ko- le- na'; e®| pil| )il« Lu- Ija. ini: in TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, Industrffo In obrt, {• ’ n^rt6?1118 “ Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za h leta 90 Din. za H leta 45 Din. mesečno 15 Din. nozemstvo 210 Din Plača in toži se v Ljubljani, uredništvo ir upravnlStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. - Dopisi se ne -vračajo Računan., nraminio v Ljuujar.i st u.953 releron St. 30-69. kil ^ta XVIII. ■tni; skl j o rnf n(bi 1 iav| — elj* šol ‘J m dal znii V Ljubljani, v soboto, dne 13. aprila 1935. štev. 42. PIchocm sefa 2IfocnUe ž nat/itn fyfrstinskifn odsekam fe st bot{ yu>udac{t^a satidacnosi stai/ensldU g&spadacsUiU stanov, 2dcuaeniU v nosi skupni dtf’ sece ] do 350; Din; iiraj rej« uga t.OO: >ŠČ)' -an • v**«•»*•<* • » • ^ •»••■»••»»•rv"---" Kreditna politika Narodne banke Z« bodočo sanacijo, razmer. v našem de-ar$tvu je izrednp vjažno, da se je ifedi |arja 1.1. z energičnimi ukrepi prečistila situacija pri Narodni b poprej smo zaman opozarjali na nost politike deflacije in zaman dokazo-y^i5( datie štva«|4 Vtedhpit,Vpluti odvisna od pridobitne aktivnosti gospodarstva in ne od, prazne fikcije pokritja; žal pg »e. nas ni hotelo razumeti. Naša izvajanja so se nam zamerila, fl vendar ie razvoj dal nam prav. Danes se javno piše in ugotavlja, da je, prejšnja politika . Narodne banke mnogo pOOMrila in šlbpnjevafti tež-koče riašeda dospodarstvd. V dobi največje kreditne krize je vzdrževala nena-ravilb visoko obrestpp mero, najvišio 'na odobreni posameznim denarnim zavodom. £>krog 200 milijonov dinarjev so tekom MK n6 Svojih redi jih ji. arodhi ihnki, docim je sama na debelo odpisovala denar, ki ga j,e izjmbija, bfi rgznift industrijah, kajeripi so t>ili odobreni krediti brez zadostne podlage. Akp bi bila Narodna bankg.po-Ployala ,x centrali lij ha, vseh .področjih tako, kakor poslujejo njene podružnice v Dravski banovini, ie. verjetno, da jgke, izgube, ki So ‘zahtevale sto milijonske od prvimi ukrepi kraljevske vlade je »peniti predvsem ukrepe glede odlaganja Izučil zp; kmetovalce, nadalje reforme v npši. fjnppčnl, valutni in davčni politiki, delo na.refprmj železniških tarif in končno vprašanje javnih del. Še preden bi se spustil V oceno teh važnih in dalekosežnih Ukrepov, smatram, da je potrebno, da precizwamo svoje stališče nasproti zadružništvu, Dravska banovina je, lahko smelp ,itrdim, zibelka gospodarskega in pridobitnega zadrugarstva v Jugoslaviji. 0ve generaciji Ste bili v njem vzgojeni, v njem odrasli, se udejstvovali in izživljali. y ,v^h p^npgah .zadružpe iniciative smo razvili aktivnost in paš trgovski stalež je pri tem igral veliko vlogo Sam je čutil potrebo, da se je združeval v eksportne, kreditne, gradbene in zavarovalne zadružne organizacije, da ne govorim o našem obrtništvu, ki ima baš zadružnemu pokretu zahvaliti dober del svojega rcuvoja in napredka. Nitfdo torej ne more rpči, da ne. imeli naši; gospodarji krogi razumevanja za zadružništvo in da ne bi zpatU etniji njegov^vloge zg , oprambo gospodarski ^itere^py , ravnega naroda. %ho soži^g. in .y^ikahji razmah družmstva pred vojno, st« dokazala, ,,da privatna trgovska in obrtniška iniciativa lahko koristno deluje poleg Zadružne. S i^editnjm. zadružništvom , smo pili dosegli popolno avtarkijo in Je naša, banovina s ppdcobno izjedeno organizacijo slednje lastni™ sredstvi finansirati obrt ig..trgov,ji\p, a prihranki ikomijnakuh hranilnic, (pa epogpčiii.izvedbo Javnih del, pospeševati Jp vzdrževati nebrpj humanitar-njhk, kutturnih in socialnih naprav, žal, pa je bil velik ,del.našega kreditnega zadružr njštva primoran ,y zadnjem letu zaprositi za odlog plačil, a Skoraj. vs,e kreditno zat (Jmžruštvo brez izjeme pa je več ali mani imobilizirano. V Ostalih delih države se je pričelo zadružništvo intenzivneje razvijati šele v zadnjih letih. Le manjši del zadrug je vz-knt iž prifoiine potrebe. Pretežen del je le improvizacija, osnovana za izkoriščanje posebnih ugodnosti, ki jih dajejo zadrugam nekateri zakoni in uredbe. To zadružništvo nima globljega korena v naroda in je postalo samp sebi namen. Toda sh-ehVi za tem, da čimbolj eliminira pri-vd\no trgovsko in, obrtniSko inlpiaiivo ier previhmd njihovo nekdanjo vlogo. Tu Im&nid opravka z '#eh«rdvift&n pojavom, kj celoti m gospodarstvu kot takemu ne more prinesti trajpih koristi. Smatramo, da niso Žrtve iz jgvijih sredstev za fo th, <®i bi lgfle izgube, našfaie zaradi neVeŠČm Srsperimentov in da ugodnosti ter olajšave, ki, se dajejo zadrugam, ne šinejo iti {etko daleč, da bi izločevale, poklicno tr-gbVanje, ki dandanes, itak vodi težak boj ’£ kAoiinkt. •sJrAaJrflmo da rriore koristiti piše, sploh ne bi bile mogle nastati. , i. ' uTil J ‘ I. i t,. . • ■- { -4 ! , «' Z zmzanjem Mm, kriha,>akor Miz ‘w4afi!)