Novice iz deželnih zborov.
Deželni zbor kranjski.
V  saboto 6. dne t. m. se je po slovesni sv. maši začel deželni zbor v Ljubljani. Vsi prostori za poslušalce so bili tako polni, da so morali kmalu vrata zapreti. Danes zopet se je prav očitno pokazalo, da sedanja dvorana nikakor ni pripravna; ljudje bi radi poslušali, pa ne morejo noter.
Zbor ob poli enajstih se je začel s tem, da je cesarski gospod namestnik baron Bach v imenu vladi-nem pozdravil poslance in jim naznanil, da Njih Veličanstvo je izvolilo za deželnega glavarja g. dr. Karola pl. Wurzbacha, za namestnika njegovega g. Fidelija Trpine a. — Potem stopi novoizvoljeni deželni glavar na svoje mesto in kot zbora predsednik po kratkem nagovoru, ki se konča z navdušenim trikratnim slava-klicem Njih Veličanstvu cesarju Franc Jožefu L, okliče poslancem, da se zborovanje začne.
Prvo je bilo zdaj, da so deželni glavar, namestnik njegov in vsi poslanci po ustavi predpisano obljubo storili; po tem pa cesarski gospod namestnik bere nemško lastnoročno pismo cesarjevo, ki ga je c. k. ministerstva predsednik baron Beust iz Budima prejel z naukazom, da ga izroči deželnemu zboru kranjskemu. Po pošti popoldne je iz Dunaja tudi v izvirnem slovenskem spisu prišlo cesarjevo pismo, in cesarski namestnik baron Bach ga bere (danes je bilo prvikrat, kar Ljubljana stoji, da se je s stola cesarskega namestnika samega slišala v domačem jeziku beseda) tako-le: „Ljubi baron Beust! Dne 18. februarja t. 1. odprtim zborom deželnim Mojih kraljestev in dežel, ki ne spadajo pod ogersko krono, bili so po Mojej vladi dani na znanje razlogi, spričo kterih se Mi je vzvidelo zaukazati, naj se ne sklicuje več izredni zbor državni, kakor je veleval Moj patent od 2. jan. 1867, temuč naj se pokliče ustavni državni zbor na obravnovanje državnopravnih vprašanj, ktera se imajo dognati. Na povabilo Moje vlade, naj izvoli poslance v državni zbor, odgovoril je deželni zbor Mojega vojvodstva kranjskega tako, da sem spoznal za dobro, se Svojim patentom od 1. marca t. 1. obrniti se še enkrat na zvesto ljudstvo te dežele. Naročam Vam sedaj, da precej novoizvoljeni zbor deželni vnovič opomnite, naj izbere poslance za državni zbor, ter se zanašam na domoljubno spre-vidnost in lojalnost omenjenega zbora, da bode dragevoljno izpolnil ta opomin. Deželnemu zboru naj se pri tem še enkrat izrecno zagotovi, da vlada Moja nikakor ne name rja kratiti deželi ustavne avtonomije, marveč, da Meje volja, to avtonomijo ne samo razširiti, kjerkoli to dopušča ozir na varnost in moč skupnega cesarstva, ampak nakloniti jej tudi nova poroštva s tem, da se k on s t i-tucijonalni organizem skupne države stanovitno utrdi in temu primerne naprave čedalje bolj razvijejo."
V  Budimu aprila meseca 1867.
Franc Jožef s/r.
Po zaslišanem pismu Njih Veličanstva reče deželni poglavar, da je že za pondeljek odločil volitev državnih poslancev, in da mu je dr. Bleiweis izročil peticijo častite Št. Jurske duhovščine, ktera prosi, naj deželni zbor ji pomaga, da se po ukazu c. k. okrajne gosposke v Kranji prekliče to, kar je berič Lo-
123
124
renec Sajevec okliceval pri več cerkvah zastran volitve v deželni zbor in pri tem oklicu nesramno spod. kopaval zaupanje duhovstvu in narodnim možem. Št. Jurska duhovščina je te pomoči prosila že gosp Derbitscha; al on jej še do danes ni rešil vloge! Še drugo peticijo je naznanil predsednik, ki je po pomoti zaostala iz poslednjega zbora, in to je prošnja Dolanov zastran 5 kraje, pašnine za tuje ovce.
