93. flnlllB. i Ijrtljoi. i mk ». nrmau. U. leta. .Slovenski Narod- vtlfa »• »o*tti u ATjtro-Ognko: za Nemajo: otlo leto skttpaj naprej . K 40 - I ćelo leto naprej . . . . K 45 — £««■ I 2 I . [VOZI « Amerike ta. v* drage deiele: Ofl mescc . » . . . 3 50 | ćelo !eto naprej .... K 50** VpraSanjetn glede Inseratov se na; prilo?t z.i odgovor dopisnica ali znamka. Sftravntttvo (spodaj, dvorišče !evo:. Sn&flOT« mllca *t Sv UUfoa *t 35. lakata «Mk 4aa svsitr UrMaM M«*lf« fta yntil» faMcratt te ratanafo po porabtjenef« proalont in alcer t «m vteok, t«f 54 im Urok prostor:enkrat po 12 vira., dvatnt po 11 vio.. Mkrat po 10 v. Podano (enak prostor) 30 vin., parte in ahvale [tuk prodor) 20 via. Pri vcčjtrj Insercth^i r>o dogovoru. Hari narotaJkl iaj pošllefo ■aročiijj veli« f^ p« sakasateL "91 Na samo ptsaeae aaro^be brci poslitfe đeaarja se ae aoreat likakor •zirali. „Jferođaa tUUaraa" taUfoa it. 89. .Slovenski Narod* velja w L|«*l|asl dostavljen na dom ali Ce a« hodi ponj i odo ictu laprej . • . . K 36*« I Cetrt leta „ .....lJ.— pol leta . ..... 18-— I na metec „ ..... 3*— P os a mazna itevilki valja 2O vinarjev Dopisi naj se franklrajo. Rokoplsl se ae vračajc. UrtdaUtro: Knaflova alloi 4t. S (v L nadstr. levo\ tateloa ŠL 34 Furor teutosifcus. Dunaj, 23. marca. Ofenzivi na zapadu naj sledi ofenziva proti Jugoslovanom. Naše gibanje, v kojega resnost ni vlada ni Nemci dolgo niso verjeli. je naenkrat najvažnej-š e in najopasnejše za nemštvo. Veseli smo, da je složno delo zlasti Slovencev privedlo stvar tako visoko. Zdaj naj torej priđe napad. Nemci, videč, da je stvar resna. jo skušajo z r e p r e s a 1 i i a m i popraviti. Naši sho-di naj se onieje. ćnsopisje naj dobi se sirožjs predpise (je-li pooštrenje še mo-goče?). kjer se da kosa še kaj zapostaviti, tam se naj to zgodi, ako je za deklaracijo. Deklaraciisko gibanje se ima torej zavrniti v najponižneise jneje. Na Koro-škem so to že peslunili. a ni šio. Doli v Npvem mestu na hrvatski granici žan-darmi tuđi poskušaj'o. v Istri so začeli ~- a vse skupai ni izdalo nič. Narodova izjava za Juoroslavijo :e že pravomoćna. Kdor b^de dclal proti njej. ta si pc'šee samo neu-peh. Najbolj srdi vlado na stop slovenske duhovščine za deklaracijo. Nepo-srednja skrb ji je zdrJ. kako odvrniti in ostrasiti duhovščino. Na eni strani je to naJogo prevzel dr. Šnsteršić in si-cer od spodaj. a po njegovem nasvetu roko v rok i z njegovo akcijo naj grc pritisk od zgoraj. On sodi vse po sebi in po svojih pristsših in misli, ce se deklaracija proglasi kot ne verao komu nevarna formula, da bo vse kar na kolena padlo. S korosko slovensko duhovščino §usteršič že izza voli Ine reforme ni prijatelj, sedaj bi se rad osveti I nad njo. Nemški »furor« be?n\ Naenkrat ni-fco Ćehi več tako grozni, bolj nevarni £e zde Jueroslovani. Zato se vse znaša na Slovence. Vprasa se samo. na koga ho3e vlada oslanjati najnovejši ofenzivni kurz proti jugu. Vlada pač pozablja. da v parlamentu većine ni. in Če bo katera. da ne bo trka, da bi se mosle nanio graditi po-ser • težke naloge proti Jugoslovanom in Cehom. Vlada zopet potreba je proračun. To pa ne gre brez parlamenta. Brezparlamentarne dobe si Nemci da-pr-s nič več ne žele. ker niso gotovi, da s. iim v lfekontrolirriri dobi re pripeti kaj nepri?etnesra. Niihova nezaupnost je dosegla vrhunec. Pomanjkanje politične moči hočejo nadorsiestiti z besnostjo. Vlada rim bo ugodila, a ne v kcrist državi. Mi pa tuđi po prestojimo. Zastava ali rofcec? Pod tem čudnim naslovom je »Glas Slovenaca. Hrvata i Srba« priobčil čla-nek. ki je vreden. da si ga nrecitafo naj-Sirši krogi tuđi pri nas. Napisa! ga je znameniti češki publicist dr. Jan rTer-ben. Zgodovinski je in vendar silno so-ieben. Pred 500 leti je veliki Ceh Jan Hus Izzval versko - nacionalen nokret. ki je Spravi! na bojišče ves t2kratni cesarsko-aem^ki svet. a obenem položi! temelj kulturi. Dvesto let pozpjje so ta oaO - nacionalna nasprotja sprožila s.ino tridesctletno vojno (1618—164S). V to vojno so^na nrotestantovski strani pose^li tuđi Švedi ter dosezali