LUČ MIRU 2 NAPOVEDUJEMO KDAJ? KAJ? KDO? 12. januar Glas Jelovice (Rod svobodnega Kamnitnika) Andrej Primožič Taborniški vestnik12/01 aprimozic@yahoo.com 25. - 26. januar ZOT (Rod XI. SNOUB) Gregor Vinder Taborniški vestnik12/01 zot.rutka.net gregor.vinder@guest.arnes.si 18. - 24. februar Zimovanja (Ljubljana in Maribor) 22. februar Dan ustanovitelja - thinking day www.scout.org 25. februar - 3. marec Zimovanja (drugi kraji po Sloveniji) 8. - 9. marec Seminar za organizatorje taborjenj in šole v naravi (ZTS) Pisarna ZTS (zts@rutka.net) www.zts.org 23. - 24. marec NOT (Rod močvirskih tulipanov) Žiga Babšek V tem Taborniškem vestniku not.rutka.net ziga.babsek@siol.net Napovedujemo a 2. - 11. avgust 12. zlet tabornikov Slovenije zlet.rutka.net V letu 2002 praznujemo 80-letnico skavtstva na Slovenskem. VSEBINA ( januar 3 Napovednik 2 Uvodnik 2 AKTUALNO Luč miru 4 Tabor na obisku 8 Intervju 12 Dogodki 16 IZ PRVE ROKE Mnenje 20 Tolmin 2002 22 Izobraževanje 26 STROKOVNO Glasila 28 Potuha 30 Igre 32 ŽVN 33 Astronomija 34 Orientacija 36 Narava 38 Kosobrin 39 Mednarodne strani 40 RAZVEDRILO Popotovanja 42 Trenutki 44 Ježev kotiček 45 Z znanjem do odgovora 46 Volk 46 Križanka 47 Lu~ miru, stran 4 Glej! Pod istimi zvezdami živiva. Naj naju skupni plamen greje! Tabor na obisku, stran 8 Na sodniških in inštruktorskih tečajih ter drugih taborniških akcijah sem včasih pogosto srečeval koroške tabornike, predvsem z Mute, Slovenj Gradca in Mislinje. Intervju, stran 12 Prvič sem ga srečal na Blokah, na zi-movanju Rodu stražnih ognjev, kamor ga je povabil Malus. Po predstavitvi diapozitivov, ki so napovedovali 19. svetovni skavtski jamboree v Čilu, je prišel k meni in mi dejal: "Kaj misliš, ali obstaja možnost, da se tudi jaz udeležim tega jamboreeja?" Glavni urednik: Odgovorni urednik: sveta: Uredni{tvo: Gozdovnik), Jaka Bevk-Seki (ilustracije), WWW: http://www.zts. Cena posameznega i: naročnina s Tekoči račun: 50101 Rokopisov in fotografij Upoštevamo samo DDV je vračunan v ceno. Grafična priprava in tisk: n na a pri Revija Tabor, Parmova 33, 1000 Ljubljana. Telefon 01 300 08 20, fax 01 43 61 477, Naslovnica: Pugy e-pošta: zts@guest.arnes.si. Ustanovitelj Ministrstvo Slovenije. izdajatelj in lastnik Zveza tabornikov Slovenije. TABOR sofinancirata a kulturo in Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike izvoda je 450 SIT, letna naročnina je 4200 SIT, za tujino pa letna januarja za tekoče leto. ., Ljubljana 4 ^ AKTUALNO LUČKA MIRU Lara Luč miru iz Betlehema 2001 Glej! Pod istimi zvezdami živiva. Naj naju skupni plamen greje! Prisluhni mi in lahko si deliva skrb drug za drugega. Sprejel bom vse tvoje strani. Postaviva skupaj vsak svojo iskro in si deliva žar. Skupaj lahko premagava strah pred neznanim. Podarjam ti plamen. Pokloni ga še ti! Saj veš, skupaj nam je lahko lepo. Kot že nekaj let smo tudi letos sprejeli Luč miru iz Betlehema, poslanico miru, ki jo je linški studio avstrijske televizije ORF pred petnajstimi leti kot znak zahvale začela deliti podpornikom akcije Licht ins Dunkel (Luč v temo - z njo pomagajo socialno ogroženim). Luč miru se je kmalu 'osamosvojila' in se razširila po Evropi - vsako leto jo prejme več dežel, letos že 25 evropskih držav. Krščanski izvor akcije je nesporen, dosegla pa naj bi vse ljudi ne glede na veroizpoved. Vsako leto otrok, ki se je posebej izkazal, Luč prinese iz votline Kristusovega rojstva v Betlehemu v Linz, in od tam se plamen začne širiti, najprej po Avstriji, potem po Evropi. Avstrijski skavti pri delitvi Luči miru sodelujejo že trinajst let, v Avstriji pa jo delijo tudi železnice, gasilci, Rdeči križ in drugi. V Slovenijo so jo prvi prinesli katoliški skavti, ki akcijo razširjajo tudi na druge mladinske organizacije. Letošnja Luč miru Na Dunaj smo šli kar s tremi kom-biji, eden s člani ZTS in dva polna katoliških skavtov in predstavnikov Mavričnega mostu mladih in Mladinskega ceha. Taborniki smo se odpravili v mraz že v petek, 14. decembra, in se srečali z ostalimi šele na prireditvi v soboto. Letošnja ekumenska maša je potekala na notranjem dvorišču pred armensko apostolsko cerkvijo sv. Hripsi-me, nedaleč od središča Dunaja. Vodili so jo visoki predstavniki petih evropskih krščanskih skupnosti, prisostvovalo pa je okrog 500 skavtov in predstavnikov drugih mladinskih organizacij iz Evrope in letos