ra, sad tega pa je tehnično poročilo, ki daje prednost predvsem analizi poslovne donosnosti podjetja (in ne, kakor je vselej bilo, premoženjski solidnosti) in njegovemu finančnemu stanju. Tedaj skuša analitik še ugotoviti, kakšne probleme bo imelo podjetje v prihodnosti, in rezultat te raziskave posreduje podjetniku skupaj s hipotezo, kako primerno ukrepati.
Gre za korak naprej v tradicionalnem odnosu banka-klient, so naglasili predstavniki Konzorcija ljudskih bank v Furlaniji-Julijski krajini. »Navadno bančni zavod analizira klientovo bilanco zgolj z vidika rizika, mi pa smo želeli to preseči in klientu ponuditi možnosti za ekonomsko zboljšanje v podjetju, a v tem sklopu nameravamo tudi še okrepiti odnose s komercialisti,« so še dodali.
Drobiž
□	IZ ROSTOVA OB DONU bo
prišla jutri v Furlanijo-Julijsko krajini številna delegacija upraviteljev in gospodarstvenikov, da bi sklenila s tukajšnjimi pristojnimi dejavniki vrsto sporazumov o sodelovanju na gospodarskem, kulturnem in znanstvenem področju. V sredo, 1. julija, pojde delegacija na Trgovinsko zbornico v Vidmu.
□	ČRNO ŠKATLICO bodo vgradili tudi v plovila. Trajektne in druge ladje britanske družbe P + O so poskusno že opremili s t. i. Voyage Event Recorder, ki v primeru nesreče omogoča preveritev njenih vzrokov, saj ima v spominu vse, kar se je dogajalo z ladjo zadnjih 24 ur. Vrednost aparata (kakršne imajo, kot znano, na letalih) stane okoli 150 milijonov lir.
□	ZDA DELNO SPROSTILE izvoz visoke tehnologije. V poštev prihajajo predvsem velekompju-terji, ki jih je lahko vseh 150 pooblaščenih ameriških izdelovalcev prodajalo samo Kanadi in Japonski, odslej pa jih lahko tudi Avstraliji, Belgiji, Danski, Franciji, Nemčiji, Italiji, Nizozemski, Norveški, Španiji in Veliki Britaniji.
•FARGO FINE CHEMICALS	FARC01/10
	KEMIJA FARMACEVTIKA
34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Tlx: 461012 FARGO I Fax (040) 363918	Filiala GORICA: Ul. Trieste 160 Tel. (0481) 20769
9. EVROPSKO NOGOMETNO PRVENSTVO NA ŠVEDSKEM
Danska osvojila evropski naslov
DANSKA - NEMČIJA 2:1 (1:0)
STRELCA: Jensen v 18’ in Vilfort v 78’
DANSKA: Schmeichel, Sivebaek (v 66' Christiansen), K. Nielsen, Ol-sen, Piechnik, Christofte, Larsen, Vilfort, Povlsen, Jensen, Laudrup.
NEMČIJA: Illgner, Reuter, Breh-me, Kobler, Helmer, Buchwald, Ha-essler, Sammer (v 46' Doli), Klin-smann, Effenberg (v 78' Thom), Ri-edle.
SODNIK: Galler (Švi.)i KOTI: 8:4 za Nemčijo; RUMENI KARTON: Piechnik, Effenberg, Haessler, Reuter, Doli, Klinsmann; GLEDALCEV 37.800.
GOETEBORG — Danska je šla prav do kraja: potem ko je zadnji trenutek prevzela mesto diskvalificirane Jugoslavije, je postavila na glavo vse napovedi in temu svojemu slovesu se ni izneverila niti v zadnji tekmi, ki je odločala o naslovu. To je bila zmaga veselja, skromnosti in enostavnega nogometa, navsezadnje je bila zmaga samega nogometa, ki je konec koncev igra.
Marsikdo bo rekel, da je bil finale grd, da je Danska dosegla dva gola po treh poskusih, da je Nemčija pokazala bore malo ali pa nič. To je lahko tudi res, vendar ne gre pozabiti, da je pred tem premagala Francijo in Nizozemsko, ki sta sodili med glavne favorite, kot tudi sama Nemčija. Nepravično bi bilo razlagati uspeh Danske samo s pomanjkljivostmi poražencev in ne z vrlinami zmagovalcev. Danska ni ekipa velikih asov, vendar je svojo moč
našla v skupinski igri, v atletski pripravi ter v enostavnih shemah. V tem smislu njen uspeh govori proti dolgim pripravam, na katerih so igralci povsem izolirani, proti dogmam, ki zapovedujejo, da nogometaši ne smejo imeti drugega v glavi kot žogo. Strelec včerajšnjega drugega gola, Vilfort, se je na primer te dni vseskozi vračal domov, k hčerki, ki je zbolela za levkemijo. Poleg tega sta si dva danska igralca, Andersen in Christensen, finale ogledala z bolniške postelje, vsi pa so občutili udarce in utrujenost po polfinalu z Nizozemsko, ki se je odločil šele po enajstmetrovkah.
In Nemci? še pred tekmo je marsikdo v njihovem taboru opozarjal, da naslov ni še osvojen, da ne smejo narediti napake kot Nizozemci, ki so mislili, da je tekma z Dansko le formalnost. Te napake niso naredili, vendar so tudi pokazali precejšnjo ranljivost, tudi moči in idej niso imeli veliko, kar pa je možno razlagati s tem, da so imeli več svojih igralcev poškodovanih. Na koncu se je izkazalo, da še zdaleč ne spominjajo na ekipo, ki je osvojila svetovni naslov, ampak na moštvo, ki je izgubilo proti Nizozemski.
Se nekaj kronike. V začetku je Danska kazala nekaj zadrege, morda se je tudi nekoliko bala renomirane-ga nasprotnik. Nemčija pa tega ni znala izkoristiti, dvakrat je prišla pred vrata, vendar je najprej posegel Schmeichel, zatem pa je Reuter streljal mimo vrat. Danska se je
opogumila in je z Jensenom tudi povedla.
V drugem polčasu je bil Haessler še vedno inspirator nemških pobud, Brehme pa se je vse bolj pogostoma podajal naprej, vendar je prvo resno priložnost imel Vilfort. Zatem je izvrstni priložnosti imela Nemčija, vendar je najprej vratarju Schmeic-helu pomagal Nielsen, nakar je sam Schmeichel odlično posredoval po udarcu Klinsmanna. To je bilo vse z nemške strani, in ko so Danci dosegli še drugi gol, je bilo tekme praktično konec.
Na sliki AP: Brian Laudrup s pokalom zmagovalca v rokah.
NAJBOLJŠI STRELCI 3 ZADETKI: Riedle (Nemčija), Larsen (Danska), Bergkamp (Nizozemska) in Borlin (Švedska).
2 ZADETKA: Hassler (Nemčija), J. Eriksson (Švedska), Rijkaard (Nizozemska) in Papin (Francija).
1 ZADETEK: Elstrup, Jensen in Vilfort (Danska), VVitschge (Nizozemska), Klinsmann (Nemčija) Platt (Anglija), Dobrovvolski (SND), McAllister (Škotska), K. Andersson (Švedska).
AVTOGOLI: Škotska 1, SND 2.
ZLATA KNJIGA 1960: Sovjetska zveza; 1964: Španija; 1968: Italija; 1972: Zahodna Nemčija; 1976: Češkoslovaška; 1980: Zahodna Nemčija; 1984: Francija; 1988: Nizozemska; 1992: Danska.