sijajne tispehe. Težko je brž spočetka zadala češki narod bitka na Beli gori pri Pragi (16J0). Cvet češkega naroda je bil ali pobit, ali iz domovine prognan. Med iz-grnan'ki. ki so takrat morali zapustiti Češko zemljo. Je bil tuđi veliki pedagog, vz£Ojiteli svo:ega naroda in vsega člo-veštva. Jan Amos Komenskv, husit«vki duhovnik (Kusiti so se takrat imenovali »češko-moravski bratie«). Ni več vi^lel svoje cornovine. V Lešnu na Poljskem je našcl zavetišće in bi! zadnji ool loma. Pogledaite na narod, na katerega se ie Krist-is blago-volil ozreti najorej izmed vseh evropskih narodov. iztrgavši ga iz t**me An-tikristove in ki je nred drugirni sprejel prosvetljenie ^refnrmaciio) in potem skozi stoletia zadržavaj besnrlo Antikn-stovih napadov ... I^li^lte nas ubožee. da tuđi Vas usliši milostivi Bog.« Komenskv je zaman profil in zakli-nja!. Zaman ie srominia! protestantski svet da so Ceh i nrvi zavalovili zavest narodov proti silnim avtoritetnm in da so oni prvi prelival' kri za osvoboieni j drugih narodov. Štirinajst dni po tem nlakaiočem Pismu Komenskesra ie bil mir sklenjen, a Cehi so bili v njem pre-puščeni svoji osodL Da. Čehe so pustili na ced'iu njih prijatelji za granico. Anglija in Švedska sta daleč od Ceske in neposrednega interesa za češki narod tedaj ništa imeli, ražen tega se vć, da se ie iz blagajne rimskega cesarja švedskim diplomatom izplačalo 600 000 tolarjev. Razume se, du se nikoli ni točno doznalo, v čigavem imenu so dobili ta dar... Ko se ie Komenskv skliceval na početke reforrracije, so Švedski de-lemali kazali na prcnehanje protestantizma na Ceskt-m, in sicer radi sledečega dc;:oaka: Le:a 1648. so Švedi zavzeli HradCane in praško ,; !o ^tran, a ko so hoteli zavzeti glavni del Prage. t. j. Staro in Novo mesto, se je velik de! praških meščanov. zlasti pa oboroženi studenti, uori Svedorn. Njih voditelj je bil jezuit Juri Plachv. Ta prizor na Karlovcm mostu v Pragi je znan iz mnogih čeških pesmi in slik. Ce^ki pes-nik g. Machar je obcl ilal ta prestresujo-ći prizor v recmi: »Vizija iz leta 1648.« Pe.^nik tu gleda na bitko čeSkih kato-li!;cv proti Sved?kim protestantom (28 let po bitki na Beli gori) in se razgovar-ja z Usodo. Usoda kaže pesniku. kako Fe Cehi bore »za katoliško vero in za Cesarsko Veličanstvo Ferdinanda«, ter dodaja: »Čaša ie prepolna. Končano ie. Borba ni več notrebna.« Isto so govorili Švedi. Govorili so v Munst^rju in Osna-brucku. da ni treba, da bi se oni izpo-stavljali za Čehe in da jih osvobajajo od Habsburgovcev, če se oni šatri ne bri-g?.jo za svoio svebodo. Da so Švedi prišli do Prage z namero. csvoboditi Čehe, a da so ti pod vodstvom jezaitov z orožjem rastopili proti svojim osvobo-d''-?r*rri Hil ie to samo izgovor, ali na žalost Cehi so sami da'i ra^'.og in povod za ti izgovor. Kako usodno je postalo tn! Vr politiki narodov fe najti usodnih nanak. ki prožijo prijateljem in neprijateljem priliko za izgovor. ' * • - ,i Cehi stojimo kakor Jugo^lovnni na strani, da ne damo niti prijateljem niti neprijateljem izgovora: da se ne za-stavHnmo za svo?o narodno samoodloč-ho. Vsaka diplomacija, vsaka državniš'ka zvijačnost če skriva istino in se hi navi, ka-kor da je kaj, česar ni, pro-vzroča take izgovore... Težko se je v vseh nas Cehov dojmilo, a zlasti nas nekatere zabolelo, ko na manifestaciji v Prasci dne 13. aprila nismo videli svojih političnih in osebnih prijateljev iz hrvatsko-srbske koalicije. Kaj se je zgodilo, da so ti naši tovariši. vzgojeni v češkem realizmu, ti mili in dragi na^i prijatelji, ostali doma? Za Poga. samo nobenega izgovora!... Ne vem. komu bi to moglo do-služiti, prijatelju ali neprijatelju. Zastava se ne razoheša samo. nego se tuđi spo^tije. Zastava, ki se ne nosi na drogu, nego v žepu, ni zastava, ampak žepni robec. Ce-Ški izgovor iz leta 1648. se ie grozno maSčeval nad češkim narodom.