prvič tudi iz ZDA. Dvorišče je bilo žal premajhno za tako veliko ljudi, zato jih je precej ostalo v prostorih pred dvoriščem, kjer je bilo sicer topleje, a ni bilo tistega pravega občutka druženja, enosti. Vsi duhovniki in tudi dr. Obermayr, začetnik akcije Friedenslicht (Luč miru) pri ÖRF, so v svojih nagovorih v povezavi s pomenom Luči poudarili letošnje dogodke, posebej stanje v domovini Luči miru, Palestini. Zaradi tamkajšnjih razmer je letošnja nosilka Luči miru, devetletna skavtinja Jana, prvič Luč prevzela šele v Linzu. Do tam je Luč prišla skozi roke palestinskih in izraelskih otrok. Po kratkih nagovorih delegacij in po skupni molitvi smo si segli v roke in drug drugemu želeli mir - po mojem najbolj oseben del ceremonije, seči neznanemu človeku v roko in mu povedati, da mu želiš mir, to je vse, kar s seboj nosi Luč miru, to je tisto, kar bi morali dati naprej vsakemu, ki mu lučko pri- AKTUALNO ( januar 5 6 ^ AKTUALNO nesemo. Nato so nosilci plamena stopili v cerkev in tam prižgali svoje laterne. Taborniki smo potem Luč odnesli na starešinstvo v Mursko Soboto, kjer smo jo s poslanico predali načelniku ZTS Darku Jenku, da jo pošlje naprej po Sloveniji. V hudem mrazu so jo ob meditativni zgodbi pričakali predstavniki območij in člani RVV. S pesmijo in lepimi mislimi smo se razšli. Hkrati je v Mariboru potekala maša, na kateri so Luč v Slovenijo sprejeli katoliški skavti. Plamen, ki se je tako razcepil, se je spet združil (ali pa ne) precej lokalno. V Ljubljani so katoliški skavti pripravili prireditev pred Magistratom, RSV pa je v imenu tabornikov kasneje delil Luč z že skoraj tradicionalne stojnice na dnu parka Zvezda. Na stojnici smo letos pisali čestitke za otroke s pediatrične klinike in delili piškote. Obisk s strani tabornikov je bil na obojem (pred Magistratom in na naši stojnici) precej klavrn. Po drugi strani pa se je precej katoliških skavtov mimogrede oglasilo pri nas. Mešane delegacije ZTS, ZSKSS, Mavričnega mostu mladih in Mladinskega ceha so v predbožičnem tednu Luč miru predale slovenskemu nadškofu, predsedniku državnega zbora, predsedniku republike in ljubljanskemu podžupanu. Luč spora? Letos smo se taborniki lotili Luči miru kar malo po svoje, s svojo poslanico in s svojim znakom. 'Zakaj' je težko vprašanje, odgovor pa se skriva predvsem v zgodovini naših dveh skavtskih organizacij - sprejeti drugega takega, kakršen je, z vsemi njegovimi stranmi, kot pravi naša poslanica, je še vedno (ali pa vedno bolj) težko. Na vprašanje, zakaj sploh sodelovati v akciji Luč miru iz Betlehema, je vedno težje odgovoriti. Že glede smisla akcije je taborniška javnost razdeljena. Ene motijo religiozne korenine akcije, drugi jo zaradi medijske podpore razumejo le kot promocijo organizacije. Tretji, tisti, ki pri sodelovanju vseeno vztrajamo, pa želimo le širiti idejo miru, tistega, česar je tako malo zadnje čase. Zaradi te ideje je vse, kar se dogaja še bolj žalostno. Morda bi taborniki in katoliški skavti res morali (kot je kar nekaj ljudi predlagalo) drugi drugim nesti lučko, v znamenje, da si želimo sodelovanja in ne samo rivalstva. Torej: ali nas res greje isti plamen? Nas. Pa ga znamo deliti? AKTUALNO ( januar 7 M Luč miru je prišla tudi to predsednika Milana Kučana 8 ^ AKTUALNO TABOR NA OBISKU Zapisal: Ale{ Cipot, fotografije: arhiv RBP Muta in AC Rod bistrega potoka Muta Na sodniških in inštruktorskih tečajih ter drugih taborniških akcijah sem včasih pogosto srečeval koroške tabornike, predvsem z Mute, Slovenj Gradca in Mislinje. Še vedno je živ spomin na Vesela srečanja MČ leta 1992 na Muti. Z leti je bilo stikov s koroškimi taborniki vse manj, vezi so se zrahljale, pa vendar moram priznati, da je bil edini Korošec, ki sem ga ves čas srečeval, Sašo - današnji starešina rodu. Če ne na taborniških akcijah pa na študiju v Mariboru. Na zadnjem državnem mnogoboju v Zrečah je po dolgem času spet prišlo do srečanja na taborniški akciji in že takrat sva se dogovarjala za predstavitev rodu v reviji Tabor. Sašo, kakšni so bili tvoji začetki? "S taborništvom in taborniki sem se prvič srečal pri štirih letih, ko smo z vrtcem leta 1977 na 7. Zletu ZTS nastopali na otvoritveni slovesnosti. Član rodu sem postal leta 1979 kot muren. S prihodom v osnovno šolo sem članstvo med Sašo Pavlic, starešina rodu, je že več let najaktivnejši tabornik na Muti._ taborniki nadaljeval med MČ. Leta 1986 sem začel delati z vodom MČ in leta 1987 opravil vodniški tečaj. Leta 1993 sem se udeležil inštruktorskega tečaja in postal pomočnik načelnika rodu. Leta 1994 sem prevzel funkcijo načelnika rodu, ki sem jo opravljal vse do leta 1999, ko sem prevzel funkcijo starešine rodu." Katerih večjih akcij si se v preteklosti udeležil? "Večje akcije so: 17. Jamboree v Koreji, 18. Jamboree na Nizozemskem, 8. Zlet ZTJ v Beogradu, 8. Zlet ZTS v Ilirski Bistrici, 10. Zlet ZTS v Medvodah, Zlet PP na Rogli (leta 92 in 93), Vesela srečanja MČ (v letih 87 - 92)." Rod neko~ in danes Obdobje 1953 - 1985 "Rod bistrega potoka je začel z delovanjem leta 1953 in je aktivno deloval nepretrgoma vse do leta 1983, ko je zašel v manjšo krizo, ki je trajala dve leti. Do tega leta so se naši člani udeleževali vsakoletnih akcij, ki so potekale v Sloveniji in takrat še v Jugoslaviji. Tako so se udeleževali vseh Zletov ZTS in ZTJ, področnih in republiških tekmovanj, Veselih srečanj MČ in zelo veliko akcij, srečanj in tekmovanj po celi bivši Jugoslaviji, delovali so vodi vseh starostnih skupin. Leta 1983 smo ob 30. letnici delovanja rodu razvili nov prapor. V rodu so bili posamezniki, ki so večino svojega prostega časa posvetili taborništvu." Rod je leta 1977 na Muti gostil 7. Zlet ZTS, ki se ga je udeležilo preko 1300 tabornikov in tabornic. To se je zgodilo dolgih in sušnih dvanajst let po 6. Zletu ZTS. AKTUALNO ( januar 9 Obdobje po letu 1985 "Leta 1985 so se za rod začela zlata leta. Dela in s tem denarja je bilo veliko, tako smo nabavili veliko opreme, se udeleževali raznih akcij, zletov, tekmovanj in tečajev po vsej Sloveniji. Članstvo se je dvignilo do magične meje 150 aktivnih članov, letnih taborov se je udeleževalo tudi po 120 članov. Do tega pa je prišlo zaradi tega, ker smo bili kot velika družina. Nobeden od nas ni imel skoraj nobenih obveznosti razen tabornikov. Leta 86 smo organizirali področni mnogoboj za MČ in leta 88 za GG in PP (takrat za TT). Leta 90 nas je nekaj aktivnih (takrat še TT-jevcev) gozdov-nikov (starih 13 let) začelo s samostojnim vodenjem vodov, ki so se udeležili tako področnih, kot republiških tekmovanj ter Veselih srečanj. Leta 92 smo ti vodniki že aktivno vodili rod. Tako smo ob pomoči starejših članov leta 92 pripravili 8. Vesela srečanja in leta 93 organizirali republiški mnogoboj. Pripravljali in izvajali smo rodova letna taborjenja in zimovanja, se udeleževali akcij ZTS in akcij, ki so jih organizirali rodovi po Sloveniji. Udeleževali smo se tudi vodniških inštruktorskih in sodniških tečajev in si s tem pridobivali nova znanja za vodenje vodov in rodu. Sodelovali smo tudi s skavti iz Avstrije. Tako je leta 96 skupina skavtov taborila na Pernicah nad Muto, naši člani pa so se istega leta udeležili tridnevnega srečanja v Gradcu v Avstriji. Aktivno smo delovali vse do leta 96, ko je članstvo začelo upadati in zašlo zopet v krizo leta 98, ko ni deloval noben vod." Kateri so glavni razlogi za nastanek krize? "Starejši člani so ugotovili, da imajo tudi druge interese in se umaknili z vodstvenih funkcij ter niso več tako aktivno sodelovali. Mlajši smo začeli s študijem v oddaljenem Mariboru in Ljubljani (doma smo bili samo za vikend pa še to ne vsak), volja do dela je upadla. Nismo imeli GG in PP, ki bi želeli aktivno sodelovati pri vodenju rodu in zaradi tega so se razmere v rodu začele spreminjati." In danes™ "Vsakemu vzponu sledi padec in tako je bilo tudi pri nas, vendar vsakemu padcu sledi tudi vzpon in mi se bomo potrudili, da se bo to zgodilo tudi v našem rodu. Mislim, da smo trenutno na dobri poti, da dosežemo v nekaj letih vrh. Zelo težko bo doseči tolikšno članstvo kot je bilo nekoč, saj sedaj na Muti niso samo taborniki in gasilci, ampak je vsako leto vse več športnih in kulturnih društev, ki izvajajo zanimiv program. Leta 2000 je pričel delovati en vod. Leta 2001 smo izvedli tridnevni pomladni tabor, ki se ga je udeležilo 20 novih članov, dva voda sta se udeležila republiškega mnogoboja v Zrečah in v mesecu juniju smo izvedli letno taborjenje s 60 udeleženci. V letošnjem šolskem letu so začeli delovati vodi MČ in GG. Začela je delovati rodova uprava in mislim, da smo na pravi poti, da vrnemo ime rodu, tako v bližnji okolici kot v Sloveniji, na takšno raven kot smo ga imeli v letih 1991-95. Zelo