V finalnem delu kvalifikacij za olimpijski košarkarski turnir
V ponedeljek Italija
Na teniškem turnirju v Wimbledonu
Šved Holm nezadržen
V prvem srečanju finalnega turnirja v Zaragozi, ki bo določilo štiri udeleženke olimpijskega turnirja v Barcelo-ini, se bosta pomerili Slovenija in Italija. Ostali pari 1. kola, ki se prične v ponedeljek, pa so: Češkoslovaška -SND, Hrvaška - Litva, Izrael - Nemčija.
SKUPINA A (BILBAO)
SLOVENIJA - ČSFR 84:86 (35:48)
SLOVENIJA: Horvat 8 (1:2), Golc 6 (2:2), Daneu 4, Zdovc 29 (3:5), Hauptman 8 (1:2), Alibegovič 15 (3:5), Vilfan 7, Kotnik 7 (1:2).
ČSFR: Jezdik 19 (4:4), Hruby 17 (9:10), Kamenik 3, Bečka 16 (2:3), Ma-ticky 10 (2:3), Krejči 5 (1:3), Svitek 7 (1:3), Michalik 9.
SODNIKA: D' Este (It.) in Grgorjev (SND). GLEDALCEV: 600.
BILBAO Slovenski reprezentanci ni uspel podvig, da bi se uvrstila v nadaljnji del, v Zaragozo, z dvema točkama. Po spodbudni zmagi proti Turčiji, proti kateri je ČSFR visoko izgubila, si je Slovenija zapravila lepo možnost prav na odločilni tekmi proti Čehoslovakom.
Po izidu 9:2 je Slovenija z novo kombinacijo peterke zaostala na 31:33, nato pa s consko obrambo (le zakaj?) in Kraljevičevimi napakami povečala zaostanek na 13 točk! V drugem delu so Čehoslovaki ušli že za 17 točk in vse je bilo videti izgubljeno, toda pri
Letne igre Alpe Jadran na Madžarskem
Odbojkaricam FJK za las ušlo zlato
ZALAEGERSZEG - Ena zlata, štiri srebrne in šest bronastih kolajn, to je obračun, ki ga je dosegla Furlanija-Julijska krajina na letošnjih igrah Alpe Jadran, ki so bile na Madžarskem.
Edino zlato kolajno za našo deželo je osvojila tržaška atletinja CUS Arianna Zivez v skoku v daljino (5,71 m).
Srebrno kolajno je osvojila tudi ženska odbojkarska vrsta, za katero so igrale kar tri borovke (Ažman, Vodopivec, Guštin). V velikem finalu je FJK izgubila proti Lombardiji z 1:3, čeprav je prvi set dobila s 15:12. V naslednjih treh nizih pa je bila Lombardija boljša (15:9, 15:11, 15:9).
FJK pa ni uspelo osvojiti brona v košarki. Selekcijo FJK, za katero je igral tudi Kontovelov (sedaj Stefanelov) košarkar Jan Budin, je v malem finalu premagala Lombardija z 89:92 (47:41).
75:75 so jih Slovenci le ujeli. Ko je vse kazalo, da slovenski košarkarji še uspejo osvojiti točki za Zaragozo in je Zdovc češko prednost petih točk s trojko s kakšnih desetih metrov znižal na 82:84 v zadnji minuti, je na sceno stopil italijanski sodnik D'Este. Zdovc je ukradel žogo, z dvema sekundama zamude pa se je Italijan spomnil, da je to lahko nevarno in je Zdovcu dosodil peto osebno napako. Slovenci bi v zadnjem napadu še lahko izenačili, a je Kotnik iz nemogočega položaja zgrešil. Toda tekmo je slovenska reprezentanca pravzaprav izgubila že v prvem delu, ko si ne bi bila smela privoščiti takšnega zaostanka, povrh z igro, kakršne sicer pri slovenski reprezentanci nismo vajeni. (S.T.)
Ostala izida 5. kola: Turčija - Švedska 72:55, Bolgarija - Irska 76:67.
Lestvica: CSFR in Slovenija 8; Turčija 6; Švedska in Bolgarija 4; Irska 0.
Kvalificirani: ČSFR in Slovenija.
SKUPINA B (GRANADA)
Italija je v odločilnem srečanju premagala Latvijo in osvojila prvo mesto v svoji skupini ter napredovala v nadaljnji del z dvema dragocenima točkama.
ITALIJA - LATVIJA 112:83 (50:39)
ITALIJA: Coldebella 6, Gentile 4, Vianini, Fučka 8, Bosa 19, Brunamonti 16, Cantarello, Pittis 19, Riva 31, Nic-colai 7, Costa 2, Rusconi.
ZUERICH — Italijanski kolesarji so dosegli lep uspeh na kolesarski dirki po Švici, saj je zmagal Giorgio Furlan pred rojakom Giannijem Bugnom. Za Furlana je to prvi uspeh na neki etapni dirki. Na zadnji etapi (Laax Zuerich - Oerlikon, 188 km) se je uveljavil Nemec Olaf Ludwig, potem ko sta bila diskvalificirana prva dva uvrščena, Švicar Kurt Betschart in Italijan Fabio Roscioli, ki sta zgrešila pot. Končni vrstni red pa je naslednji:
1. Furlan (It.) 47.00'02"; 2. Bugno (It.) po 31"; 3. Jeker (Švi.) 101"; 4. Lemond (ZDA) 1031"; 5. Zberg (Švi.) 1'40"; 6. Trummheller (Nem.) 2'00"; 7. Breukink (Niz.) 2'05"; 8. Boyer (Fr.) 2'06"; 9. Im-boden (Švi.) 2'37"; 10. Bouwamans (Niz.) 2'37"; 11. Zimmermann (Švi.) 3'00"18. Kelly (Ir.) 24'27"; 23. Fondriest (It.) 28'46".
Pantani prevzel vodstvo
TRENTO Deseta etapa kolesarske dirke po Italiji za amaterje je po pričakovanju prinesla spremembe na vrhu. Prepričljivo je namreč zmagal
LATVIJA: Liepa 2, Melnik 36, Mou-ijniex 25, Laxa, Bagatskis 1, Valters 12, Jekabsons, Valeiko, Laounzems, Bon-darenko 7, Zaidax.
SODNIKA: Crawley (Kan.) in Koller (ČSFR); PM: Italija 16:21, Latvija 21:32; PON: nihče; 3 TOČKE: Italija 12:22 (Bosa 0:2, Brunamonti 4:6, Pittis 0:1, Riva 7:11, Niccolai 1:3), Latvija 6:18 (Mouijniex 4:8, Bagatskis 0:1, Valters 2:6, Valeiko 0:1, Laouzems 0:1, Bonda-renko 0:1); GLEDALCEV: 1.500.
Ostala izida 7. kola: Izrael - Albanija 116:64, Francija - Švica 108:65.
Lestvica: Italija, Izrael in Francija 10, Latvija 6, Poljska 4, Albanija 2, Švica 0.
Kvalificirani: Italija in Izrael.
SKUPINA C (MURCIA)
Izidi 5. kola: Portugalska - Islandija 83:78, Hrvaška - Grčija 102:63, Nemčija - Romunija 91:77.
Lestvica: Nemčija 10, Hrvaška 8, Grčija 6, Romunija 4, Portugalska 2, Islandija 0.
Kvalificirani: Nemčija in Hrvaška.
