PROSVETA
„—	vjwmm Übte
.ygAB XXVIL j. té.00
JEDNOTE
Chicago IB., pondeljek, 14. maja (May 14), 1934.
for mmMmk at «poeta! TO* « psstejs proTidW far to aortion IIQt. As» «I Ott, i, ímt, aathortaod - aim u. isia
Subscription 96.00
STEV.—NUMBER 94
(Comentan
t,**«! llpokritljM«^
J^fevata» driavi
^ In-ufl. bivii ¡ndustrijEki lini car, seje zadnji me-Zdomov v Chicago v Z detektivov. Prve dni Sem mestu je prebilMr ¿ter ni mogel nihče pod-I visoke kavcije zanj. Lki večerni dnevnik "Dalji" je takoj "prvi dan po-Eulla, naj bo "možiUc in vse, ¿isto vse, kako je polom njegovega finanč-imperija in kdo se je oko-
M račun propadlih delni-f
laškimi kapitalisti je ne-irobe. Ne zaradi tega, ker ,tili Insulla na cedilu, da romal iz turške v čikaško ImuII ni več multimilijo-teai še ni berač, za kakr-ia nekateri slikajo, obe je to, da kapitalističen civa Insulla, naj razkrin->je "sokrivce". Za kakšne na ta list svoje čitatelje! stari Insull mogel našteti e Američane, ki so moral-[ovorni za krizo in polome jih štirih letih, bi bil med tudi pisec omenjenega polko bi bil pisec na Insullo-lestu, bi ne delal nič dru-Inaull s svojimi pajdaši i iznašel sistema legalnih j!
i igra je že, da v dobi pro-te, ko žanjejo zlato, hoče-biti deležni "zlatih prilož-ko pa pride polom, tedaj d krivdo na individije, ki največ smole.
eno je, da vsi oni, ki za-ijo tatinski kapitalistični prevzamejo tudi moralno most za depresijo in ipo-Tega seveda nočejo sto-ijti po njihovi jeguljasti f ropar pošten toliko časa, fi ne primejo . . . t i t
iima je prišla slika faši-cehovake države, kakršno il Mussolini za Italijo in uvedejo še letos. Musso-i cehovska država bo ime-[lavne stanove, ki se bodo
*	22 cehov ali korporacij. ir slišimo o stanovih in nam takoj pride pred oči i vek, ko je bila evropska
razdeljena v stanove in Najvišji stan je bil plem-»to ao bili meščanski ro-
*	najnižji stan pa brez-kmetje. Na vrhu je bil Potem so-bili kralji, ki so
krono iz papeževih 'toplemiči od vojvod, knezov, baronov in vitezev, a «vobodni meščani in na »*tje, nakar je prišla na «vina. Duhovščina je bila k« w je pokorila le L Tal<o je bila "človeška 1 'MdHjena v predale, ki druK nad drugim-in m mopi skočiti iz enega 1 v drugega.
^ je bilo v fevdalnem 'kl ** več. V fevdal-JJ* Je to nekako uje-
*> bili na mestu. Vse ^kar je bil oče, js ^'.»¡n m nič več. tJ* ^vno minilo. J* »lo PO gola.*, roko-
*	«¡"»»jtlt tovarna in ™ ^t-seveda ne vsak 7 ^našnji bogat me-
rU\f ' 1 7?or 8V°Je "no-
Pamet! Priailje-de Zabave in «me^-i '' Av*trijski Dollfu i	;-kaj tak,ga.
J^^*» torej dosti.
ki
«"k kmetov
12 ^
- Konzu-
K|; k /* Menjajo dve res-
I^ML kmrtw v i klu«' v "popadih z
fc l "tvom je bih, o-¡T*] in 50 Japon-^ hTJT 1J* ko
c ! ' k*kor jo Ja-— Mančukuo.
SAH IISILLO SE NI DOSTI BATI S0DISCA
Njegovi raketireki zavezniki so
že pričeli graditi "aimpatije".
Upanje mu daje tudi isid procesa proti raketirjem v pral-
nitki industriji
Chicago. — (FP) — Zdaj, ko je Sam Insull končno prišel v roke "postave", je na mestu vprašanje, kaj se zgodi a kraljem vseh raketirjev? Obtožen je raznih kriminalnih činov — izrabljanja pošte v goljufive namene, kršenja zakona o dohodninskem davku, tatvine denarja iz blagajne družbe, kateri je nače-loval (veliki vrsti kompanij), in raznih drugih prestopkov. Proti sebi ima kilometerako dolgo obtožnico, ki ga pokazuje za največjega sleparja.
Kljub temu je (>a možnost, da se bo premetenec i«vil iz te mreže. Njegovi številni prijatelji, katerih ima legije med malimi in velikimi rakethrji (in tudi sovražnike), so že pričeli brenka-ti na — strune "simpatij". "Javno mnenje" (časopisi), katerega je Sam v preteklosti krmil pri globokem koritu, še ni pozabilo svojega liberalnega dobrotnika. Niti ne politiki starih atrank, od katerih ae imajo mnogi direktno njemu zahvaliti za svoje uspešne (dasi umazane) kariere.
Milijoni dolarjev, katere je kralj vseh raketirjev v preteklosti razdal avojim političnim in bizniškim marionetam, še niso pozabljeni. Tudi v prosekuciji Insulla bodo igrali važno vlogo. Cikaške "Daily News" ga v u-vodniku na dan njegove "repatriad je" sicer nagovarjajo, "naj pove vse". Toda je to le struna, ki ima namen prikazati kralja vseh raketirjev za nekakšnega mučenika in mu zgraditi velik sij simpatij. Tovarnarji "javnega mnenja" pač dobro vedo, da Sam ne bo "povedal vaega". On se bo boril za svojo — nedolžnost.
Tudi njegovi velebizniški zavezniki, čeprav so v Insullovem debaklu izgubili milijone, vendar ao pa naglo zbrali skupaj kavcijo $200,000 in ga dobili is ječe — tudi veleraketirji (bankirji in drugi) nočejo, da bi Sam "povedal vse". To bi lahko storil le, če bi postavil na zatožno klop ves kapitalistični sistem in obtožil velebizniško raketir-stvo. Tega Sam ne bo storil. S pomočjo svojih vplivnih prijateljev se mu bo najbrž tUdI po-arečHo "dokazati" svojo — nedolžnost. Ne bo dolgo, ko bo i-mel "javno mnenje" popolnoma na svoji strani.
Edina obtožnica, kateri ae mogoče ne bo mogel izviti, je v zven zi z ogoljufan jem zvezne vlade pri dohodninskem davku. V to zanko je vlada ujela alovitega Insullovega zaveznika Al Capo-neja. Ta "Cikažan" ni v ječi radi raketirstva, temveč valed tega, ker zvezni vladi ni odštel dovolj bakšiša od svojega "bizni-sa". Slično pravilo zna veljati tudi za Sama Insulla. Vse drugo je za človeka, ki ima na svoji strani močne zaveznike, majhnega pomena.
In raketiratvo ni v Illinoisu kaznjivo, predvaem ne v Chica-gu — alično je tudi drugod, kjer je v sedlu kapitalistična morala. V Chicagu ae je pravkar zaključil večmesečni proces proti 18 o-sebam. ki ao zaintereeirane v prainiško industrijo. Vse ao bile obtožene raketirstva. Proces je "tal okraj nad pol milijona. In čeprav ve vsak otrok v Chicagu. da je poaebno pralniška industrija predmet raketirske bizni-ške "etike", je porota oprostila vse obtožence.
Izid tega procesa je Samu In-aullu, njegovemu bratu in "pobožnemu" sinu Samu Insullu mlajšemu v veliko tolažbo. Tudi (Dalje aa S. ftraalj
Mooney apet zahteva pravico in svobodo
Vložena je bila zahteva za izpustitev iz ječe. — Apel za prispevke
San Francisco. — Mooneyjeva zadeva je te dni spet prišla pred sodišče. Na zveznem distrikt-nem sodišču je bila vložena zahteva za njegovo oprostitev po proceduri "habeas corpus". Vložili so jo trije odvetniki—«Frank P. Walsh iz New Yorka, John F. Finerty iz Washingtona, D. C., in George T. Daviš iz San Francisca.
Peticija sloni na klavzuli 14, dodatka k ustavi, ki jamči vsaki osebi "pravično obravnavo" (due process of law). Odvetniki navajajo, da je bila ta klavzula v Mooneyjevem alučaju kršena, kar je bilo lanskega maja tudi sodnijsko potrjeno, ko ga je porota oprostila v znanem prooesu, v katerem je državni prosekutor priznal, da nima nobene evidence proti slovitemu jetniku. S tem je tudi potrdil, da je bil Mooney omrežen, kar navaja tudi sedanja peticija.
Kaj bo napravil zvezni dia-triktni sodnik, se še ne ve. V slučaju, da bo zahtevo za izpustitev Mooneyja zavrnil, bo vzet priliv na zvezno prisivno sodišče. Ce to sodišče potrdi nižjo inštanco, bo šla stvar pred zvezno vrhovno sodišče, kjer se bo končno odločila Mooneyjeva usoda.
Za vse to Mooneyjev obrambni odbor (Tom Mooney Moldera' Defense Committee, P. O. Box 1475, San Francisco, Cal.) potrebuje pet tisoč dolarjev. Mooney se je te dni zopet obrnil na razne organizacije In posameznike s prošnjo za prispevke. Pravi, da vsi trije odvetniki sodelujejo brezplačno, potrebujejo pa pet tiaoč dolarjev za nujne stroške v zvezi s to sodnijsko zadevo. Prispevke je pošiljati navedenemu dbrambnemu odboru.
Vlada ko poangala
manam v aaaa aaša
um ivm *
Letina pšenice pada dnevno za dva milijona builjev in cerik raste
Chicago. — V soboto in nedeljo je deževalo v severnem Illinoisu, in drugih krajih šestih srednjezapadnih držav, ki so prizadete po suši. Koliko je dež pomagal, še ni znano. V Ne-braski, Minncsoti in obeh Da-kotah se suša nadaljuje. — Iato-časno je zavladal hud mra* v Rocky Mountains in ponekod je zapadel sneg.
Washington, D. C., 12. maja. — Vladni krogi, alarmirani vsled suše na severnem in «red-njem zapadu Združenih ditav, ki traja že več ko meaec dni, so •sagotoVili prizadete farmarje, da dobe finančo pomoč. V o-gromno vsoto relifnih apropria-cij, ki je zdaj pred kongreaom in katera znaša milijardo in 300 milijonov dolarjev, bo uključena tudi odpomoč za farmarja.
Štirideset let že ni bilo tako hude suše v Ameriki kakor je sedanja. V največji nevarnosti je ozimina. Pridelek pšenice bo ailno znižan. V poljedelskem de-partmentu računajo, da izguba letošnjega pridelka pšenice znaša dnevno dva milijona bušljev odkar traja sušs.
Skoda na srednjem zapadu je ogromna. Poleg letine na polju, ki se suši, so silno prizadeti tu di pašniki fn a tem kiavna živi na. Pridelek sena bo silno padel. Pomladanska setev v sedmih ali osmih državah je docela u-ničena. kajti ailni viharji v zadnjem tednu so pobrali sesušeno prst s semenom vred in Jo raznesli na stotine milj daleč po deželi.