« Tako pravi Herben hrvatsko-srbski koaliciji. Govori pa sedaj tuđi Slovencem. Tuđi Slovenci dajemo prijatelju in neprijatelju le prepogosto priliko za izgovor, ne ene prilike, sto prilik dajemo; mnogi pri nas pravijo: »Saj im^-mo tuđi mi zastavo,« samo da jo iz pre-vidnosti skrivamo v žepu — za čas po vojni. Komensky pa je umri radi take diplomacije v prognanstvu daleč tam v tujini ob šumečem morju amsterodam-skem. In Češka je bila zlomljena. Očlščcnjo in pomlsjcnile. Trst, 23. aprila. V soboto, 20. t m., zvečer ie bila velika dvorana Ljudskega doma v Trstu nabito polna. Vabilu »Ljuclskega odi a« so se bili v tako ogromnem šte-vilu odzvaJi tržaški Slovenci, da vidijo pisatelja slovenskega trpljenja in su-ženj^tva. da slisijo besede glasnika slovenskega ljudstva, da častijo — Ivana < Cankarja. Prinesel je Trstu in Tržača-nom pozdrave slovenskega srediŠča, pozdrave Ljubljane, ki je srce slovenske zemlje: ali to srce ne more utrlpati, ne more živeti brez pliuč in ta pljuća so žanje naše mesto ob Adriii — Trst. Svojemu predavanju je izbral naslov: »Očišćenje in pomlajenje«. Ko prestane bolnik hudo bolezen in zopet okreva, se čuti očiščenega in pomlajenega. On ne pozna več v sebi starega človeka pred boleznijo. V njem ie sedaj novo in pomlajeno življenje. Tako hudo bolezen pa je prestalo in prestaja sedaj človešt-vo. Po zemlji razsaja vihar, ki uničuje mesta in vaši. ki pustoši polja in-trav-nike, ki ne prizanaša ni drevesu ni neznatni travici. Na krvavem bojišču pari a jo naši možje in naša nedorasla mladina. V zaledju pa tuđi žanje in kosi smrt v spremstvu žalosti in glađu. In citiral je pesnikove besede: »Grobovi tulijo . . . šumć In tulijo razpokanl kot nenasitna žrela, zevajoča v polnočni mrak . . . Kaj hoćete od n**? Fmeli srao ljudi — v poljani cvet, imeli smo jih — vrhu gore hrast, imeli smo jih — dali smo Hh vam — kaj hoćete, grobovi, Se od nas?« Grozni so bili čaši za naš narod in predavatelj priznava, da je začetkoma obupaval nad usodo tega malega naroda, ki ga bodo poteptali in uničili. Ne sramuje se to pripoznati, ker ve, da je enotno mislilo tuđi veliko število dragih. Ali ta narod je imel silo v sebi, pre-stal je že najhujši naval, zavedal se }e svoje moči. vzbudil se je k novetnu življenju, očiščen in pomlajen. Očiščeni in pomlajeni se čutijo posamezniki. očisča-jo se države: Rusija, Avstrija. vsa Evropa tn »njena okolica«, očiščaio in rx>-mlajujejo se rudi stranke. NajmočnejŠa stranka na Slovenskem je bila Slovenska ljudska stranka, stranka kmetov in malih posestnikov. Njena beseda je ve-IJala za besedo slovenskega naroda- 2e pred vojno se je pričelo očiščenje v stranki, med vojno pa je prišlo do razdora. Na eni strani možje, ki so prepo-jeni z novimi duhom, primernim seda- njemu času; na drugi strani pa oni, ki jih vojna in trpljenje našega naroda ni ničesar naučila. Tffdi slovenska napredna stranka se je pomladila in se pre-tvarja v »Jugoslovansko demokratsko stranko« in morda že najbližja bodoč-nost bo pokazala, koliko demokratičnosti je v njaj. Podobno se je pojavilo oČiščenje in pomlajenje v socijalnodemokratični stranki: Ločili so se v »mladec in »stare«. *Stari« se ne zavedajo še tega, da je drugačna pot iz Ottakringa v Ober-hollabrunn ali v Ljubljane da to, kar velja za Charlottenburg ali Dunaj. ne velja še za Idrijo ali Trbovlje. Cilj je Iahko isti, ali pot do tega cilja si mora izbrati vsak narod sam zase. Orisal je na kratko razvoj socljalnodemokratske stranke na Slovenskem, bodril one može, ki se niso vstrašili nobenih žrtev, da bi utrdili tuđi v našem delavcu soci-alno zavest, ali bili so le nekak privesek nemške stranke in koroški in štajerski sodrugi slovenske narodnosti so smatrali skoro Za svoj dolžnost da posta-nejo »nemškutarji«. Pred kakhni pet-najstimi leti pa so stopili v stranko iz-obraženi elementi, večinoma naraščaj iz Prage, učenci profesorja Masaryka. Ali njih delo je bilo težko. Delavci so gledali nanje nezaupljivo in predavateH sam se spominja, kako je neki začuđeno opazoval roko takega novega sodru-ga, ki ni imela žuljev. »Stari« se sklicn-jejo sedaj ob preporodu našega naroda na takozvano tirolsko resolucijo. ali koliko delavcev je, ki pozna vsebino one resolucije? Resolucije in deklaracije na! se podajo ob pravem