SKUPINA D (BAJADOZ)
Izidi 5. kola: Estonija - Madžarska 91:84, Nizozemska - V. Britanija 81:60, Litva - SND 116:79.
Lestvica: Litva 10, SND 6, Nizozemska, V. Britanija in Estonija 4, Madžarska 2.
Kvalificirani: Litva in SND.
Marco Pantani, kije 111 km (Cavalese - Alleghe-Pian di Pezze) prevozil v 3.05T5" ter prevzel tudi vodstvo na skupni lestvici. Drugi je po 2'02" privozil Čerkasov (SND). Vodilni na skupni lestvici, VVladimir Belli, je imel več kot 10 minut zaostanka.
Skupni vrstni red: 1. Pantani (Emilija- A) 31.45'50"; 2. Galati (Lombardija D) po T32"; 3. Noe (Lombardija C) 2'16"; 4. Poser (Veneto C) 2'54"; 5. Šefer (SND 2'55".
Sainz še v vodstvu
ROTORUA Španec Carlos Sainz je tudi po drugem dnevu v vodstvu avtomobilskega rallyja po Novi Zelandiji. Solidno je vozil Italijan Liatti, ki se je prebil na 2. mesto, medtem ko je bil Vatanen (subaru) prisiljen k odstopu. Skupna lestvica: 1. Sainz-Moya (Šp.-Nem., toyota) 2.54'56 "; 2. Liatti-Te-deschini (It., lancia) po 43"; 3. Dunker-ton-Gocentas (Avs., mitsubishi) 3'55"; 4. Millen-Sircombe (N.Zel., mazda) 4'25"; 5. Aliport-Robb (N.Zel., mazda) 5'29".
LONDON — Na teniškem turnirju v Wimbledonu se nepričakovano nadaljuje zmagovita pot Šveda Henrika Holma, 131. na svetovni lestvici, ki si je najprej privoščil bolj kotiranega rojaka Kultija, včeraj pa še nosilca 15. skupine, predstavnika SND Aleksandra Volkova. Nekaj slave si je pridobil tudi Francoz Bo-etsch, št. 44 na svetovnih lestvicah, ki je nepričakovano odpravil Nizozemca Krajiceka.
Precej pričakovanja je vladalo za nastop Hrvata Ivaniševiča proti Švicarju Rossetu. Lažje kot je bilo predvideti je zmagal Hrvat.
Z izjemo Američana Gilberta, ki mu je spodletelo proti Masurju, pa so se ostali nosilci skupin, Sampras, Edberg in Stich, zlahka prebili v naslednje kolo. Precej pa se je namučil Čehoslovak Lendl (št. 10), ki si je oddahnil šele po 4. setu proti San-donu Stolleju, mlademu Avstralcu, ki bo morda šel po poti očeta, trikratnega finalista v VVimbledonu.
Povsem po napovedih pa se je končalo v ženskem delu turnirja, v katerem je Francozinja Julie Ha-lard, potem ko je izločila Španko Sanchezovo, spravila na kolena še Čehoslovakinjo Sukovo. Manjše presenečenje je pripravila Indone-zijka Basukijeva, ki je izločila Nem-
Cagiva v prvi vrsti
ASSEN — Italijanska motociklistična hiša Cagiva je včeraj dosegih izjemen uspeh. V zadnjem dnevu poskusnih voženj za motociklistično VN Nizozemske je namreč s svojim pilotom-Lavvsonom dosegla najboljši čas v pollitrskem razredu, kar se na dirkah za svetovno prvenstvo doslej še ni primerilo. Na startu danes ne bo Doohana, vodilnega v pollitrskem razredu, ki si je pri padcu zlomil gleženj.
Štartni vrstni red:
125 ccm: 1. Gianola (It.) honda 2T7 T75; 2. Gresini (It.) honda 2T7”303; 3. Gramigni (It.) aprilia 2'17'407.
250 ccm: 1. Biaggi (It.) aprilia 2'06"736; 2. Chili (It.) aprilia 2'06"949; 3. Preining (Av.) aprilia 2'08'346.; 4. Ča-dalora (It.) honda 2 08"489.
500 ccm: 1. Lawson (ZDA) cagiva 2'03"675; 2. Doohan (Av.) honda 2'03'692; 3. Gardner (Av.) honda 2'03"829; 4. Kocinski (ZDA) yamaha 2'03"995; 5. Schvvantz (ZDA) suzuki 2'04"001.
ko Huberjevo, nosilko skupine št. 10._Nekaj izidov:
Ženske (3. kolo): Seleš (Jug., št.l) - Gildemeister (Peru) 6:4, 6:1; Fer-nandez (ZDA) - Porwik (Nem.) 6:2, 6:0; Halard (Fr.) - Sukova (ČSFR) 4:6, 6:1, 6:3; Tauziat (Fr., št.14) - Provis (Avs.) 4:6, 7:5, 6:3; Navratilova (ZDA, št.4) - Rittner (Nem.) 7:5, 6:1; Basuki (Ind.) - Huber (Nem., št.10) 6:2, 6:3.
Moški (3. kolo): Holm (Šve.) -Volkov (SND, št. 15) 6:4, 3:6, 6:3,,7:6; Ivaniševič (Hrv., št.8) - Rosset (Švi.) 7:6, 6:4, 6:4; Sampras (ZDA, št.5) - Davis (ZDA) 6:1, 6:0, 6:2; Lendl (ČSFR, št.10) - Stolle (Avstral.) 6:3, 1:6, 2:6, 6:3, 7:5; Masur (Avsl.) - Gilbert (ZDA, št.13) 6:3, 6:7, 6:7, 6:4, 6:2; Stick (Nem., št.3) - Larsson (Sve.) 6:4, 6:1, 6:3; Boetsch (Fr.) - Krajicek (Niz,., št. 11) 4:6, 7:6, 3:6, 7:6, 6:2; Edberg (Šve., št. 2) - Stafford (J. Afr.) 6:1, 6:0, 6:2.
Nogometno SP 1994: v Chicagu in Los Angelesu
VVASHINGTON — Uvodno srečanje svetovnega nogometnega prvenstva 1994 bo v Chicagu (Illinois), finalna tekma pa v Los Angelesu (Kalifornija). Prvič torej finalni nastop ne bo v glavnem mestu države, v kateri manifestacija poteka. V Los Angelesu bodo poleg finala za L mesto odigrali tudi srečanje za tretje mesto ter eno polfinale.
Teniški turnir Hill Šport na Padričah
Gaievca B. Plesničar in Devettijeva uspešna
Včeraj so se pri Gaji v okviru turnirja Hill Šport odvijala srečanja osmine finala moškega in četrtfinalna srečanja ženskega tekmovanja. Žal je Alberto Prelec izgubil proti Salvatoreju Collottiju (Po-lisportiva Opicina), medtem ko je Borut Plesničar premagal Giulia Dambrosija (ATO). Tretji domači predstavnik Aleš Plesničar pa je v poznih urah nastopil proti Fulviu Grassiju (Club Amici del Tennis).
V ženski konkurenci je nosilka št. n gajevka Cirila Devetti, že v polfinalu po zmagi nad Flavio Lollis (Tržiški teniški klub). Danes in jutri bodo četrtfinalna m polfinalna srečanja. Finalni tekmi pa bosta na sporedu v ponedeljek popoldne in ne jutri, kot je bilo predvideno, ker so številni igralci zaposleni v ekipnih tekmovanjih.