Cene na žitni borzi v Chicagu naraščajo, zlaati cene pšenici. Špekulanti bi se radi okoristili a aKuacijo, dokler še ni strožjega borznega zakona, s katerim odlašajo že metece v kongresu.
POLOŽAJ MUEI-NINSKIH KMETOV NA 1100
¡Mjed
Jelski program ylade ga je „ pogoršal. Plan tain ik i pograbijo vso vladno dolo in gonijo bajtarje z dežja pod kap
Washington. — (FP) — Iz poročila dr. C. B. Hooverja, ekonomskega svetovalca poljedelske administracije (AAA), ki je bil poslan na jug, da preišče posledice vladnega poljedelskega programa na kmetako prebivalstvo, se lahko prepričajo tudi "new dealer j i" v Waahingtonu, da ni vse tako rožnato kakor si administracija domneva.
Program omejitve produkcije bombaža in tobaka, glavna pridelka na jugu, koristi le lastnikom plantaž, poslabšuje pa polo-laj bajtarjev ali najemninakih farmarjev. Od mnogih milijonov, katere je zvezna vlada že poalala na jug kot "odškodnino" za skrčeno produkcijo, ao najemninski farmarji le malo prejeli, v neštetih slučajih niti centa. Velika večina "odškodnine" je ostala v žepih fevdalnih plan-tažnikov, katerim je vlada poverila nalogo, da jo razdele "pravično" med vse prizadete stranke.
V	boljše razumevanje položaja naj omenimo, da je fevdalizem, sicer nekoliko "moderniziran", še vedno glavno svojstvo bombažne in tobačne agrikulture na jugu. Dominantna forma so velike plantaže, ki merijo po več tiaoč akrov, v nekaterih slučajih tudi do 60,000 akrov.
V	svrho obdelave oddajajo lastniki zemljo v najem "najom-rflnskim farmarjem", ljudem, ki Imajo le roke — delovno alio — in navadno kopico otrok. Žive v bajtah na plantažah. Ko dozori pridelek, si ga razdele z lastnikom po dogovorjenem načinu. Običaj je tudi, da skozi le-to zalagajo plantažniki svoje bajtarje a potrebščinami, katere jim ddbro za sole in so slednji navadno vedno v dolgu.
Program skrčene produkcije pa je vzel mnogim najemninskim farmarjem priliko do še tiste borne eksistence, ki ao jo prej imeli. Plantažniki jih enostavno ne potrebujejo, ne toliko ko prej. Tisti, ki so ostali, obdelujejo manjše kose, kar pomeni manjši delež pridelka.
V	smislu vladnega programa in pogodb, bi morali dobiti pro-porčno odškodnino (dolo) tudi "sharecropperjl" ali najemninski farmarji. Dr. Hoover pravi v svojem poročilu, da si v neštetih slučajih laatniki pridrže vso "odškodnino" — po izjavah nekaterih drugih preiskovakpv je takih slučajev nad 60'/. Mnogi plantažniki dajo svojim najemnikom le nekaj centov "odškodnine", drugo si pridrže sami. Poštenjakov je le malo med njimi.
Temu kmetskemu proletaria-tu Je "new deal" prinesel le še večjo revščino, kar priznava tudi dr. Hoover. Med njimi nastaja nov "razred", razred "skva-terjev" ali bajtarjev, ki ao bili potisnjeni z zemlja—odslovljeni. Zdaj se potikajo po opuščenih kolibah, dokler Jih ne prepode. 2Ive od miloščine. "Njih livljen-ski standard Je grozen, mnogo slabši od nizkega standarda, ki j« v običaju med najemninskimi farmarji", pravi dr. Hoover.
Druga posledica vladnega programa "ekonomije pomanj« kanja" — znižanja produkcije za dosego višjih cen — Je ta, da so plantažniki pričeli nadomeščati najemninske farmarje z dninarji, katerim plačajo nekaj centov na dan le takrat ko jih ! potrebujejo. Drugi ao zopet pričeli nadomeščati najemnike s so-, rod ni ki.
Število brtzpoaelnih najem-I rwnakih farmarjev in polj*de|. skih delavcev s« očividno veča,
Pred splošio stavko
v avtni industriji
Saia jt t«dl v Evropi
Anglija, Italija, Balkan, Ogrska, Cehoslovakija in Rusija prizadete. Vročina na Švedskem— Pralni viharji po srednjem za padu Amerike
London, 12. maja.—Evropa trpi na auši to pomlad prav tako kakor Amerika. Celo Anglija, kjer je v maju navadno megleno in deževno, je ie več tednov brez dežja, vode upadajo in nekatera manjša jezera ao ae docela posušila. Trava ne more rasti in pašniki zelo trpijo.
O hudi suši poročajo iz Italije, Bolgarije, Rumunije, Ogrske in Čehoslovakije. Ves podonavski bazin, kjer ao najbogatejša pšenična polja v Evropi laven Rusije, je ailno prizadet. Rumu-nija je že omejila izvoz pšenice.
Moskva, 12. maja.--£ovjetska vlada je zelo alarmirana zaradi velike auše, ki je zavladala to pomlad v Ukrajini in aevernl Kav-kaziji. Deževalo ni že brez malega dva moaeca ln bati ae je, da suša doaeže stopnjo Iz leta 1921, ko je bil ves pridelek pokončan in v naslednjem letu je tri milijone Rusov pomrlo lakote.
Ukrajina, aeverni Kavkaz in distrikt ob Volgi pridelajo dve tretjini vaega žita in tri četrtine vse pšenice v Rusiji. In bal ti kraji ao zdaj najbolj prisadoiti.
Stockholm, 12. maja.—8ilna pomladanska vročina, kakršne zgodovina Svedake ne pomni že 184 let — od leta 1800 — pripeka »dnje tedne na Svodaksm. Običajna temperatura na Švedskem f mM ju Je okrog 60 atopinj Fahrenheita, zadnje dni je pa narasla na 75 do 80.
Chicago.—-Zadnji Četrtek je močan veter prignal z zapadnu Kanade, Dakot in Nebraske goste oblake prahu, ki so pokrili ves srednji zapad na stotino milj daleč. Chicago Je bilo ves dan v megli prahu dve milji visoki, ki je zakrila solnce, veter Je pa mašil s finim prahom luknje in razpoke v poslopjih kakor s snegom pozimi. V okolici Je bilo le afab-le. Ceste ao bile na debelo pokrite s prahom, ki je hreščal pod koleai avtov in marsikje ustavil promet. V Valparaisu, Ind., so se poslužili sneženih plugov, ds so pometli ceste. Letalski promet na zapad je bil ustavljen. Prašni oblaki—polni fine farm-ake prsti, ki Jo je dvignil vihar s širokih poljan na zapadu, koder pali suša Že mesec dni — so se razprostirali preko severnega in srednjega za pada in segali daleč na vzhod. Ameriška zgodo-vjna še ne pomni takšnega fenomena. Neki "ekspert" Je izračunal, da je samo na Chicago padlo 12 milijonov funtov prahu. V petek je začel prah izginjati iz ozračja.
Ogrski protestira proti Jogoslaviji
Obtežba predložena Ligi narodov
Ženeta. L'1. maja Ograka vlada je predl</žila Ligi narodov spomenico, v kateri obtožuje Jo-goalavijo rs/.nih deliktov ob svoji južni meji. M*-d drugim pravi, da ao jugoalovanaki Jmh-darjl in obmejni stražniki v zadnjih MIh uatMili .11 ogrskih državljanov na meji.
procea, ki se vrši že zadnja Itl-li ali |*?t I«4", pravi poročilo vladnega ekonoma. Nekateri sodijo, ds bo RooseveH s svojim poljedelskim programom vrg*l na esto do M00,0<>0 ljudi samo na Jugu. Administracija Ima v načrtu si ter pixi«'k«li<U'fičrM? farme zm n«*ko Itevilo teh ljudi, ampak tU* zdaj Je to lf še — v načrtu.
20,000 delavcev zastavkalo v Flint u, Mich. Avtnl delavci niso zadovoljni a delovanjem Rooaeveltovega avtnega razsodišča. — 50,000 jsklantklh delavcev v Garyju se izreklo za ItraJk
Washington. D. d., 12. maja.
—	Eksekutiva Ameriške delavske federacije je bila včeraj obveščena, da ae je 16,000 delavcev pri avtnl drufcbl Bulck pridružilo 5000 atavkarjem pri Fisher Body v Flinitu, Mich. Položaj v avtomobilski industriji v splošnem je zelo napet in čujejo se grožnje s generalnim ItraJ« kom.
William Collins, zastopnik organizacije avtnih delavcev v Ml-chiganu, je včeraj poaetil aejo eksekutive ADF in jo informiral o položaju v Flintu. Eksekutiva Je takoj pooblastila predsednika Greena, naj vzame zadevo v roke in jo skuša izravnati. Istočaano Je prišel iz Detroita dr. Leo Wol. aian, predsednik Rooseveltovega avtnega razsodišča, ki želi, da federacija pregovori stavkarje v Flintu, naj ae vrnejo na delo in prepuste spor razsodišču v rešitev.
Stavkarji ae pa baš temu najbolj upirajo. Nova stavka Je ia~ bruhnila največ zaradi tega, ker je razsodiščni odbor strašno počasen; kup pritožb, ki Jih je predložila unija, Je še vedno nerešenih. Medtem je pa delavce razkačilo dejstvo, da je bilo zadnje dni iz Buickove tovarne od-alovljenih 25 mož, ki ao najaktivnejši v organizaciji. Drušba Bulck Je del Gonoral Motors kor-poracije.
Ako pride do goneralne atav-ka v Flintu, bo prizadetih brez riialega 50,000 delavcev v raznih avtnih tovarnah.
Gary, lad.—50,000 delavcev v jeklarskem distriktu v Indian!
—	Gary, Indiana Harbor, Hammond etc. — bo pozvanih na štrajk prihodnji mesec, ako Je-klarski magnatje prej ne pristanejo na pogoje organizacije Jeklarskih delavcev. Pogoji ao zvl-šanje bazične mezde na dolar na uro, skrajšanje delovnika na šest ur in priznanje unije.
KotoHika oorkov zastav-kolo v ropablikl Porr
Cerkvena alužba ustavljena za 24 ur v znak proteata proti ras-poročnemu zakonu
Lima, Psru, 12. maja.—Na poziv tukajšnjega katoliškega nadškofa Pietra Paacuala Karfana Je duhovščina danes zastavkala po vaej repi/hliki Peru. Cerkve morajo biti zaprte, zvonovi morajo utihniti in vsi verski obredi so ustavljeni za '¿4 ur v znak protesta proti novemu rasporoč-n«mu zakonu, ki gs je perujski kongrea sprejel pred kratkim. Novi zakon dovoljuje razporoko na podlagi vzajemnega dogovora
spornih zakoneev.
«...»