času. »Stari« ho-čejo najprej demokratizacijo vsega življenja v naši monarhiji in posledica te^a naj bi bila tuđi narodna osvoboditev. »Mladi« pa so se postavili na na* sprotno stališče. Skupen boj z drugimi strankami za osvoboditev in za neodvis-nost naših dežela. Seziđati si moramo najprej svoj dom, potem si bomo sami ta dom uredili. Drugi so nam rekli, da smo prešibki in premajhni, in skoro smo jim že mi tuđi verjeli, ali sedaj se je narod vzbudil, očiŠČen ie in pomlajen. Sezidai si bo svoj dom in na tem domu bo napis: Iz močvirja je vstaL« besede, ki jih je napisal češki narod na spomenik svojega velikega apostola — Jana Husa. Po predavanju se je pođal predavatelj v ožjem krogu v prostore Glas-bene Matice, kjer je ravno isti večer imela tržaška podružnica Planinskega društva svoj občni zbor in domačo planinsko zabavo. Po oficijelnem delu se je razvilo živahno razpoloženje, ki ga je povečala še navzočnost odličnega in za Tržačane redkega gosta. Dr. M. Pretner je slavil Cankarja kot pisatelja slovenskega ljudstva, kot pisatelja slovenske boli in trpljenja, kot pisatelja tlačenih in poniževanih, ki ne bo našel priznanja »frakarjev«. in tuđi ne onih, ki sedijo ob pol no obloženih mizah, pač pa pri trpečem in tlačenem ljudstvu. Dr. Pretner je slavil vsebino njegovih spisov. Dr. J. Wilfan za zunanjo obliko, jezik, ki ga je daroval Cankar s svo-jimi spisi slovenskemu narodu. — Bil je lep večer. Prvi Jugoslovan. (Pavel Vitezcvie 1652—1713.) * »O vsi bratje in prijatelji. Slovmci, ki Vam Je Bog dal tako dičen jezik in slavno domovino, proslavite jezik in podičite s svojimi krepost.Tii domovino!« Pavel Vitezović. i Poljski kralj Sobieski je (1683) po- J gnal Turke izpred Dunaia in nemški generali so jih tirali dalje dol čez Balkan! j Takrat so se mnogim Jugoslovanom odpirala srca in v njih se je naredila lepa nada. da bodo odslej oni gospodari! sveta, ki ga ostavljajo stoletni nacionalni dušmani Turki. Dunaj pa je imel svoje račune in na zapuščini turski snoval svoj centrali-zem ki je pretil fevdalni samostalnosti ogrski in hrvatski. In to je zabolelo bana Zrinskega in njegovega svaka Krsta j Frankopana in snovala sta s političnimi prijatelji zaroto proti cesarju Leopol- • Klaić Vj., 2ivot i djela Pavla Rittera Vitezovića. (Izdala Matica Hrvatska, 1914). j Str. 294. du I., ki ju je stala glavo (1671). Takrat je v Zagrebu studira! Pavel Ritter-V it e z o v i ć. sin kr^nega Senja v hr-vatskem Primorju. Ni dosege! visokih političnih služb: pesnik ie bil in postal je znanstvenik - zgodovinar in tisk?r v Zagrebu, čiovek brez stalneg* pokliča, ki je misli!, da oosluži svoji domovini, če za dunajske kroge ri^e razprave o enotni na^i iugo^lovanski domovini, ? je konćno kot prognanik v bedi umri na Dunaju. Vitezović torej ni bil mož velikih političnih koncepcij Zrinskega in Frankopana, vendar pa je čutil zlo. ki je trio ta dva moža, vsaj kolikor se je Jkalo njegovega Senja! Senjsko voj^ško granico so Nemci upravljali iz Gradca. Vitezović se je bridko pritoževal nad temi »Štajerci«. češ. ugnezdili so bodo med nami in ime nekdaj svobodne Hrvatske izpremenili v suženjsko ime provincije Štajerske. Potem se bo uresničil izrek: »Ako vidiš kakega nesrečnika. ga smatraj za Slovana«. Naj milostivi Bosr od-vrne tako pogubo od svoje zveste tlr-vatske. Tesne vezi so Vit*«nića vcralc m Kranjsko. Več ko dve leti (1676, 1677) je živel na Kranjskem; najbrž le ^1^*! sem že kot dijak iz Zajeba, pač k oa-ronu Wolfgangu Adamu Mordaxn, pn-jatelju svojega očeta, lastniku gradu 1 Neohofa (»Mostka«) pri Novetn ro^stu. Tam se je sestajal tuđi z baroni Gušiei, | po poreklu Hrvati, z Valvasorjem in sigurno tuđi z Ivanom Auerspergom. in ta le ga ie spr^iel kot gosta za daljši čas v svoii palači v LjubHani. Od Auer-sperara se ie preseli! k Valvasorju na grad Bogensberg pri Litiji ter mu bil pomočnik pri njegovih velikih zgodo-vinsko - zemljepisnih delih. Ujela ga ic na Kran'ck*em tuđi ljubezen »plemenite devoike Kranjice«, »sladke Elize«. Zla-ga! je pesmi na čast vojvodine Kranjske in njenih