°iarSY%v»^^re#?y J«,’nastala z^Pet mpznpst, (dajanja povih, kreditgv,, k,i sp gospodarstvu v ,današnji^.jazmeifth nmng potrebni. Stanje na^ihukr^itov pri Narodni banki se. j.e v zadnjih |ptih zelo ŠhrČjlp,Jn voL zahljupku leta 1^4- i,e bilo na področju ljubljanske podružnice ,ftS' kontnih posgjjl le pe .1^ milijo^ dinarjev, v Mariboru pa 34 5 milij. dinarjev, kar predstavlja skupaj točno eno desetino celotnih kreditov, ki jih daje Narodna banka. To stanje ie za naše kreditne potrebe zelo nezadovoljivo. nezadosten znesek' in da bi bilo želeli, da se }a kvota vs^ več'i Smatrgm, pbren aj>Qbni iri blagovhi avtomc jrrno jao-jvaleyati ne je bil motornj li daj šmarni, Iški j&rčmel v Dravski banovini v okolišu večjih mest in vzela v gradbeni program utrditev vseh j Tj t v< da se je za ono zvezo, ki postaja za naš turistični /pfgmeluVeflno bolj nujna, to je za zvezo Ljubljane • Sušakom, predvidelo vsega skupaj komaj 10 milijonov dinarjev, s katero vsoto pač ne bo mogoče mnogg storiti. Sedunia zve^a žcm svpji traj ne ustreza in ia(Q Jjfe malimi preložitvami in korekturami. Smatram, da je potrebno, da se izbere za po- j>rometa modemih načelih utrjenih cestnih zgradb-To cesto .potrebujemo, n^ samo z^og ra^osebno V bližnjem prometu ogromno pomnožiloi Kakor čujemo, se ceni povečanje števila potnikov že v prvem mesecu po znižanju tarifna 120,OK) oseb TV »*.,jejasny pofe dilo .preizkušeno dejstvo, da zvišanje tarif tie pomeni vedno tudi zvišanje dohodkov,! kakpu; ^tudj^.nos^phio znižanje tarif ne povzroča zmanjšanja dohodkov v polnem obsegu redukcjje. Pričakujemo pa poleg Ie. splošne redukcije še posebnih olajšav ti šo važne v.interesu našega turizma ii' ki stopijo meseca maja v veljavo, . Gospodarski krogj pa ,Z ;nezmanjšan^: nestrpnostjo jM-icakiijejb tugi žhlžanje b^4 gbyruh lanf,, ki so že davpo prekoračiM ono mejo, ki je pri. sedanjih; nizkih cenaljt Še znojna in dopusfniat železpiška uprpvf vc (k m kr (X bi tu » ie it re z< šče je v feni jasno ih vjiaprej določeno, je s svojf) fiskalno tarifno politiko v dot ' ... 1 » _ L nn I l/rl-r« po.m/v 11 —I.I Javfia dela šp morajo izvesti .^o vseh pa-čehji solidnega in racidp4^nbga dela, tako, krize Samo povečala padeč; jooljsK|iL pridelkov, našega, šumarstva ih indusfrjjf Zl V( g m & ri vi ie m v P ti ti bila. korist ža najširše sloje Jjrebi- I skih širovin, ne <>' ; ■■ V' ujrn\a javnih dajatev,v 4RR* pe.sanja dogodkov ,ie ?elo ježka.; Predsednik vlade je pravilno naglasil v enem. /svojih govo- v-'- jj' v '—1 1 1 f 4 I • i_ 1 i i . tako, da ne bo glavna korist v rokah fik- jatvami eezme fivnih mdk in nevidnih posrednikov, mar- l^lski ]promet in ,Tr.T.._ več da pride nhse domače podjelnišlvo no^j, je kgnqip pokazala, da ne Ypdi0$ dp pravega jzraza. Zato je potrpbno, da cfjig, ker še tehnični napredek ne (da, OROhh. da se je z raznimi tak,sami inudar, • ‘ č^zjpemg., ,pbr^nei4eyai.. .avjg(Hi» 1 iji omejevala njegova aktivr Se delo razpiše v več odsekih, da se omoigpči istočasni pričetek dela na. manjših oddeikih, kj jih bodo.lahikb prevzele * ■- ■ ** _ i n > ■ ■ J. rv- —I 1 r /J o T- . tg„kaj sp Pte tpdi sreejme « jh^.e.lvKjke, da se bir^ posebno tudi to.^ko, daiptv«, pobi- kirq}jSld.rPb?tpRs4 fedupira na mrnimiinj, d» ob nameravani izdaji m ?da Žakbfta posebno na- rajo, igra v dan« prilikah veliko vlogo. Mi vsi Čutimo, da je zadel pravo, in smo zato s hvaležnostjo sprejeli vsako boejisi tudi začasno olajšavo v. pogledu odmerg, kakor tudi načina vterjevanja. Razbremenitev se je pričela naenkrat pri kmetu. Za pridobitne sloje pa je važno, da so se. vsaj v reklamacijskem postopanju uvaževali dokazani primeri dohodkov izpod ocenjenega davepega, ojinjpjuma. Davčno obremenitev ppve^ujejo pri nas nesorazmerno v!Š|b banovinske doklade ko drugod', deloma tudi Še vedno zelo visoke občinske doklade. Zborj»e,