Hovjetakl diplomat Karakan padel
Moakva. 12. maja.—Leon Karakan, podkomlsar zunanjih zadev in š|M«*iali*t za zadeve na Daljnjem vzhodu ter bivši poslanik na Kitajskem, je izgubil službo. Gregor Hokolnikov, bivši poslanik v Angliji, Je tudi odstavljen. Vzrok ni naveden.
Inaull na proatem
Chicago.— Harnoel Inaull je bil v | h« U »k Izpuščen iz joče, ko je bila zanj podptasns kavcija v vsoti $200,000 za prestopke federalnih zakonov in $/>0,000 za prestopke državnih «ikonov. Odšel Je j »oči vat v bolnišnico.
Vodja aovjetake polirlje umrl Moskva, 12 maja. — Venče-slav Mežinskl, glava <>GPU, so-vjrtake politične policij«, je u-
mrl.

F B O SV. ■ T Á
PROSVETA
THE ENLIGHTENMENT
•LASIM. tM LASTNIKA f^*™*** mabounk rouruuMB jasaora
¡TM M -U M*. M « - ** m ^ cfck^« »»4 CUM» trw
Glasovi iz naselbin
Zanimive beležka Is rasaih krajev
cmmm o*!«*«* e° iaio»»r«
_____» _ Mitu-
¿¿••rtfeln*	•«• -f—
tcri»u will »"«
New M	k*»	'
fhobvkta_____
IUUI S«.
MKMUKk or THB rZI'gBATKD P»E—
».tu. .	... >rl«.r Uprti
if 141 uoU«	"
¡¡Li £wmm h •	4mUimmm
* * M
H* m*	____
Domač drobiž
Podpisal kavcijo za Inaulla
Chicago.—Mod onimi, ki jih omenjajo člkaški )wti» <i«* »o pod-pf»ali kavcijo v «kupni Vsoti $250,000 za Samuela Inaulla, je tudi John H. Palumlech (Palan-dačič), iaatnik in urednik liata "Jugoslavija" in bivši «rbaki konzul.
Padel z okna in ne ubil
Chicago. — Paul RadoševiČ, 20ftl Maj/noli a ave., star 59 let, Je zadnje dni omahnil pri umi-vunju oken v prvem nadstropju iu padel na trotoar. Odpeljali ao Kii v bolnišnico, kjer je drugi dun umrl.
Not grob v Htarem kraju
Chicago. — Antonija Zavrl, UMU Hudson ave., jo prejela veat, da je v Trln>jah pod Kranjem na Gorenjskem umrl njen ode Franc Zavrl v starosti 72 let. V Ameriki zapušča šeat hčera in enega aina, v atarem kraju pa ženo, aina in hčer.
Zlata poroka
Calumet, Mich.—Michael Klobučar in njegova žena, ki zdaj Htanujetu pri svojem zetu Joh. Grlčarju, boata prihodnji četrtek, 17. maju, obhajala petdesetletnico avoje poroke. Slavnoat ae Ik) vrilla v dvorani Columbus. Klobučar, doma od Črnomlja, je edm najstarejših, Ae živečih pionirjev .slovenske naselbine v Calumet u.
Trije policaji
Milwaukee. — MilwauAki policijski šef je zadnje dni najel za policaja med drugimi tudi rojaku t harleaa Hrusta. To je že tretji slovenski policaj v tem mestu. Ostala dva ata Joe Kupu-šar in Vincent Sem.
Nov grob
Chicago.—Umrl je Anton Šinkovec, star 77 let In doma iz Krke na Dolenjskem. Hit je star
naaeljenec in zapušča leno, tri aiuove in štiri hčere.
sami iNsrij.r si: ni ihisti it ati sodišč a
( Na>laljri «n)e • I «»rani i
dr/uvno vrhovno mKÍi4ee j«« zail nje ra «e i adulo j»ar odlokov, ki «o v «.lajšanje raketi r jem. Več gaiige/.eui j,- taktično odprlo jet-niska v rata. Vae to daje Samu up,»iij,-. Njegov vpliv ni izgini/ lie m mmIisč niti v javnosti, ker je pa»* gradil ' trdno".
Njegova iMidočiiiMt torej ni tako temna, čeprav je tiaoče in ti»»*. inve itorjev pripravil ob Mol i n,' milijonov. Njegove slikovite «Mkapade pred amerliUifl "jtMuo mu ImmIo prej koriAi-ie k«» «kodov ale tudi pri obrav-navi N j» go\ i dobro plačani žagi vormki ImmIo le akrla li, da ga pred |M,roto naslikajo sa junaka m Artev" veliki* kapitalist ič-iie U.le/nj — depreaije.
Trknlilna unij* aahteva revizijo pravilnika
Washington. — United Te*, til. Workejra «f America je ge-neralu Johnaonu poslala pumo, v knt« i. m zahteva akcijo za revizijo tekstilnega pravilnika. V-tuja /«hteva revizijo « Mirih t>h kali: skrajšanje delovnika. I» siv Ko, ki bi labran jev ala redukcijo nadntiitimalnih plač na minimum, prepoved dUkrimina-cip radl linijskih aktivnosti in aa jezite v priganjaš! va pri delu na neki točki, ki |*a mor« biti manj** od sedanjega Umps.
Pojaanilo in odgovor
Mildway, Pa. — Zadnje čase sem prejel nad 200 piaem t vpraianji glede informacij o farrjiarstvu in kokodjereji, o kateri aem izdal miniotrafiran priporočili k (knjižico), jaled če-aar mi ni bilo mogoče oslbno odgovarjati na vsm vprašanja, lipam, da mi bodo prizadeti opro-utiji. Priročnik aem oglašal v Prosveti in v njem sem opiaal najnovejše metode kokoijerej-atva. Podrobno sem opisal zadevne stvari o umni kokoijereji ln drugem. O gojenju perutnine sem precej pisal v Prosveti te pred leti. Omenil sem umetne gojilnike ali valilnike. Pred časom je prevladovalo mnenje, da Je žitna krma najboljAa z« ko-koAi, če se jo potrese po stelji, to naziranje pa so v novejših časih popolnoma spremenili. Ce se žito potrese po tleh, pride v dotiko z odpadki in nastane bolezen. Uvedli so potrebna korita, kar je mnogo bolj sanitarno. Pronašli so, da so kurji odpadki glavni faktor nalezljivih kurjih bolezni. Potrebna je čl-stota. _
Glede kokošnjakov sem v Prosveti opisal natančno kako in kje jih je treba postaviti. Sploh sem takrat omenil vse, kar apa-da v to panogo farmarstva in kokošjereje. Omenil sem izbiro jajc, krmljenje piščancev in ko-koli. V mojem priročniku so navedeni vsi potrebni podatki do potankosti. Kakor pri vsaki drugi stvari, je treba mnogo skrbi tudi pri tem delu. Posebno pa Ae sedaj, ko je začela vlada kontrolirati produkcijo in ceno perutninarstvu. Omenjeni priročnik je bil pregledan po oblasteh, ki so ga potrdile in priporočile. Stane 60c, kakor vidite v oglasu. V njem je 68 ilustracij in vaebuje 100 atrani. lJodal aem tudi izenačbo med ameriško mero in težo, tako da ga boUo naši rojaki lažje razumeli tudi v stari domovini.
Kmalu bom izdal tudi priročnik o zajčjereji; ta izide v angleškem in slovenskem jeziku, tako da bo služil večjemu krogu ljudi. Izdan bo tudi tretji in povečan priročnik o konzerviranju z dodatki. Dalje tudi priročnik o sadjerejstvu in vrtnarstvu. Cena tem priročnikom bo 50c komad. O raznih panogah farmarstva mi je precej znano. Z mojim delom — izdajanjem omenjenih knjižic — ne bom naredil nikakega denarja. Sem nezmožen zu kakšno težko delo, zato pa sem se odločil, da kori-smtl rojakom s stvarmi, ki so reanično potrebne in da ae obenem preživljam. Kdor pošilja naročila v znamkah, proaini, naj ne pošilja v visokih znamkah, ker jih je težko porabiti. PoAi-Ijajte znamke v vrednosti do 5c. Ako mogoče, naročite po več izvodov skupaj, ker me na ta na-čiii poštnina stune veliko manj. Priporočam moje priročnike alovenskim čitalnicam, tako da jih bodo lahko čitali tudi oni, ki jih aicer ne bi mogli. Določil aem tridesetdnevno razprodajo.
Odgovor na nekatera vprašanja: Mtaira glavica se.imenuje "copper sulphate (blue atone); k a me I ice—chumomil flowers; l|. povo cvetje—linden flowers; lirinovo olje—juniper oil.—New Jersey black giants so najtežje ikokoAi ¿a meso. Odraali petelini tehtajo do 111 funtov, kure pa do 10 funtov.—Pot lasnim perman-gennte vedno prlmešavati pitni vodi /a kokoši ni priporočljivo, ako to ni izključno potrebno, ali pa ae omejite na manjšo koli-čino.
| Glede drAavnih farm: Meni ui znano, kam ae bi obrnili zu informacije. I'iAite na State .Kmergency Relief Hoard v glavno mesto države, v kateri se nahajate. Za I'ennsylvanijo je llarriaburg, za Ohio Columbus, za Illinois Springfield ltd — Najtežji Mjci za meno ao pasme "flemish giants" v srh barv, ki tehtajo do IU funtov, aamice pa do lft funtov. Za kožuhov ino ao najboljši be!i. Ni res. da so belgijaki orjaki in novoaelandski najtežji lajci. Ti tehtajo po i» in aajke po 10 funtov.
Pri kurah povzročijo krastave noge j neke prAice (scally leg
mites). — Brinovo žganje lahko napravite, ako v njem namakate brinove jagode. Olja pa ni treba vlivati v žganje. Kako »e kuha žganja za domačo potrebo, da pride poceni, bom obširno opisal v priročniku o konzerviranju.
Prank Lukaneieh, box 6.
Napadi na Adamiča
Han Franciaco, Calif.—2e dalj časa zasledujem grde napade na pisatelja L. Adamiča in to naj več od ljudi, ki ao zelo narodni. Najostrejša burja piha od jezera Erie. V Clevelandu so zmožni pokazati tujerodcem, koliko blata mprejo zmetati na ljudi, ki so v resnici že nekaj storili za narod.
Vedno mi ostane v spominu, k$ko so I. 1906 verni ljudje pridno zabijali cerkev na St. Clair ave. Ker takrat še nisem razumel angleškega jezika, sem vprašal poleg mene stoječega rojil ka, kaj da policaj kriči nad nekim rojakom* katerega je tolkel tudi po glavi s kolom in ga potem potisnil v policijski voz. Ta rojak mi je povedal, da je policaj kričal: "Prokleta mati, ki je takega sina rodila." (Tisti rojak je bil popolnoma nedolžen.) Ali je tisto delalo čast slovenskemu narodu v Cle velandu in sploh v Ameriki?