zadovoljen bom, če v naslednjih dveh letih naraste 10 ^ AKTUALNO Ekipi MC in grč sta se udeležili državnega mnogoboja v Zrecah. članstvo do števila 70 in redno deluje v vsaki skupini MČ-jev, GG-jev in PP-jev po en vod ter da vsako leto izvedemo za naše člane letni tabor in zimovanje." Leta 1983 je ob 30. letnici delovanja rodu izšel Zbornik odreda Bistri potok. Zbornik, bogat s slikami in podatki o rodu, je uredil Hinko Jerčič. Rodova uprava Opravljeni tečaji ZTS: vodniški (3 vodniki), sodniški (2 člana), naziv inštruktor I. stopnje je osvojil Martin, Tadej in Sašo pa morata opraviti še zagovor projekta. Vodniki se sestajajo enkrat mesečno. Akcije, tekmovanja, zimovanja, taborjenja rodu "Glavna akcija, ki nam je tudi v velik ponos, je taborniški tek. V letu 2000 smo organizirali že 37. tradicionalni taborniški tek. To je tekaška prireditev, ki jo organiziramo taborniki. Dolga leta so se je udeleževali tudi taborniki iz vse Slovenije. Datum prireditve je bil vedno blizu 22. aprila, tako da smo na predvečer prireditve ob tabornem ognju in programu obenem praznovali dan tabornikov. Prireditve se je udeleževalo tudi do 400 tekmovalcev. Zadnja leta prireditev ni več to, kar je bila. Vedno težje je priti do finančnih sredstev in tako zagotoviti kvalitetno izvedbo. Tako se je število tekmovalcev zmanjšalo na 150 tekmovalcev. V bodoče imamo namen spremeniti sam program prireditve in tako povečati število udeležencev na tej tradicionalni prireditvi." "Organizirali smo tudi: področne mnogoboje za MČ, GG in PP, republiški mnogoboj 1993 in Vesela srečanja MČ 1992 in skoraj vsako leto letno taborjenje (v 80. letih v Puli, nato v Sloveniji). Zadnja taborjenja so bila v okolici Mute (Pernice, Brezovec, Kope, Obretanovo), ki se jih je udeleževalo od 40 do 80 članov. Zadnjih pet let organiziramo tudi zimovanja. Vse akcije, ki smo jih organizirali, so bile zelo dobro obiskane in izvedene na visoki ravni. Tako smo dobili veliko pohval od rodov za odlično organizirana Vesela srečanja MČ, republiški mnogoboj in zlet ZTS." PRIIMEK in IME Sašo Pavlič Tadej Pavlič Hermina Mesner Klavdija [tefl Darko Gracej Martin Markač Boštjan Forneci Simon Vasiljevič Anja Vasiljevič Bojana [rajner V RU so tudi vse grče. FUNKCIJA STAREŠINA NAČELNIK BLAGAJNIK TAJNIK GOSPODAR VODNIK VODNIK VODNIK VODNICA VODNICA Struktura članstva Starostna kategorija MČ GG PP GRČE SKUPAJ Število članov 16 10 3 16 45 Vodi MČ I - 4 čl. MČ II in III - 12 čl. GG 1 vod - 10 čl. AKTUALNO ( januar 11 Na sestanku rodove uprave so se dogovorili, da bo višina članarine za leto 2002 2000 tolarjev. "Po zaslugi naših starejših članov, ki so dolga leta aktivno vodili rod in organizirali akcije, je taborništvo med občani občine Muta (okrog 3900 občanov) in sosednjih občin zelo poznano. Tako ima večina občanov mnenje, da nudi taborništvo pozitivno obliko vzgoje otrok. Po podatkih iz arhiva je bil skoraj vsak občan Mute vsaj eno leto član rodu. V prihodnje se bomo potrudili, da tako dobro ime o nas, kot so nam ga zapisali predhodniki, obdržimo še v prihodnje. Na ta način zelo dobro sodelujemo z Osnovno šolo Muta , planinskim društvom Bricnik in obema gasilskima društvoma na Muti. S šolami iz sosednjih občin sodelujemo tako, da jim pomagamo ob projektnih dnevih. Rod je vključen v Športno zvezo Muta, ki je tudi edini vir financiranja. Sponzorstva in donatorstva skoraj ni, razen ob izvedbi taborniškega teka." Taborni{tvo na Koro{kem Kaj ste ugotovili ob obisku načelnika ZTS v zvezi z vašim rodom in ostalimi koroškimi rodovi? "Ugotovili smo, da smo na pravi poti in da bomo s takšnim delom nadaljevali v prihodnje. Območne zveze pa po vsej verjetnosti še ne bo tako kmalu. Leta 1998 je območna zveza začela z delom, vendar so bili to le uvodni sestanki in nič drugega. Po letu dni območna zveza ni več delovala. Trenutno nimamo stikov z nobenim od koroških rodov, je pa naš rod po treh letih sušnega obdobja v minulem letu intenzivno začel z delom. Trenutno naš rod ne more predlagati člana, ki bi aktivno sodeloval pri vodenju območne zveze, saj trenutno vsakega sposobnega člana za to delo rabimo v rodu." Kdaj je taborništvo na Koroškem zašlo v krizo in kateri so vzroki? "Menim, da se je kriza pričela leta 1997/98. Vzroki, da območna zveza ne deluje, so po mojem mnenju v tem, da imamo na Koroškem premalo usposobljenih