REZULTATI
MOŠKI - ČETRTFINALE: Davide Ruz-zier (TCT) - Chiprianu (DLF) 6:0, 6:2; OP' penheim (TCT) - Bartoli (TCT) 6:4 62; Borut Plesničar - Giulio Dambrosi (At I 6:1, 6:0. ŽENSKE: Devetti - Lollis (TC tržit) 6:3, 6:1. (M.R.)
Na kolesarski dirki po Švici lep uspeh italijanskih tekmovalcev
Končna zmaga Furlanu pred rojakom Bugnom
Športno srečanje v okviru praznika v Sovodnjah
Gorica boljša od Trsta
Gorica - Trst 3:1. Tako se je izšlo četrtkovo sedanje med goriškimi in tržaškimi športniki, ki je vse popoldne in do poznih nočnih ur potekalo v Sovodnjah.
Tovrstna srečanja so bila v navadi pred 10 in več leti, nakar so jih iz raznoraznih razlogov opustili, češ da niso več zanimiva in da ne pritegnejo pozornosti širše javnosti. V Sovodnjah pa smo lahko ugotovili, da to ni res, saj je posameznim tekmah sledilo veliko število gledalcev. Pomembnost podobnih srečanj so občutili tudi sami športniki, ki so se po vrsti izkazali, saj smo bili priča ponekod zares vrhunskim potezam, tako v nogometu kot v odbojki.
Prepričani smo, da je bila v niz raznih manifestacij, vključitev športnega dne pravilna izbira, kar je še dodatno obogatilo že itak bogato bero raznih prireditev. Zato ne smemo mimo zahvale sovodenjski občinski upravi ter obema domačima društvoma, tako športnemu in kulturnemu, ki sta poskrbeli, da je vse brezhibno potekalo. To sta v svojem kratkem nagovoru podčrtala tudi predsednik PO ZSŠDI za Tržaško in Goriško, Livio Valenčič in Marko Lutman.
Tekmovalni dan so uvedli mladi nogometaši, v kategoriji začetnikov, kjer so bili Tržačani boljši in so zasluženo zmagali. Sledila je tekma med člani, kjer pa so slavili Goričani. Pozornost se je nato preselila na bližnji prireditveni prostor, kjer je na lepo urejeni ploščadi večerni del tekmovanj otvori-la skupina kotalkarjev KŠD Vipava s Peči. Sledili sta tekmi v ženski in moški odbojki med izbranimi vrstami Gorice in Trsta, rezultati posameznih tekem pa so naslednji.
NOGOMET - ZAČETNIKI ZSŠDI TS - ZSŠDI GO	5:3 (2:1)
STRELCI ZA TS: Manzin, Šemec, Pertot, Zornada, Martini; STRELCI ZA GO: K. Devetak, Florenin, Vižintin.
ZSŠDI TS: Gregori, Bukavec, Martini, Blažina, Tence, Lorenci, Zornada, Šušteršič, Šemec, Kariš, Manzin, J. Gregori, Milič, Pertot.
ZSŠDI GO: D. Devetak, Radinja, Prinčič, Dav. Devetak, K. Devetak, M. Devetak, Petejan, Florenin, D. Ferletič, M. Ferletič, Bagon, Vižintin, Jarc.
NOGOMET - ČLANI ZSŠDI GO - ZSŠDI	TS 3:2 (1:1)
STGRELCI ZA GO: Kovic, Bizaj, avtogol; STRELEC ZA TS: Škabar 2.
ZSŠDI GO: Gergolet, Černič, Gulin, Marušič, A. Devetta, R. Devetta, Černigoj, Kovic, Argentin, Peric, Devetak, Sambo, Zotti, Petejan, Bizaj, Peršolja.
ZSŠDI TS: Gregori, Ota, Sancin,_Lu-isa, G eri, Maver, Lovriča, Švab, Škabar, Buzzi.
ODBOJKA - ŽENSKE
ZSŠDI GO - ZSŠDI TS	2:1
(8:15, 15:9, 15:10)
ZSŠDI GO: Braini, Krašček, K. Princi, S. Princi, Zotti, Šošol, Briško, Černič.
ZSŠDI TS: Grbec, Čok, Gregori, Vi-dali, Kosmač, Škerk, R. Pertot, I. Pertot, S. Ciocchi, D. Spacal, Brumat.
ODBOJKA - MOŠKI
ZSŠDI GO - ZSŠDI TS	2:1
(15:12, 15:9, 10:15)
ZSŠDI GO: Paoletti, Florenin, Kle-de, Cotič, Feri, Černič, Petejan.
ZSŠDI TS: Štrajn, Božič, Kralj, Rioli-no, Cisolla^ Furlanič, Koren, Čoloni. (VILI PRINČIČ)
Na sliki nogometni selekciji ZSŠDI Gorice in Trsta pred začetkom srečanja v Sovodnjah.
Ob 21.00 start v Sesljanskem zalivu
Nočna regata Čupe
Drevi ob 21. uri bo v organizaciji JK Čupa pred Sesljan-skim zalivom štart nočne regate Sesljan-Piran-Sesljan za trofejo Čupa. Regata, ki spada v uradni koledar enajste cone italijanske jadralne federacije FIV je bila na programu že konec lanskega junija, vendar le-te zaradi takratnega vojnega.stanja v Sloveniji niso izvedli.
Predvidena je udeležba več kot 30 kajutnih jadrnic številnih društev 11 cone FIV, ki se bodo pomerile na razdalji Preko 30 milj od Sesljana do Pirana in nazaj. Pravilnik predvideva razdelitev udeležencev v 6 kategorij v odnosu do velikosti jadrnic od 6 m dalje. Med drugimi je prijavljena tudi več kot 19 m dolga jadrnica Eguiti love, ki bo prav gotovo velik izziv številnim dobro pripravljenim posadkam manjših jadrnic. Prihodnjo trofejo Čupa, ki jo bo prejela posadka najhitrejše jadrnice je izdelana iz nabrežinskega marmorja po idejni zamisli člana Čupe, arhitekta Andreja Križniča in v realizaciji podjetja Tečno marmi - Zandomeni iz Nabrežine.
Nočna regata Čupe vzbuja med krajevnimi jadralci veliko zanimanja. Predsednik organizacijskega odbora je kapetan Bruno Volpi Lisjak, medtem ko je predsednik žirije gospod Furlani Fabio, med člani žirije je tudi Edi Filipčič, podpredsednik Sirene, ter sodnika italijanske jadralne federacije FIV Ivo Magajna in Luka Vuga, člana JK Čupa. Srat-ka, približno 200 udelečencem članov posadk se obeta zanimiva noč na morju, medtem ko bi morali v normalnih vremenskih pogojih najboljši pripluti na cilj v Seljan jutri ob zori.
Nagrejevanje in podelitev trofeje Čupa bo na sedežu Čupe v Sesljanu jutri ob 18.30 v prisotnosti uradnih predstavnikov oblasti kapetanije in italijanske jadralne federacije.
Zamejsko balinarsko prvenstvo
Ukrepi komisije
Tudi 12. izvedba zamejskega balinarskega prvenstva se počasi izteka.
Na izredni seji balinarske komisije ZŠDI, ki je bila v sredo, je vseh deset prisotnih društev zavzelo primerne disciplinske ukrepe na račun tistih ekip, ki so kršile člen pravilnika, ki piše, kateri balinarji lahko nastopajo v letošnjem prvenstvu za posamezna društva. Ugotovljeno je bilo, da so kar štiri ekipe (z izjemo Ricmanj) nastopile v A skupini z enim ali več »zunanjih« igralcev. Z glasovanjem je bilo določeno, da se vsa srečanja, ki so jih gmenjeni igralci osvojili, dodeli točki nasportniku.