( , ■ jŠaruen javnih d?l;,je> nudijo čim večjemu števil« nezaposlenih delavcev zaslužek in je Žg zaradi tega ^pptrebuo, da ustaviti, železnica je izgubila ogromen Jjpspvpih pošiljatev^ ki so donaŠale,,r. , (njjliionov alj at 34%. Tako smo dosegli najnižji rjiv6 zadnjih 10 let. Padla govnega prometa, D 3UUV/ uuoi-vjm igyy > t. Padla pa je, tudi, gostota blaj prometa, ki.jp bila že poprej ej0 zasiuzcn ih je ze w.o moremo le pozdraviti, imamo vendar občutek, da je bil za Dravsko banovino , pri tem prvem razporedu iz nezhanih nam razlogov predviden dokaj lavcem nudi.;Vsaj. mč^da v iznosu , povprečnega , zavarovanega /zaslužka pri okrožnih uradih-.,Milijarda srednjeročnega posojila,.ki bo najeta za javna,dela, bp V enem do dveh, letih porabljena, zgrajene bodo ceste .jn objekti, ki rje pomenijo direktne rentabilnosti, ki prinašajo le^indirektno korist splošnemu gospodarstvp in državnim financam, a ostala nam bo anui-tetna Služba in vsako, leto bo treba rezervirati 100 milijonov iz javnih sredstev za obrestovanje in odplačevanje najetega posojila, pri čemer stroški zg vzdrževanje še sploh niso upoštevani. Na drugi strani pa moramo misliti, da bo s ,temi iavnimi deli zaposleno delavstvo po dveh letih zopet brez zaposlitve in vnovič,pritiskal0 na delovni, trg. Ne smWP 3.1? a je ta pojav pri nas mnogo neugodnejši ko v ostalih delih države., Docim 10 od leta 1930 do 1933. padlo število, zaposlenm, V vsej‘državi za 17%, ie padlo v Dravski banovini za 22%, to je od 90.238 na 69.860. Ko je nastopil lani preokret, se je še danes za presojo položaja z edino iz-pretneanbo, da se je luni tonoža povečal0 za, 3 do 4 %i. Medtem ko so c^ne še v raz/J dobju križnih let nazadovale za povprečng 30%, vidimo, da se je železniška igrif#* marca 1929 povečala za. drv«, premog, iC gradbeni material, rude in za osjale naf I siromašnejše predmete tarife za 1‘0 d«. 40%, z i julijem 1933 pa je ob priliki reforme b|agovn,e tarife povečala Janini,-*ezred za kosovno blago za 20%, za poj' vagonske pošiljatve velikega števi ja predmetov 10 do 30%, in da bo mera polna,! pa je še sredi marca preteklega lela kljub našim odločnim svarilom. povišala celotni lokalni, ip pristaniščni barem za nadaljnjil1 10%, Rot nazaj, ki jo zahfeva brezpogojno naše gospodarsko stanje, je mnogo težavnejša, ko bi si kdo mislil. Neznatni tarifni popusti ne morejo prinesti gospodarstvu potrebne pomoči in leka, dale-kosežni popusti pa bi vsaj za prvo dobo povzročili padec dohodkov, medtem ko se železniški proračun že itak sedaj le z nalvečjo težavo vzdržuje v približni rav .■'■ ■d* Ji « . «vi.! ^ JV J.. I.: d« v vsej,državi, zadpji .^ve leji sprejelo na hptčži. Železniški tarifni odbor, ki je ph/ delo 5% preismcg« . povini pa samo 4% ter, smP še vedno za 17,550 delovnih moči -pod Številk« ?«po-slenih djeJavccv., leta, f?jO-ji;Rr\jFm Ra metalurgična, t-1^*?W stroka zaenkrat zasičena pri sedami s,toppji razvoja. Dokler jr«jaios.,y gospodarstvu te razmere, ni misliti, da bi mogli sprejeti večje število delovnih sil v zaposlitev. Zato treba i>ri izvedbi javnih del postajati tanja, v Dravski ba- I dvema tednoma zasedal- v Ljubljani; štiridnevni izčrpni razpravi o potrebah po ___________—^ ,, vseh panog gospodarstva sestavil predloge za .painujhejša znižanja tarif, ki jSL je predložil prometnemu ministru. oprezno, varčno in gospodarsko. Kakor vam ie znano, je bibdosedai °b' Težave našega izvoza , .N«ša industrija vpdnp, ježj«, občyti izvozu svojih izdelkov v jugovzhodne deK držav« k9?kurenco vodne poti V n9 tanbvladajo anpmahje.ki bi jih bilo.tre«, v ‘‘ Ji. _ * * •? “I* —. 1, - ninn a r\rA\/0 javljen del, _ ..... ,.....,... . . ba še ni izšla,. Razume sp, da imamo tu svoje velike interese ip načrte, na hp' terjh uresničitev j čakamo Že .deseti'etj«. Zato sem smatral za svojo dolžnost, da paj 8260 pfin„ dpčiin st«ne iz Tržiča v rajevo jio naših progah .preko pro«^ 10.310 novi išhki model kromiran z novo zavoro na pirednfo Os, ha ugodna mesečna odplačila XI I i £ ik se pošlje n<> as V o brezplačno! — LJUBIJA » Ta včar eva St. 7 >2i"j T/-. /j, j j, i • »; iKOi . : . Podružnice: dinj «ovo mesto BUB« Cai e: Mik oiičeva 2 — 11 "!l'P K.. ............. j!, j^l:1 spevka oproščen,, a se kljub temu ta^prir spevek še večino pobira. Zbornica j« zato naprosila ministra za soc. politiko za pomoč. Največ povoda za\ pritožbe so da|ev zadnjem času .triiakse: računska takso tt. post, 33), pobohuška taksa It. post. 33) in prevozna taksa Ib post, 101). Glede računske takse so se;naši interesenti pritoževali predvsem zafddi načina kontrole in zaradi, težav pri izstavljanju,računov. Zato je. zbornica