velmoZ: seveda ti »vel-možje« so bili tujci in so bili vajeni čitati in pisati le nemški in latinski; radi njih je tuđi Vitezović prije! za latinsko pero, dočim je prej služil Vili Hrvatici, ki je kljub nemškim voja5ktm komandantom edina vladala v njefovem rojst-nem Senju. L. 1693. se Je v proslavo stoletnice kršCanske zmage pri Sisku osaovala »Academia operosorum« s svrfao, dvl*-niti znanosti in umetnosti na Kranjskem* V te) akademiji so se zbirali mnoiei osebni znanci Vitezovićevt Vlteroviću le bilo žal da sa slična akademija ni ostvarila v njegovi ožji domovini in nredil si je v Za*reb« tiskamo, kl ic leta 1695. ie delovala. V MH v Oor-njem fradu, kjer je on sam stanova!, ie bila ta tiskama. »Mol Muzej« ji ie reket. Sledečega leta je natisnil svoj znameniti proglas slovinskenm «M ilirskema ' | narodu, naj mu posilia gradivo za njegovo grboslovje, ki bo pripravilo njegovo glavno delo: »Zrtveniki in ognji-šča Ilircev«, in svojo »Kroniko«, in v tej-le je čiateljem razlagal. naj se ne čudijo, če najdejo v njej zdaj podravsko, zdaj primorsko, zdaj kranjsko besedo, zakaj »to vse so slovenski jeziki, od katerih vsakega lepš« pristoja vzeti besede nego od kateregakolt tu je ga: latin-skega. nemškega ali ogrskega; da, s tem se ćelo dičijo jeziki. Čim večkrat jn drugače se ena reč more izreci, in v tem se mnogi razumni Ijudje trudijo, da odičijo svojega naroda jezik, da bi jim ne bilo treba od drugih ničesar prositi.« Poznal je vsa tri glavna narečja, poznal je kot Senjanin glagolico in ćirilico je pisal Že izza svojih mladih dni, ko je Živel na Kranjskem. VČasi je na mesto »slovinski« izrekel »hrvatski« in takrat je med Savsko Hrvatsko štel tuđi celjsko županijo, k Tostranski Hrvatski pa Istro in Kranjsko, k Onostranski Srbijo. Uverjen je bit da od Kranjske in Južne Štajerske do Srbije in Kosovega Polja fivi en narod, ki ga je on kot rojen Hrvat in Senjanin zval hrvatskega, kakor Vodnik sto let pozneje narod siovenskL Svoji »Oživljeni Hrvatski« je iskal no-vega črkopisa hi skupnega jezika. Bavll se ie mnogo tuđi s srbsko zgodovino, zlasti z zgodovino srednje-vsSke dinastije Nemanjičev in despotov Brankovićev. Prijatelje val je s srbskim patriarhom Djakovićem, naslednikom Arsenija Carnojevića ter rokopisno po-pravo »Serbia illustrata«. Slavil je tuđi niskega carja Petra Velikega, ki se je vsled svojih zmag nad Švedi pokazal na obzorju evropskem, ter ga pozival, naj zruši tursko cesarstvo in vzame Carigrad. Dva velika srbohrvatska »Slovin-ca«. t. j. Slovana in Jugoslovana obda-jata dobo Vitezovićevo; pred njim je pesnik Slovinstva Gundulić, za njim pa Kačić-Miošić. Malo starejSi od njega Je bil veliki hrvatski Slovanofil Juri Kri-žanlč, ki je bil prognan v Siblrijo. V Vitezoviću imamo pač po času prvetfa Jugoslovana, ki je znanstveno snoval temelje za pojmovanje Jugoslovanstva kot enote. Pri tem pa si ni ohranil oseb-ne neodvisnosti. Morda nekoliko nem-ško-fevdalna družba, sigurno pa je beda Življenja bila kriva, da je hotel ugajati velikim gospodom, da je prosjačil pri cesarju za posestva, da je s pesmnđ obi lagal visoke dunajske krosre. Hrvatska se Iahko ponaša, da h*m v svoii preteklosti velike gl^rsitelje Jngo-slovanstva, a najboijši njeni sinovi dar* danes vedo, da je preteklost — bil" da Je sedanjost dolina, delatt za b dočnost _________ Stran 2. .SLOVENSKI NAKOD", dne 2*. aprila 191«. 93 štev. Pred novo fazo odio-Sine bitke. NEMSKO URADNO POROCILO. Beroliiu 23. aprila. (Kor. urad.) Zapadno bojiš Je. Na bojaih frontah se ie omejilo bojevanje na od časa do časa živaftnejše artiljerijsko bole in lokalna infanteriiska podvzetia. Antrleška infanterija je bila zelo delavna 7lasti med Leosom in Albertom. Izvidni od-delki, ki so na mnogih iočkah saniH proti naši crti. so bHi povsodi odbiti. So-vražnik je z moćnim i silaml zaraan po-tkušal zopet osvojiti ozeralje. ki ga ie Izgu^H dns 21. aprila v gozdu pri Ave-luyju fn dospe ti ca obsh stranih ceste Botizfncourt - Aveluv do železnice se-verno od Alberta. V opetovanih, izgub polnih naskokih. ie izgubil vjetnike. — Na ostalih frontah ničesar roraembneRa. Zadnja dva dni smo sestrelili 30 sovraž-nib ietal. Poročnik Buckler je izvojeval svojo 32., poročnik Menchoft svojo 25. zmago v zraku. Makedonska fronta. Med Ohrid-*?tlir in Frespansklm jezerom ter seve-rozapadno Bitolja artiljerijski boi in boji z rnJnaml. Nem?!adti zbranih 200 divizii. od katerih se ffh 120 stalno nabija v boju. Smrt nalznarnenltej^eea nernfke^a bojnejca letalca. Beroffn. 