Sele po pazljivih izračunih je prvo mesto v skupini A pripadalo Nabrežini s 34 točkami, na drugo se je z istim številom točk, a s slabšim izkupičkom v medsebojnih srečanjih uvrstila Gaja, le točko manj pa je zbral Polet. V prvem polfinalnem obračunu se bo v ponedeljek na Proseku Primorje (prvouvršeno iz B skupine) pomerilo z Gajo. Nabrežina pa se bo v drugem polfinalu srečala s Sokolom ali s Krasom. Balinarska komisija je namreč soglasno sklenila, da se srečanje med Krasom in Makom ponovi. V primeru zmage krasovcev z 8:0 bo mesto v polfinalu pripadlo njim, vsak drugi rezultat ponovljenega srečanja pa bo v korist Sokola.
IZIDI ZADNJEGA KOLA
SKUPINA A: Sokol - Kras 6:2, Kraški dom - Mak 6:2, prosto je bilo Primorje.
SKUPINA B: Ricmanj e - Polet 2:6; Gaja - Zarja 6:2, Nabrežina prosta. (Z. S.)
Naši košarkarji še vedno aktivni
Turnirji in tekme
TURNIR BOR ’92
Od ponedeljka bo v »balonu« stadiona »1. maj« zanimiv košarkarski turnir. Organizator je sedanje in bivše igralce Bora in Čicibone razporedil v štiri ekipe, ki se bodo najprej srečale med sabo po sistemu vsak proti vsakemu, nato pa bodo finalna srečanja.
POSTAVE
BOR RADENSKA: Š. Persi, M. Grbec, A. Gallopin, M. Simonič, M. De-beljuh, A. Pieri, Š. Samec, L. Poretti, S. Tul, Monticolo; trener P. Crisma.
OLD BOR: D. Oberdan, D. Kovačič, F. Korošec, I. Uršič, G. Čarbonara, I. Civardi, P. Ažman, M. Pertot, B. Kne-ipp, R. Paulina; trener G. Pozzecco.
CICIBONA: B. Pertot, G. Bajc, A. Cupin, M. Crisma, E. Corsi, Iz. Bajc, I. Bajc, J. Gregori, P. Lippolis, A. Smot-lak; trener L. Martini.
CICIBOR: R. Smotlak, A. Pavlica, A. Kovačič, P. Volk, V. Jogan, D. Ba-rini, I. Perčič, Š. Semen, P. Furlan, B. Jankovič; trener M. Mari.
SPORED: 29.6.: 19.00 Cicibor - Bor Radenska, 20.30 Cicibona - Old Bor; 30.6.: 19.00 Bor Radenska - Old Bor,
20.30	Cicibona - Cicibor; 3.6.: 19.00 Cicibona - Bor Radenska, 20.30 Cicibor - Old Bor. 6.6.: polfinala, 19.00 1. -4., 2. - 3.; 7.6.: 19.00 finale za 3. mesto,
20.30	finale za 1. mesto. Sledi nagrajevanje ekip in posameznikov (igralec, strelec, obrambni igralec, disciplinski pokal in drugo). (V. Jogan)
POLETOV TEDEN KOŠARKE
Tudi zadnji dan Poletovega košar-kskega tedna se je na odprtem igrišču Prosvetnega doma na Opčinah zbralo veliko število ljubiteljev košarke. Na sporedu so bila namreč tekmovanja v prostih metih in v metih za tri točke.
Pri prostih metih je v mladinski kategoriji zmagal Kontovelec pavel Križman pred poletovcem Devanom Taučerjem, pri čalnih pa sokolovec Martin Ušaj pred jadranovcem Deanom Oberdanom. Pri metih za tri točke pa se je med mladinci uveljavil Kotnovelec Angelo Spadoni pred poletovcem Igorjem Malalanom, pri članih pa je prvo mesto osvojil Dean Oberdan pred sokolovcem Ivanom Lesico.
PROSTI METI
Vsak tekmovalec je imel v eni minuti na voljo 20 prostih metov.
MLADINSKA KATEGORIJA
KVALIFIKACIJE^ Pro (Polet) 2:20, Senica (Polet) 9:20, Šuligoj (Sokol 7:20, Vidali (Polet) 4:20, Vavpetič (Polet) 9:20, Lista (Breg) 6:20, Spadoni 4:20, Taučer (Polet) 10:20, Malalan (Polet) 4:20, Fichich (SGT) 9:20, Križman (Kontovel) 10:20, Gobbo (Breg) 8:20, Klabjan (Breg) 9:20, Milič (Kontovel) 12:20, Švara (Sokol) 6:20, Genardi (Polet) 2:20, Pittana (SGT) 6:20. DRUGI DEL: Milič - Gobbo 12:11, Križman -Fichich 16:12, Taučer - Klabjan 20:10, Vavpetič - Senica 9:7. POLFINALE: Taučer - Vavpetič 17:12, Križman -Milič 17:12. FINALE ZA 1. MESTO: Križman - Taučer 16:12.
ČLANSKA KATEGORIJA
KVALIFIKACIJE: M. Pertot (Cicibona) 6:20, B. Pertot (Cicibona) 14:20, Fontana 9:20, Ciani (Polet) 5:20, Oberdan (Jadran) 15:20, Škerlavaj (Polet) 15:20, Ušaj (Sokol) 15:20, Fabi (Polet) -7:20, Lesica (Sokol) 7:20. POLFINALE: Oberdan - B. Pertot 23:19, Ušaj - Škerlavaj 23:13. FINALE ZA 1. MESTO: Ušaj - Oberdan 23:17.
METI ZA TRI TOČKE
Vsak tekmovalec je imel v eni mi nuti s štirih pozicij na razpolago 16 metov.
MLADINSKA KATEGORIJA
KVALIFIAKCAIJE: Vavpetič 2:16, Križman 3:16, Milič 5:16, Gobbo 2:16, Vidali 3:16, Šuligoj 4:16, Genardi 3:16, Lista 3:16, Spadoni 6:16, Pro 4:16, Švara 5:16, Malalan 4:16, Taučer 4:16, Klabjan 2:16, T. Oberdan (Bor) 3:16, Senica 7:16.
KONČNA LESTVICA: 1. Angelo Spadoni (Kontovel) 7:16, 2. Igor Malalan (Polet) 5:16), 3. David Šuligoj (Sokol) 4:16, 4. Pro 3:16, 5. Taučer 3:16, 6. Senica 2:16, 7. Milič 2:16, 8. Švara 1:16.
ČLANSKA KATEGORIJA
KVALIFIKACIJE: Ciani 2:16, Lesica 9:16, Berdon (Jadran) 2:16, Ušaj 6:16, Fontana 3:16, M. Pertot 5:16, B. Pertot 4:16, Kerpan (Polet) 3:16, D. Oberdan 7:16.
KONČNA LESTVICA: 1. Dean Oberdan (Jadran) 8:16, 2. Ivan Lesica (sokol) 6:16, 3. Martin Ušaj (Sokol) in Marko Pertot (Cicibona) 5:16.