Sedaj kričijo in napadajo A damiča zato, ker spada v delav ski razred, ki je najmočnejši na svetu. Osebno ne poznam Adamiča, pač pa zasledujem njegovo delo, ki dela čast našemu narodu v Ameriki in Evropi. Adamič je bolj zmožen odgovarjati napadalcem kakor jaz, vendar čutim, da je vseh zavednih delavcev dolžnost, da skupaj protestiramo proti listom, ki pišejo proti naprednim delavskim elementom. Vsi bi morali biti ponosni, da imamo inteligentnega rojaka v tej deželi, ki piše o na-čem narodu, med tem ko njegovi nasprotniki pljujejo v lastno skledo. Dobro je, ker imamo v Clevelandu več zavednih mož, Iti se neustrašeno in hrabro borijo proti napadalcem naših inteligentnih rojakov.
Peter E. Kurnlck, 304.
Zabava soc. kluba Canonaburg, Pa.—V Proletar-
cu je sodrug John Terčelj že o-mcnil, da priredi klub št. 118 JSZ v nedeljo, 20. maja, družabni sestanek, na katerega vabimo somišljenike in vse zavedne delavce od tu in iz naselbin Sy-gan, Bridgeville, Moon Run, Library, Burgettatown, Avella, Meadow Lands, Imperial, Am-bridge, Pittsburgh in Aliquippa. Cisti dobiček tega družabnega sestanka bo poslan kot prispevek socialistični stranki. Naše mu* klubu je bila določena kvota $15.
Kandidatov za letoSnje voli-
in se dobrikajo volilcem na zvit način. Slišal sem kandidata na
lastno uho, ki je na vso moč kritiziral Rooseveltov "New Deal" in NRA. Po mojem mnenj v ima mož deloma prav, ker kapitalistično gospodarstvo je skrahira-lo v sled temeljno napačnega sistema. Vsakemu otroku mora biti znano in razumljivo, da ni mogoče dvigniti kupne sile delavskega razreda, ako se ta sila potom zniževanja plač popolnoma uniči. Pod sedanjim sistemom si delavec nikakor ne more kupita ničesar razen najnujnejših potrebščin. Vsi večji tovarnarji in veliki trusti ae bojijo krajšega delovnika in da bi bil delavec stalno upoalen.
Dobiček delodajalcev vedno raste, Čeprav obratujejo njih podjetja samo polovico časa. Tudi če je trg poplavljen s produkti, je njih življenje ravno tako razkošno, kakor če bi obratovali podjetja vsak dan, med tem ko na tisoče de^skih družin strada in Živi v morečih skrbeh. Pravilo kapitalista je, da delavec, ki dela kratke ure, ima preveč časa in prilike za izobrazbo. Ce je človek izobražen in zaveden, zahteva od življenja to, kar mu gre po vseh naravnih in človeških pravicah.
O tem in Še več drugih stvareh se pogovorimo na tem prijateljskem sestanku 20. maja, ki se prične ob 6. zvečer. Rojaki delavci, udeležite se tega delavskega sestanka iz vseh že povabljenih bližnjih naselbin. Na veselo svidenje! Za klub št. 118, John Koklich.
Aktivnosti soc. kluba
Univeraal, Pa. — Zopet se enkrat oglasim v Prosveti, da ne bodo v drugih naselbinah mislili, da smo tukaj res tako zaposleni, da nimamo časa za pisanje. Tukajšnja cementarna bolj slabo obratuje, kajti delamo le tri ali štiri dni v tednu, uposle-nih pa je le malo ljudi. Malih rovov tukaj ni, v večjih pa se težko delo dobi. Na delo jih čaka cela vrsta in tudi jaz sem med njimi.
Ce kdo posluša demokrate, bi res mislil, da ni depresije in da se nam dobro godi. Delati sploh ni treba, ker se menda bojijo, da bi bilo potem predobro za nas. Tudi pod slonom ni bilo treba preveč delati.
Tukajšnji socialistični klub še živi in. nekateri naši fantje so zelo aktivni. Upamo, da bomo šli naprej kljub vsem zaprekam, ki ovirajo naše delo. ' Dosti je ljudi, ki ne čitajo in radi nasedejo vsakemu blufarju. Ti ljudje se boje pekla, ker jim ne gre v glavo, da ga imajo že tukaj na zemlji.—Peter Bregant.
tve kar mrgoli. Obljubujejo vse nizke.
Ragno iz Clalrtona ( lairton, Pa.—Zima je odšla
in nastopila je lepa pomlad. O-troci se brezskrbno igrajo na prostem, toda delavske družine trpa posledice depresije. Kdor je imel kaj prihrankov, jih je že davno porabil, draginja pa še pritiska in delavske mezde so
Citam dopise o proslavah tridesetletnice SNPJ, ki se vrše r raznih naselbinah in ao uspešne.
Jednoti želim veliko napredka in da bi korakala naprej po začrtani poti. Tistim, ki še niša člani, priporočam, da pridejo pod njeno okrilje. Želim, da vsi rojaki ^stanejo naročniki na Proeve-te, da bi potem spet laftko izhajala ob sobotah. Prosveta je list, katerega bi morali delavci podpirati.
V tem mesecu se spominjam ljubega soproga, ki je umrl 6. maja 1926. Za njim Ae vedno žaluje soproga in družina, ki ga bo ohranila v trajnem špominu.
Francea K. Draach.
Prvomajska proslava In drugo
Waukegan, III.—Klub it. 45
JSZ in angleški soc. klub, ki sta skupno proslavila delavski praznik, sta imela izredno dober moralen in gmoten uspeh v sedanjih razmerah. Koncertne točke so bile izvajane j ako dobro in tudi Igra "New »Deal" se je posre-čils izvrstno.
S prvomajsko proslavo smo zaključili veselice in igre v Narodnem domu do jeseni in začele se bodo veselice in pikniki v prosti naravi.
Prva večja prireditev, ki se bo vršila zunaj, bo otvoritev ba-llncanja. Društvo SND je sklenilo, da se da vrt v ozadju doma na razpolago delničarjem in splošno rojakom v svrho športnega razvedrila. Otvoritvena ceremonija se bo vršila v nedeljo, 20. maja, začetek ob 3. popoldne. Tega kontesta ali tekme se bo lahko udeležil vsak, ki se za to zanima. Zmagovalci bodo dobili primerno nagrado. Tudi za ženske, ako bodo hotele Hi v tekmo, je določena primerna nagrada. Vabljeni so vsi rojaki in rojakinje. Vstopnina je prosta.
Tukajšnja društva SNPJ se pripravljajo na skupni piknik Datum, kdaj se bo piknik vršil še ni določen. Znano je samo, da se delajo priprave, ob pravem času bo vse natančno objavljeno. Društvo Slov. narodni dom bo i-melo svoj piknik na 4. julija na Možinovi farmi. Vse podrobnosti bomo pozneje objavilL
Martin Jadnlč.
Poročilo zastopnika
Pittsburgh, Pa.—Dne 2. maja sem odpotoval v Pittsburgh, kjer sem najprej obiskal zvestega naročnika Jakoba Wolkarja, k> je obnovil celoletno naročnino na Prosveto in mi postregel okusno kapljico, kar se potoval nemu zastopniku zelo prileže. I-sto je storil John Smrekar, ki je dobro znan med našimi rojaki v tej in drugih naselbinah. Obiska sem tudi vqč drugih rojakov, pr katerih sem opazil veliko nezadovoljnost.	i
Prihodnji teden bodo imeli \ Pittsburghu birmo in stara na vada je, da morajo iti otroci k spovedi pred birmo, škof je pa zapovedal, da morsjo biti tudi botri in botrice čistega srca. Vsi bodo morali iti k spovedi in prejeti obhajilo, drugače ne bodo smeli vršiti svojega posla. Nekateri rojaki se jeze nad škofovo odredbo in pravijo, da se bodo odpovedali in ne bodo vezali birme.
Pri tem se spomnim na mlada leta, ko so mi moji starši preskrbeli premožnega ln pametnega moža za botra. Po birmi mi je kupil rasnih aladkarij in križec, za katerega je dal pet kron. Moji revni starši ao bili zelo veseli, ker aem dobil tako lepo darilo. Rekli ao, da je boter zato tako bogat, ker pridno hodi v cerkev in mi avetovali naj ga posnemam. Kmalu aem pa aposnal, da ne morem ničeaar pričakovati od bluffsrjev. Spominjam ae moje prve spovedi, ki sem jo o-pravil, ko aem bil atar osem let in rasnih neumnih vprašanj, ki mi jih je zaatavil apovednik. Pozneje aem apoznal, da je bilo vae le bluff.
Dne 8. maja aem praznoval 68-letnico mojega rojstva. Rnjen aem bil leta 1866, toda apovedo-vel se ne bom pred kakšnim duhovnikom, temveč (»red v aem svetom neglede na to, če me kdo povabi sa botra aH ne. Svojegs
biiaijiprh
Mtiralizfeiji
turalizacijake pristojbin «o se razne orniSTL «jo v korist priselj ^
e toliko let. PotlanakTJ
«ilirrei
zniža te pristojbine. Senst «ovsl V prilog koncem mL mesecs. Podpi. bil odložen vsfed odsotno« sednika iz Washin*tonT splošnem je stvar sedij do ln od sedaj naprej pristojb do znatno nižje.
Zakonski predlog 0 a nstaralizacijskih pristojbi, stavljen v poslanski u (House) dne 15. marta lai teta Po raznih 8premen, odseku in v zbornici je bil ski predlog sprejet dne 6 srja 1934. Priseljeniški' senata je dodal razne dr> ločbe in sprejel predlog i marca brez vsake opoziciji 4. aprila je končno p^ zbornica sprejela spremeid nata.
Po novem zakonu bo pi bina za "prvi papir" (D< tion of Intention) znašala (mesto sedanjih $5) inu< papir" (Certificate of q ship) $5 mesto dosedanji! Pristojbina za spričevalo hodu (Certificate of Arrin zniža od $5 na $2.50. Skrai vse naturalizacijsko po»t< je bilo dosedaj treba plača di $20, sedaj pa le $10. Ti se pristojbine znižale ravj polovico. To pomenja, dj sedaj vloži prošnjo za "pp pir", mora priložiti $250 kozvano spričevalo o priha ko- dobi prvi papir mora | zopet $2.50. Ako je kdo pred dnem 29. junija 19 sploh ne potrebuje apriče prihodu in zato mu ni trel ložiti $2.50, ko vloži prošnj prosilec vloži predhodno pi za "drugi papir", mu ni priložiti nič, ako je že u ¿i vega papirja plačal za spri o prihodu, kar velja za yk papirje" od 1. julija 1929. ki so postali, ameriški drži vsled naturalizacije očeta ma soproga in hočejo imel je lastno državljansko spri — Certificate of Derivatin zenship — so morali dosed| čati $10, sedaj pa le $5. Za kat zgubljenega "prvegi "drugega papirja" je bilo, plačati dosedaj $10, od m se zniža ta pristojbina na kor to bilo nekdaj. Za regi jo onih, ki so prišli neu in so hoteli legalizirati svi vanje, je bilo treba plačati daj $20, sedaj se ta priit zniža na $10.—Flis. I
Voditeljem stsvksrjev oh "izprevoa" Harriman, Tenn. - Pi Čl v službi Harriman H Co. so zagrozili Roy ju L gu in njegovi ženi, vodil* tukajšnjih stavkarjev, da ugrabljena in odpeljana a čn4 izprevoz". Stavka traji zadnje jeseni za priznanji j* Družbi ae do zdaj k »i vil laa, le plavega orla je bila.
iarh.il. roverner Vrni« v Ivani je. ar vadi v letanju in »b leto* nosu namreč ne vtikam v verakr «II v «Milni kampanji bo pilotiral lastno klalo. Piarhol. ki Je kan ««^ve niti v politiko Pekla . . M	«enaloria. k «e*ana polit*«, „rik^ k..