predlagala,da.ae pavšalira ta taksa in da se preuredi kontrola. Opozorila pa je tudi na nejasnosti, ki so obstojale glede kolkovanja kreditnih knjižic in gledekolkovanja potrdil v trgovskem poslovanju. Akcije zbornice so imele delen uspeh. ..Vprašanje pobotniške takse se je olajšalo že zppvimi predpisi okolkjovanju: potrdil, v trgovskem poslovanju, še bpjj pa z razpisom, s katerim se jp ukinila praksa, da je vsako posvedočenje izplačila službenih prejemkov zavezano Vt% taksi, čeprav ne obstoji formalna pogodba in tudi ne podpisan ali nepodpisan, seznam. Tudi vprašanje prevozne takse po tar. post. 101 se je z novo uredbo, ki, je bila objavljena te dni, pravičneje uredilo...... Že v 24 urah SE Sr IZ klobuke itd. 3krobi In svotlolika srajce, ovratnike In mantete. Pere, su5i, monga in lika domafe perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Selenburgova ni. S Telefon it 22-72. Izmed taks do zdaj še ni preurejena točilna taksa, ki v svojem bistvu nčgle-de rta količino potočenih pijač občutno neenakomerno in šablonsko obremenjuje naše točilne obrate. Poleg tega je ostala nerešena še zahteva, da se ukine obveznost izdajanja računov, pri kupčijah iz roke v roke proti takojšnjemu plačilu, ker Rti takih kupčijah ne nastaja nikaka terjatev, ki je. predpogoj take dolžnosti. c. Davčna npvela i* 1. J93J,, tudi glede tega davka ppprpča nasipi interesentom tcža.ve pri izvajanju' v glavnem zaradi do-Iqčilp, ,da sp ■ Trgovinsko-prometne odnošaje z inozemstvom ikarakterizira splošna negotovost in riskaninost. Večina držav koniin-deniira uvoz,in, ga omejuje z raznimi administrativnimi ukrepi, druge zopet dopuščajo uvoz v ..poljubnih količinah, ako-ravno ga zaradi pomanjkanja razpoložlji-vih deviz ne morejo plačati.. Tako se. pojavlja poleg vseh ostalih še problem finansiranja naše zunanje trgovine, ki povzroča nove skrbi ;in komplikacije.; Zle posledice tega stanja še kažejo tudi že v turističnem prometu. Naša zunanja trgovina Naša trgovinska bilanca za preteklo lelo izkazuje aktivo 304-9 milij. dinarjev ter je napram lanskemu letu nazadovala za 190 milijonov dinarjev. Na prvem mestu v uvoznem in izvoznem prometu stoji Italija, ki je izvedla tekom zadnjih let v svrho omejitve pasivnosti svoje trgovinske bilance in zmanjšanja uvoza važne avtarkične refontie. Ti ukrepi so močno oškodovali ihterese našega gospodarstva. Posebno težko občutimo, da se nas uvoz tretira v Italiji na drugačen način kot pa Uv.oz iz Avstrije in MadjarSke. Uvedba kontmgentiranja z zmanjšano uvozno kvo-lo.dne 19. februarja je izzvala veliko dez-onennranost in neprilike, ki tudi pozneje, ,e bil zopet koncediran 100% uvoz v v*sini lanskoletnih količin, niso prenehale. Tudi glede obmejnega prometa z Avstrijo čujemo neprestane pritožbe radi o^iejitpv in i^žkoč, Y prihodnjih mesecih bb tfepa, rešiti vpraŠaiue izvoza našega sa^R in pri tem popraviti to, kar, je bilo ^nskb leto pogrešeno, zamujeno m izpuščeno. Danes se Nemčija interesira že za nakup tekstilnih polfabrikatov pri naših tovarnah, ker ji primanjkuje industrijskih sirovin. Enostranska pasivnost klirinške-r9|una pa že skoro ne dopušča na-r^ i . ^bremenitev, ker sama po sebi Ira ekšpbrterje v njihovi aktivnosti. Naša zbornica stalno proucava vsa ta vprašajo in skuša z neprestanimi intervencijami odstraniti ovire. -''i Konferenca zbornic v Ljubljani Kakor sem že ogienii, je bila na inicia-,‘v° zbornice v Novem, Sadu za 24. in 25. !arc® brzojavno, sklicana konferenca ornic v Ljubljano, redsednik Jelačui je na kratko navedel (ki^na kpnferencp sprejete resolucije nzgubito na zaslužkih skoraj 250, uredništvo ter nameščenstvo pa 300 milijonov 'n letno. , , „, ali ^uto je govoril o samoupravnih finan-CQh ter o stališču, ki ga je konferenca ZQvze|a v tem pogledu ter nadaljeval; vonferenca je v svoji resoluciji posfa-junjz npčel, po katerih naj bi se uprav-.< ^ v?dila samoupravna finančna po- kom smP b'1* nemalo iznenadeni, prooramr^^^ namesto postavljenega J" iS' 'a ,e’ ^ bo ta ključ zanas barw^ m, ^ tem ključu Dravska novih trošarinah. Mislim, da mora tudi naša zbornica Vztrajati na tem, da se VTirašanje še enkrat prouči in skuša najti pravilnejši ključ, v kolikor je še potrebno, da se vztraja baš na koncentraciji banovinskih trošarin v dobi, ko se pripravija dekoncentracija javne uprave. SHP »Udn.U .iibiusi;. "Mja.’ 