članov, ki bi se želeli aktivno vključiti v delo rodov in zveze. Takšen problem imamo v našem rodu, saj nas je premalo usposobljenih aktivnih članov. Vsi, ki aktivno delujemo pa imamo preveč dela v samem rodu in si tako ne moremo privoščiti, da bi kateri od nas tudi zelo aktivno deloval v območni zvezi. Mislim, da je tudi v ostalih rodovih tako. Z naše strani zaenkrat ne bo nekih spodbujanj za delovanje območne zveze. V primeru, da delovanje rodu pripeljemo do takšnega nivoja kot smo si zastavili, pa bomo o oživitvi območne zveze začeli razmišljati tudi mi. Smo pa pripravljeni, v primeru, da kateri od koroških rodov začne z aktivnostmi na tem področju, sodelovati." Društvo tabornikov Rod bistrega potoka, Ob Bistrici 4, 2366 Muta. Kontaktna oseba rodu: Sašo Pavlič, Šolska ulica 13, 2366 Muta, e-naslov: pavlicsaso@hotmail.com. Prepoznavnost taborni{tva med prebivalci Mute IME RODU in KRAJ Plačane Članov Vodi Vodi Klubi Klubi članarine ob obisku MČ GG PP GRČ Rod Sivega rudarja - Črna na Koroškem Rod Ruševca - Mežica - 54 1 1- - Rod Mrzlega studenca - Mislinja 30 32 - 2- 1 Rod Koroških jeklarjev - Ravne na Koroškem 50 63 3 11 - Ros Severnega kurirja - Slovenj Gradec 51 88 4 61 1 Rod Pogorevca - Žerjav 49 86 - -- - Rod Bistrega potoka - Muta 13 47 2 2- - Podatki v tabeli veljajo za leto 2000/2001 12 ^ AKTUALNO INTERVJU Pugy Veselim se novega dneva Milo{ Miovic - 90 let zapisan skavtstvu in taborništvu Prvič sem ga srečal na Blokah, na zimovanju Rodu stražnih ognjev, kamor ga je povabil Malus. Po predstavitvi diapozitivov, ki so napovedovali 19. svetovni skavtski jamboree v Čilu, je prišel k meni in mi dejal: "Kaj misliš, ali obstaja možnost, da se tudi jaz udeležim tega jamboreeja?" Seveda je organizacijski odbor želji z veseljem ugodil in Milošu so se izpolnile življenjske sanje - pri svojih 86 letih se je udeležil skavtskega jamboreeja. Med jamboreejem sem začel odkrivati, kakšno bogastvo se skriva v njem. Skozi dopisovanje in kratka srečanja sem ugotovil, da je njegovo življenje odprta knjiga in da njegov spomin seže v obdobje, ko so poganjale korenine skavtstva in taborništva v Sloveniji. Ob praznovanju njegove okrogle obletnice (lani septembra je dopolnil 90 let) pa sem skušal nekaj utrinkov tudi osvetliti. "Svoje življenje lahko razdelim na tri polovice. V prvi polovici do konca druge svetovne vojne sem se kalil, v drugi ustvarjal in preizkušal svoje sposob- nosti z novimi in novimi izzivi. In zakaj tretja? Ker je verjetno le redkim dano, da so tudi v visoki starosti tako vitalni in samostojni. Ker na življenje začneš gledati z drugega zornega kota; življenje postane vrednota in radost. Veselim se novega dneva!" "Prihodnost drvi proti nam in ti se mora{ znati prilagoditi temu 'novemu svetu'!" Mladost in taborniška romantika Rojen leta 1911 v Sinju pri Splitu v Dalmaciji (ima pravico do tekmovanja na Sinjski Alki). Ker je oče trgovec, se večkrat selijo. Tako se zaradi boljših pogojev trgovanja preselijo v Šentilj, kjer Miloš hodi v šolo. Deležen je stroge starševske vzgoje (sam jo je poimenoval kar "dresura"), zato je v šoli zelo miren. Sošolec, sicer stegovodja Milan Poljane - s skavtskim imenom Kaa (kača iz Knjige o džungli) predstavlja njegov prvi stik s skavtstvom (pri 16. letih). Izziva Miloša, da se postavi zase. Ker je bil bolj mirne narave traja kar precej časa, da na izzivanje reagira. Kaa ga potem pohvali in povabi v skavtsko bratovščino. Tam se Jato Inda - dobri človek (skavtsko ime, ki pa se ga nikdar ni prav posebej prijelo), sicer vešč igranja klavirja in plesanja tanga (to je bilo za tisti čas s stališča starševske vzgoje bolj pomembno), nauči tistega, kar se skriva v nemirni duši vsakega petnajstletnika; plezanja po drevju, metanja kamenja, preskakovanja potokov in drugih spretnosti. Navdih člani bratovščine dobivajo v Knjigi o džungli in dogodivščinah Karla Maya, narava pa jim predstavlja okolje, kjer doživljajo 'taborniško romantiko'. "Dobro se spominjam, ko smo šli sredi zime v pekrski gozd in tam zvečer zakurili ogenj." AKTUALNO ( januar 13 "V tistih časih je bil vsak nov član bratovščine povabljen v vod. Vodnik je med sošolci in prijatelji 'oprezal' za novimi člani, ki bi bili primerni, jih preizkusil (tako kot Miloša) in jih potem povabil v vod. S tem je vod pridobival člane, vodnik pa pomembne izkušnje za oblikovanje