23. aprila. Wolffov arad po-ročm: Dne 21. aprila se ritmojster Manfred baron Richthofen z lovsVesa poleta rb Sommi ni več vrnil. Kakor ^o nfezivi spremi i evalci in ra?r?T opazovalef onazilf, se JeRichthofen prav nizko zaletel v neVo sovražno lovsko letalo, ki ga je zasledoval. Zdelo se je. da se mu je tJoV-varil motor, kar ga je prisililo, da je pri«ta! za sovn*?-nimi črtami. Ker se je to gladko frvr^flo, je bilo upati. da Je Richt^nfen rte^n-indn-van vjet. Reuterjevo poročifn z dne 23. a^rf-la pa ne da dvomitf. da je ritmojster baron Richthofen mrtev. Zdi se. da je bil slučajno zadet od krogle, izstreliene s tal. Po a^^le-Skem poročilu fe bil Richthofen pokopan z voiašlđmi častim* dne 22. aprila na neVem prkopaliSču ▼ blizini kraja, kjer se Je spn-stil r?a tla. ANGLE5KO URADNO POROCILO. 22. aprila. Sovražni napadalr! po-skusi so bili davi odbiti južno Somrne. v blizini Hammela in Južno kanala La Bassče nasproti Cabrinu. Severo - zapadno Festa-berta se je posrečilo sovražniku v varstvu močnega obstreljevanja vzeti izpostavljeno postojanko, katera je tekom zadnjih bojev že večicrat menjaJa lastnika. Kot uspefr ne-kega drugega manjšega uspe?nega podjetja, katero smo izvršili na odseku Robecouoi, smo potisnili na5o crto nekoliko naprej In pripeljali 68 vietnikov. Oddelke sovražne infanterije, ki so se tukaj zbirali, )e prijelm naia artiljerija. VOJNA PODMORSKIH COLNOV. DaaaJ, 23. aprila. V mesecu marcu !e bflo uničenih 689.000 ton ladijskega prostora naših sovražnikov. S tem je zmanj§an svetovni trgovski ladijski prostor sovražnikov od priče tka vojne okroglo za 16 mill-jonov 469.000 ton. Z italijMtslM fronta. NASE URADNO POROCILO. Dunaj, 23. aprila. (Kor. urad.) Nobenfti posebnih dogodkoT. — Sef generalnoga Štaba. Utrjevanje {talijanskih po-zicij. Iz Rot te rđama: »Dailh Telegraphc poraća: Ob pripravah za utrjenje itaiijanskih pozicij proti avstriiski ofenzivi od ka-tere nas loči Ie še kratek čas, se Je naineno-ma opustilo utrjenje Benetk, da se sovražniku ne nudi prilike za obstreljevanje me-sta. Močne ovire pa se postavljajo na poti v Verono. Ameriške čete na {talijanski fronti odšle v Francil o. Z italijanske fronte poročajo, da so odSle se-dat v Francijo tndi ameriSke Ćete, ki so se nahaiale na italiianski fronti. ITALIJANSKO URADNO POROCILO. 23. aprila. Živahno delovanie naših patrulj v dolini Posina in učinkovit artiljerijski ogenj na korakajoče sovražne čete med Colom Caprile in Colom Beretta. Na ostali fronti nič novega. JCapad ^a Ostsnde in Zc?braqac. London, 23. aprila. (Kor. urad.) Admi-raliteta poroča: Oanes zjutraj zgodaj so na^e pomorske bojne sile napadle Oster.de in ZeebriiKge, kateri uporablja sovTa^.nik za oporišče svojih podmorskih t?olnov in ruSilcev. Naše pomorske bojne sile se že vračajo .Po d^sedanjih redkih poročilih je imel napad kolikor toliko ugodne uspehe. IzvzemSi kritne ladje so bile v skupini po-možne bojne ladje in 6 zastarelih križark. Pet teh križark, napolnjenih z betonom, se je uporabljalo kot ladje za blokado, in so bife po ukazih postavljene na breg. mo^tvo jih je zapustilo in razstrelllo. Izdan bo dru«: komunik^. kakor hitro pridejo poročila. O izgubah ni še niČ znano. Pred oreobratom na Rustcem? Stockholm. 23. aprila. N a j -novej^e petrogradske vesti poroča-jo o vcclno večiih notranjih zmesniavah na Ruskem, kjer se očiviđno pripravila nova revolucija protiboliševiških ele-mentov. Švedski listi javljalo, da ie po-ložni boli.