DVA NAŠA V FINALU
Košarkarski klub Corridoni iz Fog-liana je tudi letos priredil deželno tekmovanje v igri 1:1 za tri mladinske kategorije: propaganda, letnika 1979/80, dečki letnik 1978 ter naraš-čjaniki letniki 1977/76. To je bila že šesta zaporedna izvedba tovrstnega tekmovanja, ki se je je udeležilo kar 118 mladih košarkarjev iz vse dežele. Med udeleženci je bilo tudi dokaj številno zastopništvo slovenskih klubov v kategoriji propaganda, kjer je čast slovenske košarke branilo sedem Bregovih in Poletovih mladih igralcev, ob njih pa je bil tudi predstavnik goriškega Doma. To so bili Cor-batti, Guštin, Lakovič in Senica (Polet), Slavec, Štefančič, Žerjal (Breg) ter Covi (Dom). Na žalost je bilo letos slovensko zastopstvo prisotno samo v tej konkurenci, zato ker sta ostali dve starostni kategoriji odpovedali zaradi študijskih obveznosti, zarad istočasnih tekmovanj na drugih mestih. Od naših predstavnikov sta se v finale uvrstila le Lakovič in Slavec, medtem ko so ostali izpadli že v izločilnem delu, čeprav so imeli pri tem Senica, Štefančič in Covi zvrhano mero smole, saj so že v izločilnem delu naleteli na najmočnejše nasprotnike.
VRSTNI RED: PROPAGANDA 1. Paoli (Artego), 2. Furlan (Terzo); 3. Giurini (Servolana). DEČKI: 1. Tessa-rolo (Staranzano); 2. Nanut (UGG); 3. Fajt (UGG); NARAŠČAJNIKI: 1. Campanello (UGG); 2. Blasini (Itala); 3. Spessot (Itala). (CANCIA)
V četrtek na 27. rednem občnem zboru Športnega društva Zarja v Bazovici
Novi prijemi predvsem na mladinskem področju
Občni zbori, ki so bili dalj časa večinoma že nepotrebna formalnost, Postajajo živahnejši. Veliki teoretiki bi morda stvar razložili z že izgubljenimi tezami o večji odprtosti, ki haj bi izhajala iz spremenjenih razmerij moči v svetu in doma, bolj trezna pa je razlaga, da pridejo na marsikaterem zborovanju na dan stvari, o katerih se na višjih ali krovnih mestih verjetno manj govori, vsekakor pa iz njih ne daje rešitev. Na terenu (športna društva) se tako ustvarja pritisk, ki vse pogosteje razkrije ideje, težnje in želje, ki so predolgo tlele pod pepelom.
Tako je bilo tudi na 27. občnem zboru bazovske Zarje, kjer so se številni člani opredelili za nove in v marsičem revolucionarne prijeme v delu. Istočasno se je ta naša aktivna športna enota postavila v prvo vrsto Pri razkrivanju vaške stvarnosti v dobrih in tudi senčnih obrisih. Rezultati minule tekmovalne sezone so tudi brez poročil dokazali, da je tudi bD Zarja stroj, kjer amaterji dosegajo rezultate profesionalcev.
Predsednik Mirjan Žagar je vsekakor podčrtal težko sezono prve n°gometne ekipe, ki si je samo v Zadnjih tekmah zagotovila obstanek v 1. AL; prepričano delovanje z mla-mmi, balinarsko sekcijo, ki se je iz mste rekreacije razvila v pravo tek-
movalno enoto in lokostrelce, ki so opravili kar 33 različnih turnirjev v naši deželi in vse do Sicilije.
Razprava je bila nenavadno živahna in se je dotaknila številnih kočljivih vprašanj.
Boris Primosi je naprimer nakazal potrebo, da si Zarja poišče sodelovanje ne samo pri bližnjih kraških klubih, temveč tudi v mestu. Svoj predlog je utemeljil s stanjem, do katerega bo neizbežno prišlo čez nekaj let zaradi upadanja rojstev. Ta korak pa se lahko izvede sedaj, ko je društvo organizacijsko zelo dobro zasnovano. Odlašanje samo po sebi ne bo dalo nobene rešitve, v zameno pa se bomo čez pet let soočali z istim problemom z razliko, da bomo v vseh pogledih šibkejši in politično brez vpliva. Nesmiselno je zaradi zastarelih principov žrtvovati tiste domače igralce, ki imajo voljo do dela, le zaradi pomanjkanja pristno domačih nogoemtašev.
Teza Primosija je sprožila sicer samotno nasprotovanje, ki pa je nekako vpletlo tudi sodelovanje s KD Lipa, ki se je na mah znašlo na zatožni klopi zaradi nedelovanja in zaradi nepripravljenosti do sodelovanja s športnim društvom.
Resnici na ljubo ni prišlo do nobenih žolčnih napadov. Posegi so
bili v glavnem konstruktivni in so težili k iskanju skupnih poti, za katere pa kulturno društvo trenutno nima pravih moči. Če se bo temper-tura v vasi ohranila na taki višini, kot so jo »izmerili« med občnim zborom,bi moralo v kratkem priti do nekakšnega vaškega »kongresa«, na katerem bi kritično pregledali stanje v vseh družbenih resorjih.
Sledile so volitve novega odbora, ki je takole sestavljen: Mirjan Ža-
gar, Vojko, Davorin, Stojan, Lucijan, Maks in Danilo Križmančič, Edi Grgič, Stojan Metlika, Aleksander, Stojan jn Marjan Ražem, Boris Primosi, Žarko Ban in Radivoj Čač. Nadzorniki bodo Mitja Križmančič, Emil Marc in Žarko Petaros.
BRUNO KRIŽMAN
Na sliki D. Križmančiča trenutek z občnega zbora ŠD Zarja.
. ...	---- , ;m
Ij

obvestila
MLADINSKI ODSEK SPDT prireja 3., 4. in 5. julija izlet v Kamniške Alpe. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 635627 do srede, 1. julija, informacije na tel. št. 55180 od 19.00 do 20.30.
ZSŠDI
sklicuje v petek, 3. julija 1992, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah 22. deželni redni občni zbor. Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora, 2. izvolitev organov občnega zbora, 3. sprejetje nove članice, 4. poročila, 5. razprava o poročilih in o programskem dokumentu, 6. razno.
JK ČUPA
vljudno vabi člane in prijatelje, da se udeležijo nočne regate Sesljan-Pi-ran-Sesljan jutri, 27. t.m., za trofejo Čupa. Start bo ob 21. uri pred Ses-ljanskim zalivom.
NA NOGOMETNEM IGRIŠČU
FC PRIMORJA
je v teku poletni trening za otroke letnikov 1981, 1982, 1983, 1984, 1985 in 1986 od ponedeljka do petka od 9.30 do 11.30.
JAMARSKI ODSEK SPDT prireja tečaj jamarske tehnike za člane in nečlane. Za podrobnejše informacije telefonirati na št. 228253 (Mitja) med 18. in 19. uro ob delavnikih.
TPK SIRENA
SEKCIJA ZA ŠPORTNI RIBOLOV obvešča, da bo tečaj za ribolov od 29. junija do 4. julija. Za informacije od 18. do 20. ure po tel. 422696 (sedež TPK Sirena na Miramarskem drevoredu 34) ali po tel. 412951 (Vojko Brecelj).
Naročnina: za Italijo mesečna 23.000 Lir - Letna naročnina za 1992 znaša 276.000 lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo; mesečna 450 SLT (dnevna 22 SLT). Letna prednaročnina 5.000 SLT za tiste, ki jo poravnajo do 29.2. 1992. Žiro računa 50101 - 601 -85845, ADIT Sežana - Partizanska 75 a, telefon 067/73360; Fax 067/72441.