. .. .	-----------politična prikazen, kan-
nen deal ^^^	sagov.r^ pa ¿Weveltov
pr^v nič ne bojim, k«r vajen na tem svetu.
Arnim
sem ga
Indijanci sprejeli «««tem k rs lične vlsde
London, Ont. - Indij* du Oneida v tukajšnji W rezervaciji so zadnji m svojem zborovanju »vrf st&rlnski shitem dednefa« stva glavarjev po matrrnt« vu in izrekli so » *J
tični sistem volitev (KHW
volili glsvarjs po moderne činu.
Illiitoisks zhomka\
favno NRA
Springfield. IU- -¿¡¡"i tek je tudi aenst odobrtt državne NRA » 2» P^J aovom. S tem je bil «sir«
da ga podpite. Op*«*
da bo ustavnost pred najviijr
Uaijs *oko)ils
San Franci«0 -
■likih voznikov r svojegs
Jamesa Morrtsona. ^ val IS Ni- Usls ■■ 1"*
sečne penrtjs
To*»
članom marsikstef* pokojen j« itarthl
■
Vesti ____
OSVfiZA
inIjE PODROBNOSTI gg, V RUDNIKU
kakanj
rudniku Ka-
ff S5 truplft ubi"
fev. Reševanje so mo-Sti, dokler niso inšta-e črpalke. Potem se ¿L nadaljevalo ter so i, čakalnico rudnika spet fLfr v čakalnici, ki je Z dvorana, ne bo sko-J prostora za nadaljnja
(ls,lr** »M«aia «s JafMlavij«.)
slopja posestnice Marije Medvedove in Helene Furlanove, ki jima je ogenj uničil gospodarski poslopji pa tudi stanovanjski hiši sta jima deloma uničeni. 0-genj je zajel tudi gospodarsko in stanovanjsko poslopje posestnika Miha Uluka. Obe poslopji sta mu zgoreli do tal. Zelo sta prizadeta tudi posestnik Franc Kmetec in Neža Žunkovičeva.
Gasilcem je uspelo rešiti le nekaj hiš te male vasi ter vso iivino in nekaj pohištva in gospodarskega orodja,. Velik del vasi pa je upepeljen in presega škoda pol milijona dinarjev.
Požarna katastrofa v Spodnjih Pleterjih Istega dne kakor v Medvedcih, le nekaj ur kasneje, je nastal še hujii požar v Spodnjih Pleterjih, ki so oddaljene kakih 12 km od Ptuja. Ptujski gasilci, ki so se jedva vrnili od požara v Medvedcih, so morali spet prijeti za o-rodje ter se odpeljati naglo v Pleterje, od koder so sporočili; da jč v plamenih malone že vsa vas. Katastrofa je bila tu mnogo večja nego v Medvedcih.
Požar je opazil posestnik Franc Pleteršek okrog osmih zvečer. Zaslišal je nenavadno prasketanje in ko je stopil na dvorišče je opazil, da gori njegovo gospodarsko poslopje. Ker je pihal močan ,veter, je bila kmalu vsa vas v plamenih. O-genj se je selil s poslopja na po-slppje in prizadeti so ti-le gospodarji: Franc Pleteršek, Jurij Ju-rič, Anton Klanjšek, Martin Na. pad, Jože Klanjšek, Jože Jurič, Jože Dolenc, Roza Planinškova, Janez Drevenšek, Martin Medved, Matija Matevževič, Marija Pintarjeva in Janez Napad.
Kljub pomoči gasilcev je požar uničil vsa poslopja, ki jih je bil ogenj zajel. Vas Spodnje Pleterje je danes razen par hiš eno samo pogorišče. Pogorela so gospodarska in stanovanjska poslopja, zgorelo je mnogo živine in perutnine, vsa krma in vse orodje, vozovi, stroji itd. •
Ogenj sč je hizširil tako naglo, da ni bilo mogoče misliti na reševanje živine in pohištva, vendar je mnogo ljudi skakalo v goreče hiše ter skušalo reševati, kar bi se dalo. Pri tem je bilo mnogo vaščanov laže in teže o-pečenih in so morali v ptujsko bolnišnico Marija Napadova, Terezija Klanjškova, Antonija Be. raničeva, Štefan Pernat, 3 letna Rezika KlanjškoVa in France Pleteršek, ki je opečen po o-brazu ter mu grozi nevarnost, da bo izgubil oči. Poškodbe nekaterih so zelo resne, vendar ni nevarnosti za njih življenje.
Najhuje prizadet je France Pleteršek, ki leži v ptujski bolnišnici. Poleg domačije mu je zgorelo 8 velikih in 9 malih svinj, tri krave, enega konja pa bo moral pobiti, tako hude poškodbe
130 mrtvih Ulovljeno je, da je nastala L| v stranskem rovu ta-¡penovane "Stare jame . y M je nahajalo na delu rudarjev, od katerih se jih liilo le sedem, ki so delali lih ta, kjer so se sicer tu-Hrestili od plina in eksplo-rendar pa so jih rešili še ži-er jim je šaht dovajal do-iveieKa zraka, da se niso ipili. Prepeljali so jih v bol jo, kjer jih leži nekaj v a-[ Tako je bilo torej v rud-nmem, v enem samem ro-litih 130 rudarjev! Včeraj ine so prinesli iz rudnika [a rudarja mrtvega. Hkre-je včeraj popoldne vršil s pogreb do tedaj dvig-i trupel. Nekatere so svoj; peljali v svoje vasi. Stro&-freba je prevzela država, tudi sklenila, da bo skrbe-družine žrtev. Vlada je i v Kakanj svojo komisi-preišče vzroke, odpotova-ita tja tudi minister za rtvo in gozdarstvo Ulman-
i	minister socialne politike ovak. Na kraj nesreče je tudi sarajevski ban. Vla-iprejela več sožalnih brzo-tujih vlad. Več ustanov in «mikov je darovalo že inje zneske,
lea Slovenec Ivan Stok I rudarji, ki so delali v m rovu" in so se rešili,
ii	slovenski rudar Ivan ki leži zdj v bolnišnici in Jotovo, ali bo okreval. Bil oaien pri črpalki na dnu. prižlo do eksplozije, je turi vrgel zračni pritisk ob k sreči v kanal, kjer je to: Kot star rud»r, ki je ivel več nesreč, tudi eks-; je vedel, da ga voda lah-i: tiičal je glavo pod vo-Ner je mogel, potem za ■N iz vode in zajel sapo »t vtaknil glavo v vodo. Ponavljal, dokler ni 6bne-v«s čas pa je ležalo na
No ubitega tovariša. Po-našli reševalci ter od-»dan in v bolnišnico.
J - center delavskega gi-^nja v Bosni
^ ie delavstvo dobro »rano v socialistični stro-^"•zaeiji. Organizacije Plenili posebno rudarji in ^dnjk Krtinj največji *; rudnik, je tvorilo de-
im Cent€r socih,i-
1JK V*UKI poJURI
J^ P"/ara na Dravakem
P S1* p0/af Pri Mokro-nad milijon di-
lina se te
og-
okolicl, popoldne
Lr?' ,Hni J* Požar
Vasi Markovci J Komaj fia T^^nje zaradi ►t	Ht* WH v
m ÏIM v »«ti
■ Lili	L ----—
h J ,K"ar"" bramba
. Krnu*, če*, i,'
m ; J«- (mm
■t* M
fc. warn«-
p®* u) m.,
u» "Mo , r^ar.jki ■ ■
da . oddal j
svojo
kjer mo
bra ml* rvh. (; bilo U " vode jbrie ki med V
gori na
Hujski briz-bile 1 iz •sili /ko,
• "Ka
'»o, v tudi
zara-Vozi 1'ra-*e je ki p« po-
nelo pos lop i'li na >ter na
I ima. Perutnina je begala in letala naravnost v plamene in so vse j kure zgorele.
Vas Spodnje Pleterje je pogorišče; Čez noč so ostali kmetje f>rez streh, brez živil in oblek. Kolikor so bili zavarovani, so bili zavarovani za male fcneske. Skoda pa presega milijon Din.
Domnevajo, da je bil požar podtaknjen, vendar doslej ni bilo mogoče ugotoviti pravega vzroka ali povzročitelja prijeti. Požar v Bistrici pri Mokronogu
Podobna katastrofa kakor Pleterje bi kmalu zadela tudi Bistrico pri Mokronogu. Dne 19. aprila dopoldne se je nenadoma vnel veliki kozolec posestnika Franceta Avseca, ki stoji sicer na koncu vasi, pa se je vendar ogenj prenesel tudi na druga poslopja. Kozolec na šest oken je naglo pogorel, saj je bilo pod njim mnogo desak in krme. Veter je zanesel ogenj na poslopje posestnice Marije Krajškove, kateri so zgoreli vsi objekti: hiša, hlev, svinjak, skedenj in kozolec. Od tam se je preselil o-genj na posestvo Franceta Zupančiča, ki so mu zgoreli gospodarski objekti. Nepoškodovana pa je ostala hiša. Zupančiču in Krajškovi je zgorela tudi vsa krma in vsi pridelki, tako da nima jesti ne živina ne družina.
Na pomoč so prihiteli gasilci iz Mokronoga, Št. Ruperta, MiT-ne, Sv. Roka in Slivnice, ki so se trudili štiri ure, da so požar lo-kalizirali ter rešili vas pred katastrofo. Ce ne bi bilo gasilcev, bi se gotovo razširil požar na vso vas in Bistrica bi bila pogorišče.
Skoda je velika. Zanetili so požar vaški otroci, ki so se igrali pod Avsecovim kozolcem ter so zanetili grmadico, od katere se je užgalo seno v kozolcu. -
Požar. — Na Dravskem polju v Loki je požar u pepel i 1 posestniku Francetu Potočniku gospodarsko in stanovanjsko hišo. Živino in nekaj živeža so rešili, vse druge pa pogorelo. Sumijo, da je kdo nalašč podtaknil ogenj.
Vlom v Skofji Loki. — Sredi Škofje Loke je bilo vlomljeno v Homanovo hišo. Vlomilec je izrabil čas, ko v zgornjih sobah ni bilo nobenega od domačih ter je spretno odpiral predale in Šatulje ter pobral iz njih ves zlati nakit Homanove hčerke Delči, ki je poročena z upravnikom zavoda za slepce v Kočevju, Janežičem. Domači so bfli tedaj deloma na polju, deloma v gostilni, Janežičeva gospa pa je stopila v trgovino, Tedaj je tat smuknil v drugo nadstropje ter začel stiskati po sobah. Težjih, težko prenosljivih predmetov se sploh ni dotikal, odpiral je le predale ter pobiral iz njih zaponke, zapestnice, verižice, ure, prstane, briljante, dalje 400 Din v denarju, stare cekine, itfle, same srebrne in zlate predmete. Vse predale je spet lepo zaprl ter zaklenil, da ne bi tatvine takoj opazili. Odneseni predmeti so vredni okrog 15 tisočakov.