^evikov ^i^no orm?an. Krfstifanija, 23. aonla. (Koresp. urad> \Hadimir Grossmann piše v »Verdenscan-zu«: Kakor poročajo iz Petrrgrada, priča-kujejo timkaj§nji dobro informirani izvesti-teljski krocri popolno spremembo položaja- Lienin je uvidel, da je spre-menba sistema neobhodna in da je treba predvsem sklicati ustavodajni zbor. Bolj-^e-viki bi bili v skrajnem slučaju pripravljeni izročiti konstituanti vso oblast. Naibrž se bo že preje sestavila koalicijska vlada iz vseh socnalističnih strank. Vzrok te sprernembe je popolni financijelni polom boljševičke sa režima. Vlada ne more dobiti nobenega de-naria in ne more izplačevati plač. Iz isteara vzroka so tovarne ustavile svoj obrat. Bolj-ševiki se tuđi boje nemške intervencije v svrho potlačenja revolucije. Dunai, 23. aprila. Porcčila iz Ukrajine naznaniajo: Tukaišnji listi potrjuje!o, da je Kornilov zavzel Jekatennodar in da se je ž njim združi! general Filemonov. Pri četah Kornilova se nahaia ba?e tuđi veliki knez Nikolaj Nikolajevič. Poročila iz Moskve pravijo, da ie rekel Kornilov, da je pri-pra\Iien prevzeti poveljstvo ene armade proti Nemčiji. Kiiev, 23. aprila. V ukrajinskem odgovoru moskovskemu sovjetu prosi ukrajinska vlada, da naj se ustavijo represalije proti Ukrajincem v Rusiji in naj se posneši njihov odhod v domovino. Član Rade Porš je izvoljen za predsednika ukrajinske mirovne delegacije. Bern, 23. aprila. Boljševiku ki so bili za^edli Slbfnjo. zahtevajo od kitaiske vlade, da jim izroči koza?Ves:a generala in da odpusti njegove čete. Ker se je kitajska vlada temu vzprotivila. so boljševlki ob-streljevali mandžursko Železnico. Prvski voini minlster ol. Stein o voiaškem polo- iato. Berolin, 23. aprila. (Kor. ur.) Glavni ochek drzavnega zbora je pričel danes s po-svetovanjem o vojnem proračunu. Va željo različnih po^lancev je najpreje dal vojni minister pl. Stein pojasnilo o položaju na različnih frontah. Izvajal je: Svet stnji nod vriskom veTfTrfn nspe-hov na zapadu. Ćete so storile največ. kar ?e more zahtevati od vojakov. Z navduše-njem in staro nemško požrtvovalnostio so čete pričele z napadom. Castnlki so svojo steropreizkuSeno zvestobo do smrti pokazali zopet tu^a'. Nekateri deli čet so izdubili dve tretjini svojih stotnijskih poveljnf-kov. Izgube so vseskozi normalne, na ne-katerih me^tih očividno majhne. Uspehe na zapadu je smatrati n veliko zma^n. Vojni minister fe opfsoval nato velike težicoče s pornikanjem vsec;i r>o-trebnega za hitro prodirajočo aimad^ Za-vetišča so popolnoma razdejana, vaši ni več, pota in ceste so neporabne, vendar se je posrečilo zagotoviti prehranitev. kar so olaj$ale velike zaloge Angležev, ki so padle v naše roke. Z bitVami smo vobče dosegli crte. kjer je prej stal sovražnik. Tu je zopet dobil oporiSča, ki si jih ie obrni! v prid. Da te premagamo, ie potrebno nadaljevanje boja, ker bitka se radaljuje. V polnem teku je St in z zaupanjem v najvilje vojno vodstvo moramo potrpežljivo počakatl, kakSne usnehe nam prinese. Na Finskem in v Ukrajini se operacije vrSe po nacrtu. Na iUlijanski in makedonski fronti je položaj neizpremenjen. Velike dele držimo tam v Šahu. Na kavkaski fronti so naši turski zaveznikt zasedli v mirovnih pogajanjfli prtpoznane Hm pokrajme. V Palestini so Turki ansleSkl sonek, ki Je ogrožai zveze turskih Čet zadržali. AngležI so vrženi čez Jordan nazaj. Mtarister se Je iziavil na to o porabi plina tako - te: Porabo plina so Nemcf med vofno orraniziraH ta nasprotnik je kmalu sledfl. Seda) fzdefnle-mo neviđen plin. Naše izgube po plinu so majhne. O nemških tankih Je treba reci, 4a po hitrosti prekasalo sovražne. V debati je žele! socijalni demo!n*at Noske, da naj se enotna fronta od Sever-nega morja do Soče pri sedanjfli bojili praktično uveljari s primernJml odiedb—i naših zaveznikov. QMe oflMjitve tnčntik aapadov m ■ttj—a mesta, Je isjavfi zastopnik vojnega miaistrstva: od sovražnih vlad to ni nobena tega sproJila. Dokler ta korak ai storjen, Nemčija tak« obveznosti ne more ttoriti enostraasko. Poslaaec MOJler - Meininien (naprednjak) je poudaril sahtevo poslanca Noske-ja, da naj sedaj tud! Avstrija zagrabi aa Južni fronti. Nato se je posvetovanje preložilo sa Jutri. Novi osrski kabkMt. BudlflN>ešta, 