homogenega voda, ki ga je le redko kdo zapustil. Seveda se je tak vod lahko oblikoval več let. Vod pa je odlično deloval predvsem zaradi dejstva , da so bile razlike v letih med vodnikom in člani izredno majhne, ali pa jih sploh ni bilo. Tudi vodnik je 'zrasel v vodu' in če je imel prišlek izredno močan karakter vodje, je kmalu postal vodnik in okoli sebe začel zbirati nove člane." Sodeluje na številnih taborih, ki jih organizirajo takratne skavtske župe in tam pridobi veliko skavtskih prijateljstev. V letu 1929 se kot osemnajstletnik prijavi za udeležbo na tretjem Svetovnem skavtskem jamboreeju, ki ga angleški skavti organizirajo v Arrowe parku pri Liverpoolu. Tik pred odhodom se mu zaradi bolezni velika želja, da bi kot udeleženec sodeloval na jamboreeju, ne uresniči. "Živel sem svobodno in (kot se je pozneje izkazalo) tudi nepremišljeno. Na taborjenju sem pil vodo iz Save in pozneje še iz Pesnice in nekaj dni pred odhodom zbolel za tifusom." Postane četovodja (tečaj za četo-vodje opravi v Gilwellu), v letih 1935 in 36 pa opravlja funkcijo "mednarodnega komisarja" v takratni Zvezi skavtov Jugoslavije. "Skavtstvo me je naučilo izkoristiti vsako priložnost, ki mi je bila ponujena, da sem bogatil svoje znanje in nabiral izkušnje." Kot človeka odprtega duha ga zanima tudi Gozdovniška organizacija. "Skavti so gledali nanje kot na tekmece, vendar zaradi svoje hierarhije in "vojaškega" reda v resnici nikoli niso tekmovali. Gozdovniki so se posvečali romantiki in bili idealistično zaljubljeni v Naravo. Ker pa niso poznali notranje urejenosti, je bila tudi njihova prihodnost negotova. Ravno zaradi tega je bila sinteza dobrega v obeh predvojnih organizacijah v po vojni ustanovljenem Združenju tabornikov Slovenije dobra poteza. Red in disciplina brez piščalke in komande sta mi še danes zelo pri srcu." 14 ^ AKTUALNO V pogovoru z Miro Gra{i~evo, soavtorico razstave Skavti in gozdovniki na Slovenskem. Novi svet in spomini na taborništvo "Neumen je tisti, ki zatrjuje, da ima svoje mišljenje in da ga ne bo spreminjal. Vsak dan, dogodek ... prinese toliko novega, da moramo znova in znova spreminjati in prilagajati svoj pogled." Drugo vojno dočaka kot konjenik v uniformi vojske Kraljevine Jugoslavije, po vojni pa kot ekonomist s "skavtski-mi" poznanstvi v tujini in znanjem jezikov začne delati za jugoslovansko vlado. Izkaže se tudi kot uspešen gospodarstvenik, zato se leta 1951 vrne v Maribor in začne delati na področju mednarodne trgovine za različna slovenska podjetja. "Vedno sem bil prilagodljiv in to je bilo za gospodarska pogajanja izredno pomembno. Poleg tega sem imel izrazit čut za odnose z ljudmi; vsa ta znanja pa sem sprejemal in oblikoval ravno skozi skavtstvo." "V tem času sta bili izrazito močni društvi Orli in Sokoli, vendar sta bili obe tudi močno politično obarvani. Člani obeh so sodelovali tudi pri nastajanju taborništva, vendar so bili vedno v ospredju cilji, ne pa politika. Nikoli nismo bili razdeljeni in tudi sicer smo iskali skupno pot in znotraj nje sprejemali drugačnost. Večkrat sem se srečal z Živkom Lov-šetom, takratnim starešino Združenja, februarja 1952 pa sem sodeloval na ustanovnem srečanju Rodu severnih šotorov - prvega rodu v Mariboru. Prvotni predlog je bil Rod severnih vigvamov, vendar se nam je zdelo na koncu lepše šotorov." Za nekaj časa zapusti gospodarstvo in se poizkusi kot profesor. S svojim razredom organizira tabor, vendar se sooči s problemom, ker otroci nimajo denarja. "Tabor sem hotel za vsako ceno izpeljati, ker sem ga otrokom obljubil in so si ga tudi zaslužili. Zato smo se dogovorili, da bomo med taborom nabirali borovnice in arniko, ki jo bomo prodajali zadrugi, za zaslužek pa kupili hrano. Tabor mi je ravno zaradi tega v mojih spominih še posebej pri srcu." Spominja se tudi srečanj s Pavlom Kunaverjem - Sivim volkom. "Sivi volk je predstavljal nekakšen ideal - slovenskega Baden Powella, kljub temu pa je ohranil skromno držo, kar za tisti čas ni bilo prav značilno. Prvič sva se srečala že po drugi vojni na nekem taboru na Lošinju, večkrat pa tudi kasneje v njegovi koči v Bohinju. Nekajkrat se je udeležil tudi srečanja starih mariborskih skavtov, ki smo ga imeli vsak prvi (7)Obujanje spominov s "starimi borci" AKTUALNO ( januar 15 vikend v oktobru na Pohorju. Lepota je v majhnih stvareh je bilo sporočilo, ki