Pismo iz Clmlaada
Krščanska ljubezen Toneta (irdl-ne v praksi.—"Kult urnovrtov-cP hočejo imeti Cankarja poleg Barage!—Kakšne zaduge ima Baraga za ameriške Slovence?—Ameriška Domovina objavlja aamo A« čestitke . . .
Pred kratkim se je vršil v naši dični metropoli imeniten banket. na katerem je naša Črna garda proslavljala 60-letnico rojstva svojega zvestega Člana Antona Grdine, ki je v svojih mlajših letih zabijal cerkvena vrata, danes je pa eden izmed najbolj gorečih korporalov naše črne armade, ki se pokorno klanja pred črnimi suknjami ter vneto lomi kopja za njihov posvetni blagor. Na banketu je nastopila cela baterija slavnostnih govornikov v črnih suknjah, ki so navzočim naštevali velikanske zasluge slavljenca za katoliško stvar, nazadnje je pa nastopil slavljenec sam ter imel imeniten govor, ki je bil po mnenju nekaterih očividcev pravi biser med govori tistega večera.
Naš slavljenec je najprej razložil svojim 'poslušalcem, kako je njegova verna mati prosila Boga, da bi varoval njenega Tončka na vijugastih potih življenja in kako je hvaležen najprej Bogu in potem še dragim rojakom za posvetne dobrine, ki jih uživa, nato si je pa privoščil brez-verske naprednjake, o katerih je izrazil mnenje, da jih je treba iztrebiti kot gadjo zalego. Vso svojo veliko krščansko ljubezen je pa pokazal slavljenec z izjavo, ki je sličila že apelu, Češ, ročice od vozov v roke in izbijmo z njimi tem brezvercem njihovo nevero iz glavi
Neki očividec mi je zatrjeval, da je po tem prekrasnem Izlivu klerofašistične krščanske ljubezni zavladalo mod navzočimi tako navdušeno, bojevito, razpoloženje, da bi se vsakemu izmed nas godilo vražje slabo, če bi prišel čestitat slavljencu k njegovi 60-letnici, kar sem mu pripravljen verjeti, posebno ker mi je v ži-vem spominu najnovejši dokaz kaščanskega zverinstva v Avstriji, kjer so Tonetovi verski bratje dali duška svoji veliki krščanski ljubezni s tem, da so s topovi rušili domove delavcev, pobijali dclavce in delavske matere in otroke ter mučili, streljali in obešali delavce, čijih edini greh je bil, da so branili svoje pridobitve, svoje domove in družine. Meni se zdi, da se hoče tudi Tonetu in njegovim črnim prijateljem takih razmer, da bi na hitlerjevsko-dolifussovski način obračunali z nami — z ročicami, koli, kroglami in vešali, ampak upajmo, da se Amerika ne bo pogreznila v tako krvavo blato kakor so se Italija, Nemčija in Avstrija in da bodo pobožne želje naših črnuhov ostale pač le pobožne želje. Mr. Grdina bo pa storil prav, če si prikliče v spomin, da se ima za svoje posvet-
ne dobrine deloma zahvaliti tudi osovraženim naprednjakom, ki so mu dali ie maršikateri dolar dobička in da on doaedaj ni Še nikdar odklonil enega samcatega dolarja iz "brezverskih" rok, češ, taki dolarji nhto dobri! Prav tako dobri so bili in so Še kakor dolarčki, ki jih prinesejo katoliški rojaki! Tudi dolarji socialistov, katerim je Tone najbolj go-rak, so bili vedno in so ie dobrodošli pri Grdini! Spričo tega bi ne bilo napačno, če bi mr. Grdina priznal, da za trgovca ni lepo, da napada svoje odjemalce, jih klasificira med "gade" ter jim obeta "ročice", ne lepo niti —-koristno. Razumeto?—
•	• a
V metropoli še vedno obravnavamo vprašanje "kulturnega" vrta, ki postaja po zaslugi katoliških bratov čezdalje bolj zamotano in smešno. 2e smo mislili, da je stvar končnoveljavno rešena, posebno ker je Lemont blagoslovil izbiro odbora zastopnikov desetih katoliških društev, t. j. idejo Baragine božje poti, pa se nam je oglasil naš katoliški velemol Tone Grdina ter iz-jayj|, da prav za prav nikdar ni bilo sklenjeno, da se Cankarjeva soha pr«ore, temveč Je le želja katoliških društev in moi, ki «o v odboru za ureditev "kulturnega" vrtca, da se tja najprej postavi Barago, kar pa ne izključuje Cankarja, ki po Tonetovem mnenju'lahko pride tja pozneje drugovat Baragi.
To je pa res že cela in pre-Čudna kolobocija, kakršne je zmožen samo še Tone Grdina. Baraga in Cankar—skupaj! Ko sem čital ta najnovejši produkt Tonetove ženijalnostl, al nisem mogel kaj, da ne bi globoko vzdihnil ter bridko obžaloval, da mrtvi ne morejo vstati iz groba; kajti če bi Ivan Cankar mogel vstati iz groba vsaj za eno kratko uro, bi nedvomno vzel najbolj žgoči bič v roke ter pošteno u-strojll kožo tem našim katoliškim narodrijakarjem, ki uganjajo hinavščino okrog njegovega imena in sohe ter ga skušajo izrabiti v svoje prikrite namene! Skoda, velika ikoda, ker
ne more priti iz groba 1 — ••
•	• •
Tone Grdina, ki trdi, da amo naprodnjaki zavrgli Cankarjevo soho—-dasi istočasno prizna, da Je naprednjaki niso nikoli imeli v rokah, pač pa naši katoličani, iz česar sledi, ako to soho kdo za-metuje, je ne morejo naprednjaki, ki je nimajo, temveč naši katoliški bratci, v čljih rokah se nahaja!—pa tudi lepo prizna, da ao fantje upali, da bo Cankarjeva soha "vlekla" pri napred-njakih, z drugimi boamlami, da bodo naprednjaki pomagali stvar financirati, nakar bi Jim katoliški bratci izdali potni list k zlo-dju. Ker naprednjaki niso šli na sicer spretno nastavljene lima-nice, so katoliški bratci jezno odvrgli svojo h I pok r i tako masko, se izrekli za Barago, Tone pa zdaj kaže na nas, ¿«i, oni ao kri-
vi, če se Cankarjeva soha ««postavlja ! Tako je komedija popolna in zabava prvovrstna . . .
• • •
Naši katoliški bratci se grdo motijo, če mlalijo, da jim mi ta-vidamo Barago na "kulturnem" vrtu. Niti malo n«. Samo radi bi, da bi se nehali norčevati it Cankarja in it slovenske kulture. Kajti imenovati taplato svata, na kateri bo ital Baragin spomenik, "kulturni" vrt, se pravi briti norce it slovenake kulture, saj Baraga vendar nima nič o-praviti s slovensko kulturo, ni nič doprinesel k nji! Baraga Je bil služabnik rimske oerkve in v tem svojstvu in v interesu te cerkve je misijonaril med Indijanci, ki jih učil moliti krščanskega boga. sejati pšenico in podobno, toda s slovenstvom nima nič več skupnega kot to, da ja bil ain slovenske matere, kar pa tudi ni bila njegova zasluga. Valic temu nihče izmed nas ne brani našim katoliškim bratcem postaviti apomenik temu katoliškemu misijonarju, ne moremo pa mirno prenašati, da bi ga kdo lato-vetil s slovenstvom ter ga prad-sta vi j al naši javnosti kot nekakšnega heroja slovenstva, kar nikdar ni bil ali kot moža, ki Je svoje življenje posvetil Slovencem, slovenstvu In alovenskl kulturi, česar nikdar nI storil! Postavite ga na tisto taplato v Roc-kefellerjevem parku, bratci, Če hočete, potem pa jo imenujte svoj "katoliški vrt", slovenstvo in slovensko kulturo, katerima Je 'bil Baraga tujec, pa «pustite pri tem v miru! In Če hočete biti pošteni, izročite Cankarjevo soho ljudem, ki so vas vprašali zanjo, če vam pa vaša fakirska zagrizenost tega ne dovoljuje, jo pa vrnite domovini, da vam ne bo treba dalje uganjati hinav-ščine in da boste rešeni teftke-skrbl, ki vam jo je povzročila domovina s to soho! Kaj bi mišma-šill a soho nJega, ki ga ne ratu-mete, ki vam Je tuj in katerega sovražite t
• • a
Gonja Ameriško Domovine proti Adamiču je nekoliko popustila—menda Jim je zmanjkalo sape v mehovih In se Jim zdi bla-mala že zadosti velika, Fantje zdaj 'priobčajo samo še "kritična" mnenja starokrajsklh orju-našev in monarhističnlh lizunov, tor objavljajo čestitke, rojene v bolnih možganih prehlajenlh ljudi, čestitke, kakršnim se morata krohotatl tudi lx>Jze in Jaka, češ, bedak se Je vsedel na naše limanice. Svet pa se medtem vrti naprej, ne nazaj.
Ivan Jontez-Podgorlčan, 63.
» Prvotnajttkr demon»!rv*j' t7"'™1 Hquaru v «tracijaJ», ki ao jih vodili MctalirtJ ia ko«afiifllL
New Vorku. Cm 300,004 dela > ca v je loio udeUtžaralli »ti -efa/alaik dri
Spet eden milijonar ugrabljen J/os Angeles, Calif.—Dva mlada človeka, oblečena kakor delavca, sta zadnji četrtek ugrabila VVilliama F. Gettleja, oljnega promoterja in milijonarja, ko «e je mudil na avoji farmi vzhodno od Los Angelesa. Gettle, ki tehta 230 funtov, Je moral splezati Čez visok zid, ki ga Je dal zgradi^ okoli svojih farmskih poslopij, nakar sta ga ugrabitelja odpeljala v avtu neznano kam. Kasneje je bila Gettlejeva družina olive-ščena, da mora «plačati $76,000 odkupnine.
Lufolletovci mogoče u«i umov» "tretjo stranko"
Madison, Wis. — Odkar Je dr-favno vrhovno sodišče izdalo u-goden odlok, tikajoč se ustanovitve nove politične stranke, ae Je med lafolletovci v Wlsconsinu pričelo živahno kretanje za ustanovitev "tretje stranke", V ta namen bodo Imeli konferenco, ki odloČi ta ali firoti.
Nameravajo unlanovlti novo m-drugo
Minneapolis, Mlnn, — Tukajšnji zadrugarji nameravajo odpreti novo xjulrut.no trgovino s J grocerljo, mesnico in drugim blagom. Mimie»ota, jiosebno severni kraji, ima močno zadružno gibanje, ki procvita in ne razvija I kljub krizi.__
Naavet
Počitniški vlak j* nabito poln. V nekem oddelku so potniki ravno zaradi politične d«>baU v ognju, ko odpre neki smučar vrata In prijazno pomoli glavo v kupa.