'midD aivi Gostinski odsek, z^cel delovati Moje poročilo mp bj bilo popplnp^ ako n^,,^,, je novoiiperigvan| gostinslri 0§s^j (akoj -pričel š, sisfematičniip detom, ^epjam^da še npm, jRrposreči^ doj>e$ sj primorskimi zbornicami in zagrebško posestrimo sporazum za skupen nastop m progam dela ,v. va^i|,ti, .vprašanjih pospe;-Ševanja mtcresoy .turizma,;;ki je, po. poročilu Narodne banke prinesel Janško Jelo državi za 319 milijonov tujih plačilnih sredstev. Propadanje trgovine in obrta Ko smo sestavili statistiko kretanja obr-tov za preteklo leto, smo videli, da je bilo rokodelskih in poslužnih obrtov prijavljenih v vsem letu 992, odjavljenih pa 2361, tako da se je število zmanjšalo za 1369. Pri trgovskih obratih je bilo 670 prijav In 2043 odjav, tako da je stanje padlo za 1373 tvrdk. V tekočem letu se ta proces tudi še ni ustavi), V prvih dveh mesecih je bilo , prijavljenih 146 rokodelskih, 119 trgovinskih in. 39 gostinskih obrtov, odjavljenih pa 339 rokodelskih, 279 trgovinskih in 61 gostinskih obrtov, Ako bi se pri obrtništvu proces nadaljeval v razmerju prvih dveh. mesecev, bi.postal položaj tudi za preostale obrate vsled konkurence nelegalnih obrtnikov nevzdržen. Na vse te momente kakor tudi na stanje in razmere v naših strokovnih organizacijah, obrtništva in trgovstva je opozorila zbornica odločujoča mesta anskp urer^a o ocfciranju in zapiranju obrtniških obratov z dne 20. novembra 1934. panska uprava je ustregla intervenciji zbornice in je uredbo začasno sistirala ter uvedla nedeljski počitek v Ljubljani In Mariboru samo za brivske strdke. Stalno pojavljanje mezdnih Sporov je -dalo zbornici povod, da je opozorila ministrstvo tudi na nujno potrebo, da se izda pravilnik za razsodišča združenj in okrožnih, odborov .za mezdne spore. Tudi glede cple vrste drugih vprašanj je zbornica gredlagala potrebne iniciativne predloge. ,-uspehojn, jp. zbornica .intervenirala tudi glede izterjevanja davčnih zaostankov. Druge intervencije zbornice , V zvezi s tem je zbornica pokrenila akcijo za olajšanje pogojev pri izdaji potrdil o plačanem davku in predlagala, da se predlaganjerteb pptrdii opusti vsaj ,v primerih, v katerih gre ;za to, da se davčnemu zavezancu omogoči delo, poslovanje in zaslužek. 5i ; Glede odjmerc pridobnine je zbornica opozorila ministrstvo na način poizvedb, kakor, -se vrši po nekaterih davčnih upravah, ki ugotavljajo osebne razmere, lastnosti ter zunanje znake davkoplačevalčevega privatnega življenja, kar, ni y skladu z zakonom. Upati je, da bo ta akcija uspešna. , Obenem je zbornica poročala ministrstvu o težkih posledicah, ki so nastale v zvezi z odmero pridobnine po minimalni davčni osnovi in prosila, da $e vsekakor prepreči, da bi se tak način odmere ponovil še v 1. 1935. Vprašanje še ni odločeno, vendar je UPatf, da se bo združenim zbornicam posrečilo doseči, da se § 7. lanske davčne novele ne bo več uporabljal pri odmeri pridobnine za 1. 1935. V ostalem je zbornica sodelovala pri predlogih za jasnejše predpise o odmeri davka za trgovske potnike. Glede družbenega davka je zbornica opozorila na potrebo, da se i^premRne predpisi glede upoštevanja, fjuktuiraiftja kurza vrednostnih papirjev, ki niso predmet kupčije in na potrebo* da se cenzurno postopanje čim bolj .pospeši. Nadalje je zbornica obnovila svoj predlog, da se postavita za področje okrožnih sodišč v Novem-[Oi estu in Cejju posebna reklamacijska odbora. Temu predlogu je ministrstvo v-potnem obsegu ustreglo., S poostritvijo gospodarske depresije je stopjlo v ospredje vprašanje pobiranja rentnega davka od terjatev iz trgovskega poslovanja. Na eni strani so pritpžitelji pravilno uveljavljali, da so take obresti del pridobnini zavezanega dohodka, na drugi strani pa, da so .v večini primerov obresti te vrste praviloma .neizterljive. Zbornica je radi tega predlagala, da so obresti trgovskih terjatev vsebovane V dohodku, ki je obremenjen s pridobnmo. Več akcij ije zbornica tudi.izvedla glede plačevanja 1% izrednega prispevka. Drž, svet je razsodil, da je delavec tega pri- ■A . .:vaive; ‘nnrr «- ihinnob v Ob prihki razprave banovinskega proračuna sen? sklical konferenco, katere so se udeležili poleg zborničnih svetnikov skoro polnoštevilno Judi gg, banski svetniki iz vrst ,pa|ih interesentov. Pozn.ej e sem osebno interveniral pr.r g. banu v zadevi no vega banovinskega [ . proračuna in mu podrpbnp pbražtožil stališče glede nekaterih nameravanih -davščin. Predvsem sem. ^i.