ga je vedno nosil s seboj." Njegov nemirni duh ga spremlja na vsakem koraku in zato v želji po novih izzivih spet zaide v gospodarstvo. Službuje v Parizu, Bombayu, Washingtonu in drugih krajih sveta. "Moj delovni dan se začne pri britju; takrat se umirim in razmišljam o dnevu, ki me čaka." Po osamosvojitvi Slovenije spet bolj dejavno deluje v taborniški organizaciji. Sodeluje pri sprejemu ZTS v Svetovno organizacijo skavtskega gibanja in se vključi v diskusijo o predvojnem skavts-tvu in njegovi katoliški obarvanosti. "Da dojamemo modrost in spoštujemo stvarstvo ni potrebno gledati kromosome pod mikroskopom, dovolj je opazovati mravlje, kako gradijo svoje domovanje." Miha Logar - Malus ga povabi na zimovanje, kjer se navduši za udeležbo na jamboreeju in po sedemdesetih letih se mu uresniči mladostna želja - začutiti mednarodno dimenzijo "Vsak mlad človek v sebi nosi neodkrite talente, in obdobje mladosti je čas, ko mu je treba omogočiti, da jih odkriva. In ravno v odkrivanju je čar taborniškega programa; ko odkriješ svoje sposobnosti in najdeš pot, da jih boš uresničil, je čas da greš. In slovo ni konec ampak začetek." skavtstva. "Navdušila me je spontanost druženja in komuniciranja in sproščenost vseh udeležencev. V enem mesecu bivanja v Čilu nisem videl enega grdega pogleda, zle besede, verjetno nit zle misli; samo topel objem in poljub. In če pomislim, da teh 30.000 udeležencev deluje v podobnem okolju skupaj z ostalimi 25 milijoni skavtov in da imajo le-ti svoje sorodnike, sem res lahko ponosen, da sem predstavnik tega gibanja." Miloš je član Rodu XI. SNOUB v Mariboru in se udeležuje taborjenj. "Prav rad sem na taborjenju in spremljam delo z mladimi. Recept skavtstva, Fotografija dveh udeležencev, ki ga je navdušila, da se je začel ukvarjati s fotografijo Miloša Miovica so člani starešinstva ZTS na svoji zadnji seji decembra lani v Murski Soboti odlikovali z Zlato plaketo ZTS. Čestitamo mu tudi v imenu uredništva revije Tabor. ki velja že skoraj celo stoletje je: Dajte jim tisto, kar hočejo imeti, in to brez filozofiranja, v čisti izvorni obliki!" Svet je strašno zanimiv (mimogrede bil je na petih kontinentih sveta). V Čilu sem se navdušil nad fotografijo in sedaj ne grem nikamor brez svojega fotoaparata. Uživam v iskanju zanimivih motivov, ki jih v naravi kar mrgoli. Poleg tega se učim španščino. "Zaljubil" sem se v čilsko pesnico Gabrielo Mistral in njene pesmi z veseljem prebiram. Občudujem nove materiale, npr. ter-moflis je prava konkurenca kamelji koži. Sam kuham, skrbim za gospodinjstvo in skrbim za fizično kondicijo. Berem Tabor in sem vesel vsakega pisma ali obiska (Miloš Miovič, Vilharjeva 1, 2000 Maribor). "Vsak trenutek v življenju je razpotje, kjer se moram odločiti. In taborniški duh mi je vedno dal pravi odgovor; odločim se za življenje." Uresničena mladostna želja (na 19. svetovnem skavtskem jamboreeju v Čilu) Vera skrita globoko v gozdu 16 ^ AKTUALNO Urša, RaR Žabja orientacija ali krajše Žabori je akcija Mestne zveze tabornikov Ljubljane, ki jo je letos organiziral Rašiški rod, Namenjena je predvsem GG-jem, ki bi se radi naučili kaj o orientaciji in vseh panogah, ki jih srečamo na taborniških tekmovanjih. Seveda pa so bili vabljeni tudi tisti, ki vse to že znajo in so prišli tekmovat zares. Tekmovanja se je tako udeležilo okoli 150 tekmovalcev, pri organizaciji pa je sodelovalo 30 pridnih ljudi Pa poglejmo, kaj vse se je dogajalo 17. novembra... AKTUALNO ( januar 17 Po dveh urah spanca, ob 6.20, zazvoni budilka ... Vstanem iz tople postelje in se počasi odpravim od doma. Najprej skočim v pekarno po svež kruh, nato pa še k tacenskemu mesarju in sendviči za kontrolorje so skoraj narejeni. Kmalu smo so v Guncljah zbrali vsi, ki smo imeli prste vmes pri organizaciji in postavili štabca, mize in klopi, nato so se kontrolorji počasi odpravili proti svojim KT-jem, ostali pa smo pričakali vse ekipe. Že so tu prvi ta pridni, ki so se prišli kaj naučiti, ali pa preizkusiti svoje znanje iz orientacije, risanja skic, vriso-vanja in še mnogih drugih stvari, ki jih srečamo na pravem taborniškem tekmovanju. Zdaj se je uradno začel Žabori 2001 ... Najprej zbor, nato pa se vseh 39 GG ekip iz cele Ljubljane, Postojne in Domžal odpravi druga za drugo - najprej na topo test, vrisovanje in nato na pot! Na progi jih je čakalo 6 kontrolnih