Oglasi:1 trgovski modul (šir.' 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl (vsak dan od 8.30 do 12.30), Trst, ul. Montecchi 6 - Tel. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, tel.-fax 216155 vsak dan od 9. do 13. ure razen sobote.
primorski
M.	dnevnik
sobota, 27. junija 1992
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstorl 28
Tel. (0432) 731190 - FAX 0432/730462
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Moldovskim nacionalističnim silam ni po godu pridnestrska avtonomija
Spopadi v Pridnestrju se nadaljujejo kljub carigrajskemu mirovnemu dogovoru
MOSKVA Dan po carigrajskem dogovoru, s katerim so se Rusija, Ukrajina, Moldova in Romunija domenili, da bodo na miren način reševali pridnesterski spopad, je poveljstvo 14. ruskega armadnega korpusa sporočilo, da sta dva moldov-ska miga bombardirala pridnestrsko vas Bližnji Hutor v. neposrednji bližini nekega skladišča tekočih goriv. Ruska protiletalska obramba 14. armadnega korpusa je letali prisilila, da sta prekinili bombardiranje. Z Benderija, ki je bil v prejšnjih dneh pod težkim moldovskim bombardiranjem, pa se nadaljuje evakuacija civilnega prebivalstva (na sliki AP).
Ljudje se namreč zavedajo, da bo treba še precej časa preden bodo uresničili carigrajski dogovor in bodo razmejitveno črto med obema sprtima stranema zasedle mirovne
sile OZN. Rusija in Ukrajina imata enotno stališče do pridnestrskega vprašanja in poudarjata, da ima ne-moldovsko prebivalstvo zaradi svojih jezikovnih in zgodovinskih razlogov vso pravico do najširše jezikovne in kulturne avtonomije. Romunija načelno temu ne nasprotuje, saj trdi da so to notranja moldovska vprašanja, v katera se noče vmešavati, v praksi pa skrajno sumljivo gleda na tako rešitev, ker se boji, da bi tudi njene do sedaj brezpravne manjšine zahtevale kaj podobnega. Moldovski predsednik Mircea Sne-gur je v pravem precepu, saj se dobro zaveda, da odkritega spopada z Rusijo in Ukrajino Moldova ne more vzdržati, zato je pristal na pridnestrsko avtonomijo v upanju, da bo moldovske nacionaliste prepričal, da je to edina rešitev.
Pokopali
^novinarja
Štandekerja
_ LJUBLJANA — Na ljubljanskih Žalah so se včeraj dopoldne v krogu družine, sodelavcev, številnih stanovskih kolegov in prijteljev poslovili od 31-letnega novinarja Mladine Iva Štandekerja, ki je 16. junija med opravljenjem svojega dela v Sarajevu umrl za posledicami ran, potem ko so ga zadeli drobci granat v naselju Dobrinja.
Štandekerjeve posmrtne ostanke so po številnih posredovanjih njegovih novinarskih kolegov in slovenskih oblasti prek Beograda prepeljali v domovino. Spominu pokojnega novinarja so se poklonili tudi predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, zunanji minister Dimitrij Rupel in druge ugledne javne osebnosti.
Iva Štandekerja bodo pokopali v ožjem družinskem krogu v Spodnji Kungoti na Štajerskem.(STA)
Trije bombni atentati na španske cilje v Rimu
RIM - V noči na petek so v Rimu neznani storilci izvedli tri bombne atentate na »španske« cilje v italijanski prestolnici. Na srečo žrtev ni bilo, saj je le ena od bomb lažje ranila nekaj oseb, zato pa je materialna škoda precejšnja.
Do prve eksplozije je prišlo včeraj ob 1.34 zjutraj, ko je eksplodirala bomba v stavbi, v kateri je špansko predstavništvo pri FAO in nekatera privatna stanovanja španskih uslužbencev. Bomba je poškodovala vhodna vrata, popokale so tudi šipe na vseh okoliških stavbah, poškodovani pa so bili tudi 4 parkirani avtomobili, neka trgovina z oblačili in kavarna. Le pet minut kasneje je odjeknila druga eksplozija. Neznanci so postavili bombo v poslopju, v katerem so uradi španskega vojaškega atašeja. Poškodbe so bile kot pri prvem atentatu. Že po prvi eksploziji so alarmirali vse policijske in karabinjerske patrulje v bližini in ena od teh je pred Galerijo Borghese (na sliki AP), kjer je razstava španske umetnosti, opazila rdeč nahrbtnik. Pirotehniki so skušali nahrbtnik odpreti, vendar je prišlo do eksplozije, v kateri je bil poškodovan eden od pirotehnikov, policisti iz patrulje in dva mimoidoča. Na srečo pa je šlo le za lažje poškodbe, tako da bodo ranjenci okrevali v nekaj dneh.
Minister Janša predstavil svoje »Premike« Primorcem
KOPER, PORTOROŽ — »Vojna se je v Sloveniji začela takrat, ko je padla prva žrtev. To je bilo v Mariboru ob pekrskih dogodkih -24. maja. Do formalne vojne napovedi je prišlo v noči s 25. na 26. junij 1991. Res pa so se nekatere vojaške akcije na Primorskem začele dan, do dan in pol prej kot drugje v Sloveniji,« je povedal obrambni minister Janez Janša ob svojem obisku na Obali, ko se je najprej pogovarjal na Radiu Koper-Capodistria, potem pa še dve uri in pol z urednikom Aleksandrom Zornom predstavljal knjigo Premiki v polni dvorani portoroškega Avditorija.
Janez Janša je oporekal trditvam, da bi naj pisal o tem, kako so se Primorci slabo držali v slovenski osamosvojitveni vojni: »V knjigi sem zapisal: Dobro so se držali Štajerci in Dolenjci, slabše je bilo na Gorenjskem in v ljubljanski pokrajini, slabo pa na Primorskem.« To ne pomeni, da so se Primorci držali slabo, ampak, da je bila z vojaškega vidika situcija na Primorskem slaba. Dokaz za to je tudi uradno poročilo ministrstva za notranje zadeve 1. julija 1991. Četrti dan po začetku agresije so bili na območju koprske UNZ vsi mejni prehodi zaprti. V vojaškem smislu je to bilo še zmeraj slabo, vendar to ne pomeni, da se Primorci niso borili. Še zmeraj ni jasno, zakaj so šle enote JA, pod poveljstvom generala Čada, na mejo prej, preden je bil dan formalni ukaz iz Beograda. Možnih je več razlag. Res pa je, da so me poslanci iz vaše regije, pred svečano razglasitvijo samostojnosti, v skupščini kritizirali, ker naj bi s postavljanjem cestnih brikad provocirali armado.« Janez Janša je ob svojih nastopih v Kopru in v Portorožu povedal, da so bile določene napake v vodenju in poveljevanju obrambnih akcij in da je zato prišlo do
določenih kadrovskih menjav. Do menjav je prišlo tudi zato, ker so pogovori z generalom Čadom s strani odgovornih z Obale potekali mimo kompetenc in mimo dogovorov z ljubljanskim vodstvom.
Janez Janša je zavrnil govorice in sumničenje, da Hrvati niso nič naredili in da so čakali križem rok, ko so tanki skozi Hrvaško drveli v Slovenijo. »Dejstvo je, da so v Jastre-barskem in v Zagrebu ljudje sami začeli po-stavjati pregrade. Kasneje pa je prišel iz Zagreba ukaz, da jih je treba odstraniti, kar je kasneje policija tudi začela uresničevati.