°Wžprd -na nameravanih doklad na.dcžpvne Jakše, .pp^ebno na ,ra-čune.in pobotnice. .Glede nampravane tro-šafine na riž, kayp, pai in,,kakao sem zg-Yzet ocBdonilpo stališče, kpr so ti, predmeti z rajnimi dajatvami že preobreme-niern. Ijtrekel sem se proti, novi davščini na vodne sile, in panje, kptje fer v tem smislu predložil Rfl^ebno spomenico.. Zaradi novih trošarin se je bati, da bo padel konzum še v večji meri, ker so te ——1—1- ................ trošarine previsoke. Tako znaša jtroša-rina na riž skoraj 25% povprečne cene, pri čaju pa do 30 Din, s carino celo do 50 Din za kg. Vse te nove trošarine naj bi dale le. v Dravski banovini 9 milijonov dinarjev, od katerih pa bi dobila banovina nazaj le okoli 3 milijone. Predsednik Jelačin je nato obširno poročal o raznih predlogih glede reforme socialne zakonodaje Predlog o odpravi zasebnih bolniških blagajn je treba odkloniti. Prav tako predlog o ustanovitvi posebnih fondov za višje zavarovanje, ker bi se že pri povišanju zavarovalnega prispevka pri Trg. bol. in podp. društvu na višino onega za OUZD povišali prispevki za 700.000 Din letno. Če bi se pa uvedli tudi novi mezdni razredi, bi nastala za zavarovance in delodajalce nova obremenitev 2 milijonov Din. Predsednik je odklonil tudi predlog OUZD, da se poviša denarni ekvivalent za naturalne dajatve. Uresničenje tega predloga bi pomenilo, če se uveljavi najvišji predlog, povišanje bolezenskega predpisa za enega zavarovanca letno 134 dinarjev, za približno 10.000 pa 1,340.000, po minimalnem predlogu pa za 62 Din, odnosno 620.000 Din. Nova uredba o zaposlitvi hijih državljanov odpravlja vsako sodelovanje zbornic, ki bodo zbog te uredbe tudi oškodovane na taksah in ne bodo mogle voditi več prave evidence o tujcih v našem gospodarstvu. V svojem poročilu je končno predsednik Jelačin navedel še celo vrsto drugih intervencij in akcij, ki jih je zbornica izvedla v korist našega gospodarstva. Svoje poročilo je zaključil z besedami: »Podatki, ki sem vam jih navedel, dokazujejo, da dela zbornica skrajne napore, da si naše gospodarstvo polagoma zopet opomore od težkih izgub in udarcev, ki so ga doleteli. Dolga je pot in mnogo vztrajnosti bo potrebno, da zacelimo rane, ki nam jih je prizadejala gospodarska katastrofa zadnjih let. Temu tihemu in stvarnemu delu hočemo posvetiti vsa naša prizadevanja, in mislim, da bomo tako najbolje koristili našemu gospodarstvu in domovini.« (Dolgotrajno in glasno odobravanje.) HacUdi+ifr potek sefa Zaradi pomanjkanja prostora poročamo za danes samo čisto na kratko o nadaljnjem poteku plenarne seje. V imenu gostinskega odseka se je zahvalil za pozdravne besede predsednika Jelačina predsednik odseka Ciril Majcen, ki je zaključil svoj govor z besedami: »Gostinski odsek nastopa začetek delovanja kot sestavni del te zbornice z najboljšo voljo in velikim zaupanjem, da mu bo odslej omogočen mirnejši razvoj. Trdno verujemo v pomoč vas vseh, zagotavljamo pa, da bomo tudi težnjam drugih odsekov vedno solidarno ob strani. Vsak odsek naj sklepa sam o svojih zadevah, sklepi vseh pa naj bodo skladni ter v korist vsega našega gospodarstva.« (Odobravanje.) SLOVENIA-TRANSPORT LJUB LIANA ■ TELEFON 27-18 PREVOZI ▼sake Trste blaga — krajevni, medkrajevni prevozi — »biranje robe — preselitve s pohištvenimi vozovi v tu- in inozemstvo. — Informacije brezplačno. Za pozdrav se mu je zahvalil predsednik Jelačin, ki pravi, da bodi z novim gostinskim odsekom še posebej poudarjena naša popolna gospodarska solidarnost, ki je v naši skupni zbornici vedno osnovno načelo. (Veliko odobravanje.) Dodaten referat k poročilu predsednika o nameravanih javnih delih je imel zbornični svetnik Ivan Bricelj, ki je podal jasne smernice, kako naj se ta dela izvedejo, da bodo našemu gospodarstvu v največjo korist. Zbornični svetnik Zadravec je govoril proti uvedbi zadružne tarife, ki jo namerava uvesti prometno ministrstvo. Zbornični svetnik Strgar pa je opozarjal na nujno potrebo zgraditve ceste na Luče. Nato je zbornični svetnik Lavtižar poročal o rač. zaključku za 1. 