točk in na vsaki so imeli delo, da jim slučajno ne bi bilo dolgčas). Vsem kontrolorjem je bilo v veliko veselje ležati v spalki v šotorčku in se z drugimi kontrolami pogovarjati po CB postajah ... Mi na štartu smo kuhali čajček, se zabavali in veselo vnašali podatke v računalnik ...), v naši podružnici (beri pri Mrakih) pa so pekli palačinke za vse pridne tekmovalce in kontrolorje. Po treh urah in pol so prve ekipe že začele prihajati na cilj, nekatere pa so prišle šele, ko je bila že tema. Žal zaradi mraza in prevelike časovne razlike med prihodi ekip, nismo dočakali razglasitve, obročkov in svečanega zaključka Žabo-rija. Nato smo, že vsi zmrznjeni, pospravili štabca in pobrali vse smeti ter se povabili k Buh na topel čajček in pecivo! Imeli smo se fino ... Pridete tudi naslednje leto? 18 ^ AKTUALNO VESELA SREČANJA Veselo srečanje medvedkov in čebelic V soboto, 8. decembra, je Rod gor-janskih tabornikov iz Novega mesta v telovadnici OŠ Center organiziral veselo srečanje najmlajših tabornikov, medvedkov in čebelic. Na srečanje so prišli tudi gostje - medvedki in čebelice z vodniki iz Trebnjega in Cerknega. Vseh je bilo okrog 60. Razdelili so se v skupine, nato pa so ustvarjali v delavnicah (likovni, oblikovalni, glasbeni, lutkovni ...) na temo otrokovih pravic. Sodelovali so tudi v športnih aktivnostih in družabnih igrah. V telovadnici so bili izobešeni plakati z narisanimi in izpisanimi otrokovimi pravicami. Srečanje so zaključili z igro, ki so jo predstavili najmlajši taborniki s senčnimi lutkami. Razšli pa so se s himno medvedkov in čebelic. Helena Murgelj r Z zanimanjem so MČ prisluhnili in si ogledali igrico s senčnimi lutkami. Zelo radi smo ustvarjali V delavnici na{e gostje iz Cerknega AKTUALNO ( januar 19 MOŽNE AKTIVNOSTI - igre z žogo (športni center - Laze) - kopanje in šlaufraft (Dreta -300 m, Savinja -2 km) - squash (bife Piskerc - 500 m.) - jahanje, tenis (Ranč Burger , Hotel Štorman Veniše - 1,5km ) - kolesarjenje in gorsko kolesarjenje - kajak, rafting (Šport center Prodnik - 7 km) Pohodi: - Čreta - 1,5 h - Dobrovlje -1,5 h (preko Črete in Dobrovelj poteka evropska pešpot) - Menina - 2,5 h (iz Šmartnega ob Dreti) - visoka planota znana po flori in favni - Golte - 3h (park planinskega cvetja) - Savinjski gaj - 1 h (park cvetja) Nekaj znamenitosti: Nazarje - grad "Vrbovec" (13. stoletje) - Frančiškanski samostan (17. stoletje) - samostanska knjižnica (17. stoletje) Radmirje - cerkev Sv. Frančiška, cerkvena zakladnica Gornji Grad - katedrala sv. Mohorja in Fortunata (12. stoletje) Kokarje - romarska cerkev Marije Device (14. stoletje) Rečica ob Savinji - pranger- sramotilni kamen (eden večjih še obstoječih) Logarska dolina s slapom Rinka Oljševa z Potočko zijalko Matkov in Robanov kot Informacije: rsn.rutka.net e-pošta: rsn@rutka.net in v tem Taborniškem vestni- ku TABORJENJA Že veste kam na taborjenje? Če ne, vas vabimo v Kokarje, na taborni prostor rodu SOTOČJE Nazarje-Kokarje, kjer boste spoznali lepote in običaje Zgornje Savinjske doline. Nekaj o nas V tej sestavi obstajamo od leta 1999- Zaradi tradicije taborništva na tem območju in simbolike imena smo obdržali ime predhodno delujočega rodu SOTOČJE Nazarje, dodali smo ime kraja sedeža in matičnega tabora, to je Kokarje. V društvu imajo prostor mladi in manj mladi iz obcine Nazarje in okolice. Vsi, ki jim je blizu narava in jim osnovna načela taborništva niso odveč. Trenutno nas je 40. Največ medvedkov in čebelic iz taborniškega krožka OŠ Nazarje. V dosedanjem delovanju je bil poleg redne dejavnosti v taborniškem krožku na šoli in v taboru poudarek na ureditvi tabornega prostora in nabiranju izkušenj. Taborni prostor V Matični taborni prostor in sedež rodu je v Kokarjih. Od ceste Nazarje-Gornji Grad je oddaljen 500 m, od vasi Kokarje 300 m. Leži na lepi lokaciji, tik nad novim športnorekreacijskim centrom Laze, od katerega je za mirno taborjenje ravno dovolj odmaknjen. Zaradi oddaljenosti prometnic in reke Drete (300 m) je glede varnosti zelo primeren. Kapaciteta tabora je 30 šotorov. V brunarici je mala kuhinj a z jedilnico. Na podstrešju je prostora za dodatnih 20 ležišč. V taboru so pitna voda in sanitarije. Elektrika je v pripravi. Za skupine, ki nimajo svoje kuhinje, se lahko organizira dostava glavnih obrokov iz gostinskega obrata GLIN Gostinstvo (odlična hrana). 20