"Hej, ali bo še kaj prostora v Noetovi barki?"
"Oaal nam je ravno km manjkal," zagodr/ija eden izmed potnikov.
prosveta
1
To je bila žila, kjer je bil njihov odkop. po prvih korakih se je Štefan opraakal po glavi in po komolcih. Nagnjeni strop je bil tu tako nizek, da je moral hoditi kakih dvajset, trideset metrov sključen v dve gube. Voda mu je segala do gležnjev. Tako so prehodili dve sto metrov; hipoma so izginili Levaque, Caha-rija in Katarina, kakor da so odleteli skozi ozko poč, ki se je odprla pred njimi.
_ Tu morava navzgor, je dejal spet Maheu.
Obesite si svetilko v gumbnico in se uprite ob les.
In že je izginil. Štefan mu je moral slediti. Ta zagata, pu¿čena v sloju, je služila le rudarjem in vodila k vsem postranskim rovom. Široka je bila kakor premogovna plast, komaj kakih šestdeset centimetrov. Na srečo je bil mladenič droban, kajti četudi je bil še neroden, Je po nepotrebnem napenjal mišice, ko je splo-ščeval pleča in boke, ko se je opiral s pestmi in se krčevito oprijemal lesovjs. Petnajst metrov više so srečali prvi stranski tir; a treba Je bilo iti dalje, kajti odkop Maheujev in njegove zasedbe je bil na šesti progi, v peklu, kakor so rekali. Po petnajst in petnajst metrov je bLJ tir nad tirom in plezanja po tej ozki peči, kjer si je človek odiral hrbet in prsa, ni hotelo biti konca.
Štefan je hropel, kakor da mu Je ta teža skal •trla ude, iztrgala roke, zmečkala noge, predvsem pa mu Je primanjkovalo zraka, da je čutil, kakor da mu bo kri udarila izpod kože. Na nekem hodniku je nerazločno videl dve sključeni bitji, eno majhno, drugo debelo, ki sta potiskali hunte: bili sta Lidija in Mouquetka, že na delu. In zdaj je moral plezati še dva odkopa višje! Znoj ga je slepil, že je jel obupavati, da še dojde druge, ki jih je slišal, kako so njihovi prožni udje vztrajno drseli in se smukali ob skslsh.
—	Pogum, smo že tu! se je oglasila Katarina.
A ko so res dospeli, se je začul drug glas iz das odkopa:
—	Nu, tak kaj je zdaj? Ali me imate za norca? ... Dva kilometra daleč imam do Mont-souja, pa sem prvi tukaj!
Bil je Chaval, suh, koščen dolgin, pet in dvajsetih let in ostrih potez; jezil se je, da je moral čakati. Ko je opazil Štefana, je vprašal osuplo In prezirljivo:
—	Kaj pa tale?
In ko mu je Maheu povedal zgodbo, je oni zagodrnjal med zobmi:
—	Kakopak, moški odjedajo dekletom kruh!
Oba moža sta se spogledala in v njunih pogledih je hipoma vzplamtela podzavestna mrž-nja. Štefan je začutil žalitev, četudi je še ni prav razumel. Vsi so molčali in se lotili posla. Tako so se polagoma napolnili vsi predeli rudnika, |)o vseh odkopih, po vseh etažah, na koncu slehernega hodnika, je zavladalo delo. Pogoltni šaht je požrl svoj vsakdanji obrok ljudi, skoro sedem sto delavcev, ki so delali ob tej uri v tem orjiškem mravljišču, preobračajoč zemljo na vseh koncih in vrtajoč po njej kakor črvi, ki glodejo po starem panju. Ko bi človek v tej gluhi tišini, ki je vladala pod peso globokih skladov, položil na steno uho, bi utegnil slišati vse to gomazenje človeške golazni, od polzenja vrvi, ki je dvigala in spuščala izvozni koš, pa vse do udarcev orodja, drobeč i h premog na dnu rudniških odkopov.
Ko se je Štefan obrnil, h«- ji» »pet pritisnil h Katarini. A zdaj je začutil porajajočo se okroglino njenih ne<irij in takoj razumel, odkod ti«ta toplota, ki ga je bila prej navdajala.
—	Saj ti si vendar dekle? je osupel zašepe-tal.
Ona pa je odgovorila t veselim obratom, no da bi zardela:
—	Kajpada sem . . Pa dolgo <KaMa?
mí potrc!>ova] res
Štirje kopači so se razvrstili drug nad drugim po vsej strmini odkopnega čela. Ločile so jih pregrade iz desak, ki so zadrževale odko-pani premog; vsakdo je imel pred sabo kake štiri metre sloja, a ta sloj je bil tako tenak, saj je meril na tem mestu komaj kakih petdeset centimetrov, da so bili ljudje kakor splošče-ni med strop in stene, pa so se plazili po kolenih in komolcih ter se niso mogli obrniti, ne da bi si odrli pleča. Da so prišli do premoga, so morali ležati na strani z zasukanim vratom in z dvignjenimi rokami vihteti pošev ostrino krampa s kratkim toporiščem.
Najbolj spodaj je bii Caharija; nad njim sta bila Levaque in Chaval, a prav na vrhu je bil naposled Maheu. Vsakdo je naj prvo izpod-sekal s krampom škriljasto talnino, napravil v sloj dve navpični zarezi, potem pa zabil na zgornjem koncu železen klin in odlomil čok premoga. Premog je bil masten, čok se je razdrobil na kose, ki so se jim zakotalili preko trebuha in stegen. Ko so se kosi ujeli v pregrade in se nagromadili pod njimi, so kopači izginili, zazidani v tej ozki razpoki.
MaheU) je najbolj trpel. Toplota se je tam zgoraj dvignila do pet in trideset stopinj, zrsk sploh ni krožil, zatohlost je bila včasi kar smrtonosna. Da je dobro videl, je moral .pritrditi svetilko na žrbelj prav ob glavi; in ko mu je ta leščerba tako pregrevala črepinjo, mu je naposled kri domala zavrela. Najhujše muke pa je trpel zaradi skale. Iz skale nad njim, nekaj centimetrov od obraza, je pritekala voda, debele kaplje* so druga za drugo v kratkih presledkih kapljale in udarjale z nekim trdovratnim ritmom zmerom na isto mesto. Zaman je sukal vrat, krivil tilnik: udarjale so mu na obraz, se razbijale in se razprševale brez pre-stanka. Cez četrt ure je bil ves premočen, sam ves prepoten, da se je kadilo iz njega kakor iz perila v vročem lugu. Davi mu je padla kaplja naravnost v oči, da je preklinjal. Ni hotel opustiti kopanja, ampak udarjal je s krepkimi zamahi, ki so ga silovito pretresali med dvema skalama, da je bil kakor papirna uš, ujeta med dva lista knjige, v nevarnosti, da ga popolnoma zmečka. 4 Niti besedice niso spregovorili. Vsi so udrihali, slišali so se le neenakomerni, zamokli in kakor iz dalje prihajajoči udarci. Trušč je zvenel raskavo, brez odmeva v tem mrtvem vzdušju. In zdelo se je, kakor da se je temno-ta navzela neke neznane črnine, zgoščene od letečega premogovega prahu in obtežene s plini, ki to tiščali v oči. Stenji svetilk so bili pfd klobuki iz kovinaste tkanine le rdečkaste točke. Nič se ni razločilo; kakor širok, vzpet dimnik je režal nizki in ukrivljeni odkop, kjer so se saje desetih zim zgostile v tako globoko temo. Pošastne postave to se tu premikale, izgubljene luči so osvetlile zdaj okroglino kakega boka, zdaj kako grčavo laket in spet kako strahotno glavo, zamazano kakor za zločin. Včasi so se zalesketali odkrušenl čoki, robovi in ploskve premoga, ki so se pobliskavali "s kristalnim bleskom. Nato je vse spet vtonilo v temo, krampi so padali s silnimi zamolklimi udarci, čulo se je le še sopenje prsi in nejevoljno, iz-, črpano mrmranje v zatohli soparici in v dežju iz izvirkov.
Caharija, čigar roke so bile od sinočnjega ponočevanja vse zanič, je kmalu opustil delo z izgovorom,.da je treba poskrbeti za podporje, ker je imel tako priliko, da se malce oddahne In da se zagleda v temo. Za kopači je ostalo kake tri metre praznine v sloju, pa še niso za-stran varnosti podprli skale, tako malo so se zmenili za nevarnost in tako so skoparili s časom.
— Hej. ti baronček! je zavpil mladfcniČ na Štefana, podajaj mi lesi
(Dalj* prihodnji«.)
Marko Kogač:
Sanji gospoda Čmrlja
V vsakem pogledu prijeten, lep in ne premlad in ne prestar Je bil moj junak. Kadi so ga videli, kamor je zahajal v družin», ker je bil vesel in prijazen gonpod in ni zameril, ako je sprožil prijatelj ali vinski brat kak dovtip na njegovo dolgo postavo ali njegot no», ki se Je ¿ačal lepo barvati kakor češ
i Gospodinja, pri kateri jo sta-. nekoliko boli glava, kadar se noval, je bila pa časti in u pošte- hitro skloni, zapleše svet okoli vanja vredna dama, ki je bila njega, v želodcu je neprijetno, i tudi v najlepših letih. Katera solin jezik ga peče. "Viržink je
bilo preveč, in tudi vina bi bil lahko za danes pustil bokal ali
ta leta, ne bom pravil, saj veste sami, in m» časih zelo dolgo vlečejo. Da je bila vdova, to naj dva, da niti ne govorim o pištol
nas nič ne moti, ker je bila si cer vrla in spodobna žena in ni bila sama kriva, da se je nu>ž nekam hitro poslovil od nje. Ne tako stara, da bi je ne opazil, in ne tako mlada, da bi ne zaljubil
ca h, ki smo jih sprožili sinoči v kavarni," si misli.
In zato Janez poje, tjavendan poje, da mu ni treba misliti in si treti glave. Kdo bi se trapil ^t i'M ukvarjal s temnimi problemi nje ob svetem Petru Seveda bi,VMJO' J0	in rt|tvt| čudne uganke! O joj,
bil deležen še večjega .,M*tov.-1 * Prav »"Ulvo UuU.znijo. Um bj i4li nobe ve#e_
nja, da je prihajal k njim zrni-1Gk>*	ln	l*jtrkIJa bi si več človek ne privoščil.
raj a polnimi žepi, al, to je bil i™ £	~	bi prišlo na dan, da jeza-
kril, ker Je bU moj v, hki junak ho,nn' m i *k"h* * ' ' 1,1 v, sHjačil s svojimi tovariši v,
le majhen plsarček ln dekleta Itio ji {< J*\w*	vsakega
tam okoli Krav je doline ao ga	Ako Jih
je Imel, seveda. In Jih ni prej
pustil v vinski kleti ali hramu
ali točilnici. To so bile velike
nevarnosti tanj, in kadar
.................... .... ga
dekleta *o ga
celo oboževala, kadar jih je shemljaje se potdravljal na avo-Ji poti v pisarno, naj j< bil zastaven in plavolas gunpod prijetnega obrsts, ki bi lahko dane« ali Jutri osrečil ta ali ono devičico.