1934., ki izkazuje 2'8 milijona Din izdatkov in je za 42.000 Din manjši, kakor je bil predviden po pro- računu. Predlaga odobritev zaključkov in absolutorij upravi, kar sprejme plenum soglasno. O izpremembi pravil poslovnika Zavoda za pospeševanje obrta poroča podpredsednik Rebek. Predlagane izpremembe je plenum sprejel soglasno. Kot novi člani zavoda se izvolijo iz obrtniškega odseka gg.: Rebek, Zadravec, Volk, Bricelj, Vrečar in Windischer, iz industrijskega: Krejči in Sire, iz trgovskega: Kavčič in Pinter ter iz gostinskega: Majcen in Berlič. Nato so se izvolili člani finančnega odbora ter nadzorstva. S posebno pozornostjo je nato sprejela zbornica referate o naši zunanji trgovini. Poročali so: zbornični svet. Milko Senčar o izvozu sadja v Nemčijo, zbornični svetnik dr. Rekar o lesnem izvozu in zbornični svetnik Klun o obmejnem prometu z Avstrijo. Vse njih referate je odobril plenum z odobravanjem in soglasno. Prav tako tudi referat zborničnega svetnika Ivana Bahovca o samoupravnih tinancah. Sledili so nato samostojni predlogi Zbornični svetnik Bruderman je vložil samostojni predlog o rentnini in potrebi znižanja poštne tarife, zbornični svetnik Dolinšek o policijski uri v turistični sezoni, zbornični podpredsednik Majcen o zasebnih prenočiščih in oskrbovališčih v kopaliških in zdraviliških krajih, zbornični svetnik Fran Šušteršič o ustanavljanju novih gostinskih podjetij in o okrepčevalnicah, zbornični svetnik Strgar o okrepitvi kamniške proge, zbornični svetnik Ferdo Pinter proti previsoki železniški tarifi zaradi specifikacije blaga, zbornični podpredsednik Rebek o krizi obrtno-nadalje-valncga šolstva in zbornični svetnik Win-discher o šušmarstvu. Nadalje so vložili samostojne predloge še zbornični svetniki: Zadravec, Klun, Bučar, Coh, Goričar, Dolničar, Stanko Lenarčič in Berlič. Ko je še prečital zbornični svetnik Vrečar resolucijo obrtniškega odseka, je zaključil predsednik Jelačin sejo ter želel vsem zborničnim svetnikom vesele velikonočne praznike. Obširneje bomo poročali o posameznih samostojnih predlogih v prihodnjih številkah. Stfa tcg&i/sUefrC)’ odstlcu V četrtek dopoldne je imel trgovski odsek zbornice sejo, ki jo je vodil mesto obolelega in odsotnega zborničnega podpredsednika in predsednika trgovskega odseka Elsbacherja njegov namestnik zbornični svetnik Josip J. Kavčič. V svojem predsedniškem poročilu je poročal o zborničnem proračunu, imenovanju članov davčnega odbora ter imenovanju in konstituiranju novega gostinskega odseka ter o drugih važnejših dogodkih po zadnji plenarni seji zbornice. Za njim je podal tajnik dr. Pless obširno poslovno poročilo o delovanju zbornice po zadnji odsekovi seji, s posebnim ozirom na interese trgovstva. V svojem poročilu je podal obsežne podatke o poslovanju in reorganizaciji trgovskih združenj. Nato je poročal o uredbi o odpiranju in zapiranju obratov ter zlasti obširno glede konzumov in nabavljalnih zadrug ter o akcijah, ki so bile izvedene v smislu § 11. lanske davčne novele. V svojem poročilu se je nadalje dotaknil vprašanja zaposlovanja nekvalificiranih oseb. v podružnicah trgovin, seznama trgovskih strok ter nato poročal o zbornični akciji proti monopoli-zaciji šolskih knjig. Poročal je nadalje o predlogih zbornice glede obrtno pravne kvalifikacije samostojnih trgovskih zastopnikov in posameznih trgovskih potnikov. Poročal je nadalje o uvedbi koncesijskega sistema v knjigotrštvu ter o predlogu, da se s posebnim enotnim zakonom uredi vprašanje vseh vrst zavarovanja ter tudi delovanja zavarovalnih društev. V tem oziru se zlasti poudarja zahteva, da se v predvideni zakon vnesejo potrebne določ- be, da bi se do maksimuma zagotovila varnost kapitalov, ki se zbirajo s plačevanjem premij. Tajnikovo poslovno poročilo omenja nadalje: reglementacijo trgovine z mlekom po prekupcih brez obrtnega dovoljenja, zlorabe pri prodaji koruze za pasivne kraje ter zlasti one z brezplačnimi vozovnicami, revizijo sejmskih pravic in ukinitev večjega števila nepotrebnih kramarskih sejmov ter pravilnik o določanju in vračanju varščin koncesioniranih obrtov. Poročilo govori nadalje o pritožbah proti prodaji soli. Končno obravnava poročilo vprašanje našega lesnega izvoza v Italijo in Španijo ter priprave za sklenitev nove trgovinske pogodbe z Italijo in Španijo, vpiašanje našega sadnega izvoza v Nemčijo ter obmejnega prometa z Avstrijo. Po tajnikovem poročilu je nastala živahna debata o vprašanjih, ki jih je omenjalo njegovo poročilo. Zlasti se je razpravljalo med drugim o novem načrtu uredbe banske uprave glede odpiranja in zapiranja obratov ter so se izrekli proti določbam načrta zelo odločni ugovori. Daljša debata je nastala tudi glede uredbe o dokazu usposobljenosti za trgovske obrate. Končno se je razpravljalo še o vseh aktualnih davčnih zadevah ter o vedno bolj perečem vprašanju