Potem se vzdigne poslanec dr. Bleiweis in stavi nujni predlog: naj se brž danes volijo poslanci v državni zbor, pa tudi odborniki v deželni odbor, in ves zbor konča v enem dnevu. Vsak že dolgo ve, koga bo volil; volitev je kmalu pri kraji in mi ne prizadevamo deželi nepotrebnih stroškov. — Temu redlogu se ustavlja poslanec baron Apfaltern, češ, a je treba premislika, ker volitev ni kaj bodi reč; čemu taka hitrica, da ne bi mogli do pondeljka čakati? Temu dodaja poslanec Kromer še to, da nimamo voliti samo poslancev v državni zbor, temuč tudi deželne odbornike; naj tedaj ostanemo pri tem, kakor je gosp. predsednik že odločil, da so volitve v pondeljek; tako moremo vse dobro prevdariti in ne ravnamo brž prvi dan zoper opravilni red. — Tudi poslanec Dež-man se oglasi zoper Bleiweisov predlog (nad kterim so očividno zavzeli se vsi poslanci iz vrste velikega posestva, ali, kakor jih navadno ljudje imenujejo „nemški poslanci") ter pravi, da še pisma cesarjevega (to je bilo dopoldne) nismo dobili v slovenskem jeziku in tedaj se spodobi, da saj tega pisma pričakamo, ker se je vselej v tej hiši veliko na to povdarjalo, da vsa cesarska pisma jej dohajajo tudi v slovenskem jeziku. — Na to odgovori dr. Lovro Toman ter pritrdi temu, da narodni poslanci res držijo na to in po pravici tudi zahtevati morejo , da jim od visocega prestola dohajajo vsa pisma v narodovem jeziku ; al sporočilo cesarjevo nam je znano iz nemškega pisma, tedaj vemo, kaj imamo storiti; slovensko pismo nam je zagotovljeno; to sprejmemo spodobno v deželni arhiv. Ni nam tedaj treba čakati do pondeljka in deželi zapravljati denarjev. — Poslanec Kromer se še ne more pomiriti o tem, da bi se kar v enem dnevu končal zbor; posebno povdarja važnost deželnega odbora, kako je treba poprej na spoved iti, da se pravi odborniki izber6, kajti deželni odbornik mora biti mož, ki je v vseh razdelkih postavo daj stva skušen in izprašan (smeh!), ki ima čas, trdno voljo in Bog ve kaj še vse. Zato naj se dovoli saj 24 ur za premislik. Potem dr. Bleiweis še enkrat povzame besedo in pravi: kdor danes ne ve, kogar bi volil, ta tudi še v pondeljek ne bo vedel. Kdor je prišel v današnji zbor, je dobro vedel, zakaj je prišel; saj smo že 28. svečana t. L hotli vse te volitve dognati; tedaj je vsak že takrat bil na vse pripravljen. Narodni zastopniki našega ljudstva so laž-njivo bili natolcevani, da so po nepotrebnem v zadnjem zboru 6000 gold. deželi zapravili; zdaj hočemo svetu pokazati, da vse to je laž. Brž danes opravimo vse in idimo domii. — Potem se je začelo glasovati za dr. Bleiweisov predlog, da se brž danes volijo državni poslanci in deželni odborniki in se zbor sklene. Za predlog so glasovali: grofBarbo, dr. Bleiweis, dr. Costa, vitez Gariboldi, Grabrijan, Jugovic, dr. Klun, Koren, prost Kos, Peter Kozler, Kramarič, Obreza, Lovro Pin-tar, dr. Preveč, Svetec, Tavčar, Trpine, dekan Toman, dr. Toman, Santo Treo, Zagorec, Anton baron Zois, — zoper so glasovali: baron Apfaltern, grof Coronini, Dežman, pl. Kaltenegger, Janez Kozler, Kromer, pl. Langer, grof Margheri, baron Rastem, Eudesch, dr. Sa-vinseheg, dr. Supan, grof Thurn, pl. Wurzbach;  tedaj
Odgovorni vrednik: Janez fflurnik. — Natis
22 za predlog, 14 zoper;   bil je tedaj  sprejet, in po takem le en dan odločen zboru.