Glede finansiranja slovenske vojske je slovenski obrambni minister povedal, da je Slovenija pred leti prispevala za JLA tudi po milijardo dolarjev letno, nekaj zadnjih let pa po 750 milijonov dolarjev letno. Zdaj gre za slovensko vojsko za dve tretjini manj denarja. Janez Janša je tudi menil, da je bilo sojenje nižjemu častniku zaradi eksplozije na Črnem vrhu farsa, to pa zato, ker se je skušalo soditi nekomu, ki je bil odgovoren na nekem nižjem nivoju. »Po naših mestih pa se sprehajajo polkovniki, podpolkovniki in ostali visoki oficirji Jugoslovanske armade, ki imajo slovensko državljanstvo, naše pokojnine ali nadomestila za brezposelnost in so dajali ukaze tem ljudem.«
Glede svoje knjige Premiki je povedal, da je založba naročila dotis še deset tisoč izvodov njegove knjige, takoj potem, ko je SDP sklicala tiskovno konferenco in menil, da si boljše reklame ne bi bil mogel želeti. »Honorar, ki sem ga dobil, je šel za materialne stroške in za otroke padlih teritorialcev,« je povedal Janez Janša.	BORIS ŠULIGOJ
Islamski svet in Turčija »brez rokavic« do Srbije
Tudi na izrednem zasednaju Islamskega sveta v Carigradu so obravnavali problem Bosne in Hercegovine, toda za razliko od dosedanjih razprav in sklepov na primer v Evropi ali pa v Združenih narodih, so bili carigrajski zaključki daleč bolj odločni in opredeljeni. Sprejeli so resolucijo, ki poudarja, oziroma zahteva zlasti, da Varnostni svet resnično in čimpreje uveljavi 41. člen VII. poglavja Ustanovne listine (prekinitev spopadov), če pa do tega ne bi prišlo, naj se brž uporabi 42. člen, ki pa predvideva »vsklajeno vojaško akcijo na kopnem, morju in v zraku, da bi ponovno vzpostavili mir in varnost«.
V tej resolucijji je pomembna tudi 19. točka, ki zanika avtomatično nasledstvo tako imenovane Zvezne republike Jugoslavije. Poudarka vreden je tudi sklep o ustanovitvi posebne tako imenovane »kontaktne« skupine v New Yorku, »ki naj akcijo v zvezi z Bosno in Hercegovino hitreje razvija skupaj z Združenimi narodi«. Ostrina te resolucije je prozorna; ne gre več za »bi in ne bi«, kakor je bilo dosedaj značilno zlasti za evropske dejavnike, marveč kar za vojaški ukrep, s katerim naj bi napravili konec tragediji v tem delu nekdanje Jugoslavije.
Za nekdanjo Jugoslavijo je sicer sploh značilno, da številni njeni deli doživljajo tragično obdobje, ki se je začelo zavoljo srbskega nacionalističnega ekspanzionizma, pozneje pa naravnost agresije. Značilnost carigrajske resolucije je prav v nesporni in neposredni obsodbi »srbskega
avanturizma«, kakor je srbsko početje večkrat ocenil turški predsednik Sulejman De-mirel. Udeleženci zasedanja niso mogli drugače kot poudariti, da so dogajanja v bivši Jugoslaviji »najbolj barbarsko početje v zadnjih desetletjih«.
Seveda pa se sklepna listina ne zavzema za nekakšno »solo« operacijo, naj navsezadnje gre v Bosni in Hercegovini (v bistvu pa že tudi drugod na področju bivše Jugoslavije) »za grožnjo in grozljivost«, ki pretita vsej Evropi; zato je v njem vseskozi opozorilo, da bo treba brž storiti »celovito« akcijo, v kateri naj sodelujejo Združeni narodi (Varnostni svet), Konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi, zdaj pa še Islamski svet, ki ga seveda zlasti skrbi usoda Muslimanov v Jugoslaviji.
V tem duhu so v Carigradu tudi jasno sporočili, »da je napočil trenutek odločitve« in da so Turčija in druge države pripravljene nameniti »sredstva in vojaške enote«. Sliši se, da so zbrali že za okrog 230 milijonov dolarjev pomoči za muslimansko prebivalstvo v nekdanji Jugoslaviji (pa tudi za druge) ter da bodo kmalu storili »prve ukrepe«, da bi tudi turška vojska (in vojske drugih udeležencev na kon-
ferenci) sodelovala v »odločni akciji proti agresiji na suvereno državo«, to je na Bosno in Hercegovino.
Politični krogi opozarjajo, da je ta sklep postal zdaj še bolj žgoč, saj je Bosna in Hecegovina napovedala vojno proti tujemu zavojevalcu. Kajpak gre za novo tako vsebinsko, kakor pravno stanje, ki velja za enote Združenih narodov na sploh ter tudi za naslednje morebitne poteze svetovne ali pa evropskih organizacij. Agresor je zdaj dokončno priznan.
Toda konferenca v Carigradu ima tudi druge razsežnosti, ki preraščajo območje bivše Jugoslavije. Znano je, da je imel ameriški zunanji minister Baker nedavno kar več pogovorov s turškimi predstavniki, kakor je prav tako znano, da je z Ankaro »navezala neposredne in tesne stike« tudi Rusija, kar je bistvena novost, saj vemo, da je bilo stališče Moskve do Turčije, kot najbolj takorekoč izpostavljene ameriške ofenzivne točke v tem svetu, zmeraj sila zadržano. Zdajšnji odnosi, pišejo Izvestja, pa so »odkriti in vsakodnevni«.
Nekateri sklepi so domala na dlani; nekdanja Sovjetska zveza ima težave z deželami na jugu, kakšrne so, med drugimi,
Turkmenistan, Uzbekistan in Kazahstan in vidi v sodelovanju s Turčijo »element ublažitve« tega stanja, kakor je pred dnevi navsezadnje odkrito priznal Jelcin. Hkrati pa predstavlja sodelovanje s Turčijo tudi obrambo pred islamskim fundamentalizmom, ki ga še zmeraj zastopa Iran. Svoje takorekoč koristi pa seveda hkrati kujejo tudi Združene države„• z večjo uveljavitivjo »turške vloge« bo Washington lažje nadzoroval vse kar se dogaja v južnem delu nekdanje Sovjetske zveze, na Bližnjem vzhodu in na Balkanu.
Turčiji sami pa se seveda objektivno splača prevzeti pomembnejšo vlogo v tem delu sveta; njena politika nikoli ni bila takorekoč »skrajnostna«, zato bo lahko uspešno uresničevala katalizatorkso nalogo; pri vsem tem pa bo, v duhu širjenja proti Balkanu in Evropi, lahko omejevala tudi vlogo Grčije (tu vmes je še ciprsko vprašanje), s katero Turčija nikoli ni imela prijateljskih stikov.
Skratka vloga Turčije se je začela krepiti; napovedujejo še troje pomembnih dogodkov; predstanviki Evropske skupnosti bodo imeli v kratkem sestanek v Ankari, Demirel bo kmalu odšel v Washington, Jelcin pa prihaja 25. tega meseca na obisk v Turčijo. Nenazadnje pa je še spoznanje, da spada resolucija o Bosni in Hercegovini, sprejeta na Islamski konferenci, zagotovo med najbolj odrezave listine o tem vpraša-nlu-	MIRO KOCJAN