M etelko V slovenskem slovstvu. 40. Tretja v srednjih šolah potrebna knjiga je bila c) Književna povestnica ali Slovstvena zgodovina. — Pervi, kteri je slovenski popisal slovstvo slovensko, je bil Matija Majer in to v Drobtincah 1. 1849 str. 202—216. — Metelko je v latinskih razredili od IV. do VIII. učil največ slovnico; v VIII. je vendar že 1. 1851 nekoliko povedal nam iz književne zgodovine slovenske, dasi malo, p. o Cirilu in Metodu, Maksimu, Marku Pohlinu itd. L. 1853 ga v nekterih jezikoslovnih rečeh v pismu 27. aprila sveta poprosi verli Anton Janežič, ter nni piše: rKer nimamo prav pripravne v slov. jeziku spisane slovnice za giranazie, sein jo po zgledu Vaše izverstne gramatike sostavil. Poslal sem jo že dr. Miklošiču, kteri jo je pregledal in mi jo že spet nazaj poslal. Serčno bi želel, če bi jo tudi Vi pregledati blagovolili, da se kaj napčnega ne spodrine. Tudi slovstveno zgodovino hočem jej na koncu pridjati in jo tako šolam pripravno storiti. Prosim Vas, rai taj naznaniti, ali Vain smem rokopis poslati" — z vsim spoštovanjem itd. — In že v dveh mescih mu je zopet pisal: Visoko častiti gospod! Po Vašem dovoljenji Vam pošljem tii drugi oddelk slovnice (glagol, predlog, prirečje, vez in medmetj, da bi ga blagovoljno pregledali in popravili. Posebno prosim pri glagoli paziti, ali nisem kaj glavnega izpustil ali kaj napak povedal. Eavno zategadel ga še nisem prepisati dal. Izobraževanje 2. preteklega in terpivno-preteklega priložaja bom že popravil. Po Vašem nasvetu bom skladnjo v 2. poglavji podal. Kakor rokopis hitro pregledate, ga mi prosim nazaj poslati. Ob enem Vam pošljem 3. del Katekizma. Na koncu Vas še enkrat prosim, mi moje prošnje ne zameriti. Zdravstvujte! Vaš V Celovcu 20. junija 1853. ponižni sluga Ant. Janežič. Tisto leto je v Janežičevi nSlovenski Bčeli" prišla na svetlo »Slovenska slovstvena zgodovina", ktero je precej obširno, vzlasti staro glagoliško in cirilsko, spisal posebno po razlaganji g. prof. Metelkota, po Šafafiku in Jungmanu iskreni Ivan Valjavec. 0 Metelkotovi slovnici str. 214 na pr. še posebej pravi: nPogostoma se ima jemati v roke, z vedniiu premislikom in večkrat in večkrat brati; potem še le pravi sad obrodi in poda sladek vžitek poterpežljivemu bravcu". Polglasnik Metelkotov je že marsikterega zbudil k premišljevanju, ki je s sinehom to slovnico v roke vzel, in blagor Slovencu, ki je bil po njem zbujen. Gotovo je njegov jezik čist in gladak, lep in pravilen. Od kod si je naš mojster Koseski tako moč, gotovost in lahkoto v slovenskem jeziku, v njega stavbi besed in v izrazu govora pridobil, da njegov jezik zdaj gromi kot reka pri visocem vodopadu, zdaj šumlja kot med lahnim vetercem peresa na olši v gaji, da teče tukaj mirno, tam mogočno, da zveni kot glas srebra? Z nikomur drugim si ni prilastil tacega vladanja, kakor s pogostim branjein imenovane slovnice, kar nam je tudi sam g. Metelko pri razlaganji ove zgodovine pravjl. Naš globokoumni g. Podgorski kaže z mogočnostjo in krasoto, ki ju vidimo v njegovih lepih sostavkih, da je njegov slovenski jezik na podlagi Metelkotove slovnice sozidan, da ve za sleberni kot tega mogočnega poslopja. Naš verli narodni g. Poženčan in izverstni g. Verne; v spisih obeh teh mož, kdo ne ve, od kod izverstnost in blagozvučnost v njunem jezici. Pravila slovnice so iz naroda vzete; zatorej je pa tudi delo kot čisto zlato, in one so jej ravno zato obveljavo v narodu zagotovile. Po njej so se z malimi izjeraki ravnali vsi pisatelji, kar jih vidirao na slovstvenem našem polji po letu 1825, in dandanašnje so spisi po Metelkotovi slovnici spisani zares naj lepši in čistejši, akoravno imajo po drugih ravnalih sostavljeni tudi visoko eni celo neprecenljivo vrednost". Pri tej priložnosti prosimo vse slovenske rodoljube, piše v pristavku k Valjavčevi slovstveni zgodovini str. 108 vredništvo, da bi nam, kar morebiti napčnega ali pomanjkljivega najdejo, čim beržej naznaniti blagovolili, da bi se iako s časom popolna slovstvena zgodovina sostaviti m posebej izdati zamogla. In res, koj naslednje leto pride na svetlo »Slovenska slovnica (str. 1—114) s kratkim pregledom slovenskega slovstva (115—156), ter z malim cirilskim in glagoliškim beriloin (str. 157—182) za Slovence". Spisal Anton JanežiČ. V Celovcu, 1854. 8. VI. str. 182. — Kakor se Bl.|Potočnik 1. 1849 v svoji slovnici hvaležno spominja Metelkove, tako tudi Janežič v svoji drugi in tretji izdavi 1. 1864, v pervi pa mu daje iskreno zahvalo, da je z Miklošičem tudi Metelko slovnico v rokopisu pregledati in semtertje popraviti blagovolil. ,,Spisali smo pričujočo slovnico, pravi v predgovoru Janežič pomenljivo, v slovenskem jeziku, ker je nas večletna skušnja prepričala, da vsak nauk, torej tudi jezikoslovui, tam naj lepše in naj veseliše napreduje, kjer se učencom v domačem, ne pa v ptujem jeziku razlaga in razjasnuje. Ravno to željo je tudi naznanilo visoko ministerstvo uka, ki je g. Muršecovo kratko slovensko slovnico začasno za naše gimnazie predpisalo, ako ravno imamo več obširniših in prav izverstnih v nemškem jeziku sostavljenih slovenskih slovnic. — Pregled slovenskega slovstva smo sostavili posebno po Majarjevem in J. Valjavcovem spisu, za pervo potrebo. Podlaga je zastavljena, na kterej se da potem dalej zidati in pomanjkljivo dopolnovati".