Zdaj začne Dr. Toman v imenu deželnega odbora poročati o novih volitvah deželnih poslancev in sicer iz vrste velikih posestnikov, kmetiških občiny kupčijske zbornice, mest in trgov: Ljubljane, Idrije, Kamnika, Kočevja, Kranja, — vse te volitve so bile po zboru enoglasno potrjene. — Dalje poroča v imenu deželnega odbora dr. Costa o volitvi po stoj n-skiinnovomeški. O volitvi novomeški ni bilo mogoče že zdaj poročati, ker kaže se pri tej volitvi mnogo veljavnih zadržkov; ti pa se morajo za gotovo poizve-diti; volitev v Postojni pa je tako zamotana — in ta je temeljito dokazal — da je treba preiskavo njeno izročiti posebnemu odseku, v kterega naj se voli 7 poslancev. Dežman zagovarja volitev Obreze. Poslanec Svetec dokazuje, da je neveljavnost te volitve tako jasna, da kar naravnost predlaga: naj se zavrže. — Cesarski namestnik priporoča zboru v resen prevdarek postave volilnega reda in zlasti §.13. Kromer ne reče ravno, da bi bilo na Vrhniki vse v pravem redu, pa zdaj je tak red bil in le po tem moremo soditi; za prihodnje naj se predrugači kar je napačno. Ko Svetec še enkrat temeljito govori ter dokazuje, da ne le vladi, temuč tudi zboru gre pravica razlagati pomen postave, in poročevalec dr. Costa pobije vse ugovore, po kterih se je hotlo dokazati, da je Obrezova volitev postavna, in ko kaže na Hrib, ki je samostojna vas, pa so jo vendar zoper postavo poslali v Vrhniški trg volit, in da v Postojni mora volilec plačati saj 10 gold. davka, na Vrhniki pa si že volilec, ako plačaš le uboge 3 gold., da po takem ni čuda, da z Vrhnike prihrumi 193 volilcev v Postojno, kjer s 30O krajcerji davka gospodujejo večemu davku podvržene Postojnčane, je bila volitev g. Obreze z 19 glasovi zoper 13 zavržena. Ko je obveljal še predlog dr. Co-ste, da poboljšek, ki ga c. k. deželna vlada po novi preredbi za opravitelje zemljiščine odveze iz deželnega zaklada zahteva, naj deželni odbor vzame v svoj pretres in prihodnjemu zboru poroča, je ob poli treh popoldne seja prenehala pa se ob 5. uri zopet začela.
Popoldne je bila najpred volitev državnih poslancev. Poslanec baron Apfaltern poprime besedo in reče, da se sicer njegova stranka uda sili, po kteri že danes mora biti volitev, pa se drzne narodno stranko vprašati, naj pove: ali tudi ona voli na podlagi februarskega statuta? Komaj te besede izreče, zavrne ga sam deželni poglavar tako silno, da gospod Apfaltern gotovo nikdar več ne bode stavil takih interpelacij. Narodna stranka bi mu ne bila dala nobenega odgovora* — Potem se začn6 volitve poslancev v državni zbor; vršile so se tako, kakor je narodna stran sklenila; izvoljeni so bili grof Coronini (iz vrste velikih posestnikov), dr. Toman in dr. Klun (iz vrste mest in trgov), Svetec, grofBarbo in fajmošter Pintar (iz> vrst kmetiških občin). Vsi so rekli, da prevzamejo volitev. — V deželni odbor so voljeni dr. Blei-weis, dr. Toman, dr. Costa in Kromer, za namestnike njih Svetec, stolni prost Kos, Peter Kozler in Rude ž. Nekako senzacijo je naredilo to, da veliki posestniki ki so si dvakrat že volili pl. Langer-ja za odbornika, so jo mahoma zasukali zdaj dru-gač in to brez vzroka! — Pomnoženi deželni odbor se ni volil več, ker ga je ministerstvo oklicalo za nepostavnega. — Ko so še dr. C os t o vi nasveti obveljali zavoljo peticij, naj ju reši deželni odbor, se je zbor ob % 7. zvečer končal s trikratnim slava-klicem Njih Veličanstvu.
—mSSSSBm—H—I
ar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.