In piaal se je Jan«/ Cmrlj. l*\Jte, te to ime ksže na njegov živahen in šegav značaj, in kar vidite ga pred seboj, kako jadra okoli neinih gnspodičen kakor njegov poljfki bratec okoli rož in pkveia.
rešil široko odprtega Bakhoveft	t
žrela, ga je zvabila junaška Ju- 1 , no s sladkim smehljajem	'
js nebesa.
kar je imel. ' To je lahko malo ali veliko, za bogatinca jako malo ali nič, za Janeza pa zelo veliko. Stanovanja ni r plačal, krojač bo zastonj čakal Janeza. " J*,čevljar bo gledal, kdaj ga pri-
V s\ o-
Lepo jutro Je vstalo, in tr šume in pojo kostanji, na katerih m* rsdujejo kosi, oj, in gor» v linah so «e oglasili zvonov i. V m« poje in se veneli, tato je tuUi Jaoct vttaJ ia tapeL
mimo. In zato naš poje. Zakaj poje? Ali tato, da bi ne slišal, kaj mu očita glas vesti, sli pa zato, tla bi bil hraber in se ne uatrašil svoje gospodinje, kadar i mu prinese zajtrk?
J* že tukaj! In Jam-z Zapoje: Kaj bo* za mano h«nliir'
"U dobro jutro, gofpod Jaati,
kje pa so bili, da so tako veseli? Ali so še tinočni? Ja, ja, kaj se mara mladim ljudem, jaz sem pa stara vdova, ho-hov!"
"Ali vi da ste stari? Saj se ml je prav nocoj sanjalo o vas, da sva šla pred oltar. O prav zares, gospa, in tako ste bili mladi in brhki kakor predpust-na nevesta."
"O gospod Janez, le nikar takih! Jaz pa nevesta! Se misliti ne smem, o, saj nič ne rečem, o, bila sem, da malo takih!"
"Kajneda, gospa, o, seve! Vi, ste bili dečva, rdeča kakor so Posavke! Kar zaljubil bi se v vas!" .
"Oh, kakšni ste! Nič ne rečem, da nisem bila, no, tudi zdaj posekam še marsikatero!"
"To je pa res, malo takih kakor ste vi. Saj ste vdova, in vdove se najprej omože! Se jaz bi — no, pa ne utegnem, saj veste, pisarna, pa razna pota —" "Je že res, pa toliko bi si že vzeli časa — glejte, meni je zapustil mož lepo pohištvo, pa še kaj drugega —"
"Oh, gospa, ravno prav, še bo veselo, ampak zdajle ne uteg nem. Zbogom gospa! Kar skočiti moram!"
In Janez je odprl duri in plaP nil na cesto. Zavezoval si je kravato, zapenjal si je suknjo in si brisal klobuk. Oddahnil se je.
"Hvala Bogu, za danes sem jo dobro izpeljal, še nekaj dni, mogoče se mi posreči, da mi kdo posodi, mogoče dobim, mogoče najdem, zadenem — o koliko je možnosti, vse je mogoče, tisoč srečnih slučajev." Hitel je in brskal po žepih.
Ali bi se dobilo malo prahu za cigareto, mord^ dinarček za kozarček brinjevča? Nič ni, nič, do zadnjega je sinoči obrnil žepe!
"O prešmentane citre! Kam bi šel na pump! Ali k Nacetu, Mrjani ali Tomažu! Nič nimajo, kar grem vprašat, kjer smo bili sinoči, ali nisem menjal bankovca? Mogoče so se zmotili, da sem dobil premalo, ali só pozabili morda, ker sem suh kakor poper."
In je vstopil, kjer je dišalo po vinu.
"Katrica, še sto let naj te Bog živi tako zalo in mlado in veselo," je zaklical Janez Cmrlj in pozdravil mlado dekle v belem predpasniku in z napetimi rdečimi lici in velikimi, začudenimi očmi.
"Nekaj novega, Katrica, o tebi se mi je sanjalo. V cerkev sva šla, k poroki, joj, to si bila brhka nevesta! Tako si se postavila da me še zdaj skomina, in ko sem se zbudil, bi se bil kmalu obesil od žalosti, ker ni bila resnica. Ti ne veš, Katrica, kako mi gomaziš po srcu, naj-brže bo res, da se vzameva."
"Jej, gospod Cmrlj, o so na vihani! Vso noč ste krokali in objemali tisto gospodično z rdečim turbanom na glavi. Mene pa še pogledali niste, ki vas tako ljubim."
"Dekle, zakaj si tako žalost na," je zapel gospod Cmrlj in obrisal ščipalnik, ki ga je nosil zaradi lepšega. , "Skoraj bi prisegel, da boste moja nevesta, seveda, če si ne premislite!"
Goreče in prisrčno je govoril gospod Janez, smehljal se sladko in otožno.
"Ali naj pokleknem, Katrica zala, da mi boste verovali« kako vas ljubim —r"
"Nikar ne poklekajte, še nisem pometla, poglejte, in toliko blata so mi sinoči nanosili!"!
"2e vidim, na," bom pa jutri pokleknil, zdaj pa dovolite, Katrica, ali nisem sinoči menjal bankovca? Dajte mi na tisti račun šilce brinjeves! Slabo mi i je, tako sem v vas zaljubljen."
"lla-ha-ha," se je streslo dek-I lici iz ust, kakor lešniki: "Ha I ha-ha," je drobila Katrica In nalivala kozarček.
"Seveda ste menjali."
"Saj sem mislil, pa sedaj ne ¡utegnem šteti drobiža. Hvala, Katrica, mudi se mi!"
In gospod Cmrlj je stekel v pisarno.
(Konec prihodnji«.)
Ali ste ie naročili Proave-to ali Mladinski list svojemu prijatelju ali sorodniku ▼ domovino? To je edini dar trajne vrednosti, ki-ga za mal denar lahko pošljete •vojccm ▼ domovino.
V srednjezapadnih državah, kjer še vedno rogovih r bandit Dillinger, je marsikateri avtomobilist v nevarnosti, zamenjajo za bandita in streljajo nanj. Slika kaže avte lastnik se je zavaroval proti takim možnostim z velikim B - ozadju: "Ne streljajte, jaz nisem Dillinger."
Denar rs prinaša srača
Težave in nadloge preprostega peka, ki je zadel pet milijonov
Človek, ki mu na Francoskem najbolj zavidajo, je nedvomno Feliks Raynaud, pek iz mesteca Cavaillon na Južnem Francoskem, ki mu je muhasta boginja sreče pri zadnjem žrebanju francoske narodne loterije naklonila glavni dobitek 5 milijonov frankov. S svojim 31 letnim sinom je prišel v Pariz, ko je zvedel za svojo srečo in z njim lastnoročno odnesel še isti dan ogromno vsoto, ki mu je pripadla v samih bankovcih po 1000 fr.
Toda sreča je o poteča in Raynaud menda že ne ne ve, kako jo je treba držati za šop. Ce bi nihče razen njegove družine ne vedel, da je lastnik glavnega dobitka, bi njegov sin po vsej priliki še nadalje po 12 ur na dan pekel kruh, žemlje in rogljiče, on sam pa bi jih prodajal v mali prodajalni redkim kupcem. Nič bi se ne spremenilo v njegovem življenju. Toda pariški listi so izdali njegovo ime in Že drugi dan, ko se je vrnil z milijoni v Cavaillon, je prišlo v nekoliko u-rah v prodajalno več gratulan-tov nego prej celo leto kupcev. 2e dan nato je Raynaud sprevidel, da bo moral trgovino zapreti, ker je postala zbirališče vseh mogočih voščilcev, radovednežev in prosilcev. Zaprl jo je.
Toda miru ni bilo, kajti zdaj so začele procesije romati direktno na njegov dom. Prihajali so znanci in neznanci, vsak je prišel s kakšnim načrtom, kaj naj bi počel z lahko pridobljenimi milijoni, že drugi, tretji dan je prišlo celo iz Pariza 14 možakarjev, ki so hoteli imeti Raynauda za kompanjona pri svojih podjetjih. Eden mu je predlagal, naj ustanovi zasebno banko, drugi bi ga rad napravil za predsednika neke gradbene družbe, tretji bi hotel, da bi otvoril veliko de-likatesnico. Potem so začeli prihajati izumitelji, ki so bili trdno prepričani, da jim bo dal stari pek sredstvs za uresničenje njih tehničnih domislekov. O prosilcih in beračih, ki bi flajrajši videli, da bi Raynaud razdelil vos svoj denar in Še kaj čez brez ha-
ska zase med nje, niti s rimo. Najbolj pa ga je p til obisk treh pariških di so prišle, da si ga vzam vdovca kratkomalo za ma nile so, da se ne bo moi rati njihovim čarom. Ii bilo zadosti, prihajale i dan za-dnevom cele gori od vseh strani sveta s p mi, prošnjami, nasveti. E bilo edino to, da stari R s težavo bere in je s pisr rajši kuril. Toda zdržati več mogoče. In pred i dnevi sta s sinom izginil vaillona, neznano kam.
Neznano kam — če bi na svetu žurnalistov. Tal pa odkrili že čez dva, ti dveh bednih podstrešnih v visoki hiši sredi Marše ki Vžumalist, ki opisuj obisk, pravi, da delata ol vtis skrajnih nesrečniko v ljudski kuhinji in sta milijonov izdala doslej si fr., a še za te jima je b "kot bogat človek je trebi štediti". Sanjata samo o bi v kakšnem podeželsk stecu kupila majhno hišo kaj se da s takšnim ki vse napraviti, nimata n manjšega pojma.
DA USTREŽEMO NEKŠ
ČLANOM ki so želeli naročiti si po ceni knjigo THE NATIV TURN, katero je spisal mič smo jih naročili še (i deset knjig. Torej sedi z vašim naročilom predi ga poide. Z naročilom tudi Money Order $2. knjiga stane s poštni» Naročila pošljite na PROSVETA, 2657 S. h Ave., Chicago, III. — Godina, upravitelj.
SLOVENSKA NARODU PORNA JEDNOTJ izdaja svoje publikacij« posebno list Prosveta xa ter potrebno agitacij« društev in članstva in n gando svojih idej. Niki ne za propagando drugi pornih organizacij. Vb ganizacija ima običajno glasilo. Torej sgilaloričt in naznanila drugih i><* organizacij in njih dmtt se ne pošiljajo listu Prt
TISKARNA S.N.P
SPKXJE1IA VSA
v tiskarsko obrt spadajocaj
Tiska vabila za veselice ln thode, vizitnic«. A knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hr* slovaškem, češkem, nemškem, angleškem Jeuku I»1
VOD8TVO TISKARNE APELIRA NA
8. N. P. J„ DA TISKOVINE NAKOCŠ V SVOJI TISKARNI
Vsa pojasnila dajo *od«tto taUns Com amono, nsljske dok> Pnt ™
ntita po Monssrij« u
S. N. P. J. PRINTER
MS74I So. Lawadsl* A***
raltfN