nelojalne konkurence. /A afl . tiajSdidmjk KUttRNAfl-DEU ll»BL|AMADAIMATIWOVAli Iz seje obrtnega odseka Zbornice Obrtni odsek Zbornice za TOI v Ljubljani je imel pod predsedstvom Josipa Rebeka v petek sejo, ki je trajala ve« dan. V uvodnem poročilu je predsednik Rebek poročal o delu in sklepih konference zbornic v Beogradu, kjer so bile v razpravi razne uredbe in pravilniki obrtnega zakona ter novelizacija zakona o neposrednih davkih, da se olajša davčna obremenitev obrtništva, dalje o konferenci zbornic v Ljubljani, kjer je bilo med drugim obravnavano važno vprašanje samoupravnih financ. Nato je poročal zbornični tajnik dr. J. Pretnar o važnih akcijah ljubljanske zbornice v zadnjem četrtletju. Obširna debata se je razvila o načelnem stališču, ki ga naj zavzema ljubljanska zbornica na konferenci obrtnih zbornic v Splitu glede preureditve obdačbe s pridobnino. Nadaljnje točke dnevnega reda so obsegale referate z obširno debato: gospodarska kriza in šušmarstvo; vprašanje odpiranja in zapiranja obratov; kritični položaj obrtnega nadaljevalnega šolstva na območju ljubljanske zbornice. Nato je bil sprejet poslovnik, ki preureja poslovanje Zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI v Ljubljani. Predsednik mojstrskih izpitnih komisij dr. J. Pretnar je podal poročilo o mojstrskih izpitih. Med raznoterostmi so se obravnavala pereča vprašanja kakor odlog plačila obrtniških zaostankov pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, dalje o tablici denarnega ekvivalenta za prejemke v nara- vi pri istem uradu itd. Končno je bilo pre-motrenih več spornih obrtno-pravnih zadev in odobrenih nekaj podpor od strani Zavoda za pospeševanje obrta pri Zbornici za TOI. ‘Politične vesti Turški zon. minister Tevtik Rudži A ral, ki bo predsedoval izrednemu zasedanj« Zveze narodov, je dospel v četrtek v Beo-grad. Njegovi posveti z Jevtičem so traj dva dni in se je na njih določilo stališi Male antante in Balkanske zveze. Stališče Male antante glede srednje evropskega pakta bo odkrito zagovarjali Francija ter nastopila proti vsem predlogom, ki bi zahtevali oborožitev Avstrije, Madjarske in Bolgarije. Italijanski poslanik Viola je odpotoval iz Beograda v Streso, kamor ga je pozval predsednik Mussolini. Hitler je postavil kot pogoj za povratek Nemčije v Zvezo narodov popolno enakopravnost Nemčije z ostalimi velesilami tudi glede koloniji in poveritev ozemlja, ki bi ga upravljala pod nadzorstvom Zveze. Nato je Hitler vprašal za angleške in por-| tugalske kolonije. Angleško stališče v Stresi se opredelju-; je s štirimi točkami: sklenitev regionalne* pogodbe o medsebojni pomoči, četudi bre*; Nemčije, vztrajanje na locarnski pogodbi ki jo je Angjija pripravljena zavarovali s svojim letalstvom, kakor prevzame tudi vse obveznosti po čl. 16. pakta Zveze narodov in potrdi nedotakljivost sedanjih evropskih meji. Obrat na konferenci v Stresi je povzro čila novica, ki jo je sporočil angleški zunanji minister Simon, da je Nemčija v (petek pristala na vzhodni pakt. To odločitev nemške vlade je angleški berlinski poslanik Sir Erik PhippS| javil na Neuralhovo željo velesilam, ki so bile že zaključile svoja posvetovanja in jih nato znova nadaljevale. Novica je de-| lovala kot bomba, ni pa še uradno po-j irjena. Francija je načela vprašanje o pritožbi| pri Zvezi narodov, kako prisiliti Nemčijo, da bi spoštovala mednarodne pogodbe. Papež bo objavil posebno poslanico o svetovnem miru, ki jo bo prečital kardinal Paccelli na veliki mednarodni manifestaciji za mir v Lurdu. Italija pošilja s pospešeno naglico svoj« čete v Abesinijo. Pristanišča so napolnjena z vojaštvom in materialom. Vse kaže, da raf-Tlrta z Izbruhom voJttt-. Anglija bo znova povečala svoje sračn* brodovje in še letos pričela graditi tisoč vojnih avionov. Tajnika, veščega v obrlni zakonodaji, v davčnih zadevah, slovenske stenografije, strojepisja, dobrega organizatorja, sprejmemo. Plača po dogovoru. Ponudbe z dokazili poslali na Združbo trgovcev v Murski Soboti. .KUVERTA* D. Z O. Z. LJUBLJANA Tyri«va cesta It. 67 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Q Pleskarsko in sobo-slikarsko delo £ izvršuje po najugodnejših pogojih Ivan Genussi Liubliana Gregoriiieva ul. it. 17 c Telefon 22-67 03 ■■■■ -£ M wl twmm .S m J* £ M > >5 e S at J2 H- I z Dreja ALEKSANDER 2ELKZNIKAH Zn' rrBOvstuMndustriiMko d d »MERKUK< kot izdajatelja tn tiskarja. 0. MIHALEK. Ljubljana.