23. aprila. Kakor se poroča, se odpelje novi minlstrski predsednik Szeterenyi v četrtek zvečer na Dunaj, da predloži v petek cesarju listo novega kabineta. Kabinet je sestavljen: predsedstvo in trgovina: Szterenyi; notranje zade-ve: Zichy; poljedelstvo: dosedanji drž. tajnik v poljedelskem ministrstvu Bar-tocky; pravosodje: sedanji državni tajnik Sebes; finance: dr. Gustav Gratz; prehrana: princ Ludovik W i n d i s c h-KrStz; honvedski minister: baron Szur-may; minister za Hrvatsko in Slavonijo: baron Unkelhausser; uk in bogočastje: Aleksander B e n e d e k, sedaj prvi predsednik upravneRa sodišča. Novi ministrski predsednik je židovskega pokolenja ter se je pisal predno ie postal polnokrvni Madžar za Sterna. Budimpešta, 23. aprila. (Koresp. ur.) Neodvisna stranka oseminštiddesetnlkov (Karolvjeva skupina) je sogla^no izjavila, da stoji stranka strogo na stališču volilno-preosnovne predlože, da od nje ne odjenja niti za črko in da bo gojila največje neza-upanje proti vsakemu, ki bi hotel sestaviti tako vlado, ki bi v korist sporazumlienju v vprašanju volilne preosnove kaj hotel od-kruSiti od predloge. Ker stranka iz pre-telclosti designfranesa ministrskega predsednika Szeterenyi]a upravičeno pričakuje kaj takesa, soj! proti njemu največje ne-zaupanje. Stranka smatra, da ni druge re-šitve nego volilna pravica in nove volitve. Politična vmtL = Velik manlfestacijski shod za lu^oslovansko deklaracijo se vrši v Tr-bovljah na binkoštno nedeljo 19. maj-nika. Govorila bodeta načelnik Juproslo-vanskesa kluba poslanec dr. Koro-šec in poslanec dr. Ravnih a r. — Prvotno je bil shod nameravan za nedeljo 28. t. m., pa se je z ozirom na lokalne razmere preložil na z.c:oral navedeni dan. = Velik deklaracijskl shod se vrši dne 12. maja ob 3. popoldne na Bizelj-skem. Na shod pridejo državni poslanci dr. Korosec, dr. Benkovič, dr. Jankovič in dr. Ravnihar. = Posebna avčijenca ministrske^a predsedn?k2. Dunaj, 23. aprila. Včeraj dopoldne je sprejel ce5ar ministrskega predsednika viteza Seidbria v posebni avdijenci in pozneje notranjegra ministra ffroia Togffenbur^a. Popoldne se je na to vrši! ministrski svet. Zatrjuje se, da so ta posvetovanja v zvezi z notranje-političnim položajem in s prehranjeval-nim vprašanjem. = Tud! cesarfea Je posredovala za mir. Pariški »Journal des Debats« trdi, da fe kmalu potem. ko je cesar poslal svoje pismo svaku princu Sikstu, pisala cesarica papežu ter ?ra prosila, da naj zastavi svoj vpliv za dosego miru. = NemSkO!?ac!?onaltia posve tova-n!a o jugosiovanskem vprašanhi. Z Du-naja poročajo 23. aprila: Zastopniki nemško-nacijonalnih strank in kršćanskih socijalcev so nadaljevali danes dopoldne razpravo o juKoslovanskem vprašanju. Poročal ie član gosposke zbornice dr. v. Barnreither. = Barian ie že informiran. Z Duna-fa poročajo 23. t. m.: Načelnik zveze rtemško - nacijonalnih stfank poslanec Wa!Jner ie danes konferiral z zunanjim ininistrom Burianom. kateremu ie spo-ročil želje in zahteve nemških nacijonal-cev ^!ede vodstva zunanje politike. Novi minister torej sedaj ve, kako mu je postopati. — Pulfskl »Hrvatski List« zopet »nDominjan«. Pred kratkim je bil pu!jsT:i »Hrvatski List« ustavlien za osem dni iz razioscov, ki samo pričajo, kako ne-Ijub je hrvatski list izvestnim činiteljem v Istri, katera spada seveda ^udi v nem-ško interesno sfero. List kaže skoro \sak dan prazne prostore, ker ie cenzura napram nicmu skrajno strosra in pleni članke, kateri se morcio čitati po nemških in slovenskih listih. Sedaj je bil list znova opominian. ker ie ponatisnil neki ćlnnek, ki je izše! v celovškem j*M!n*c. in zagrozili so mu zopet. da ga ustavijo. To so neznosne razmerc, kate-re mora nnš Jusroslovanski klub na Du-naju temeljito pretresti in zahtevati, da se odpraviTo. = VIII. avstrijsko vojno posolilo. Finrinčni minister \Vimmer je naznanil v včeratšnii seii finančnejfa odseka. da bo VIII. avstriisko voino posojilo razpisano najpozne^e koncem maia. Pozivljal je odsek. da naj čimpraje resi davčne predlože, od katerih pričakuje država skorai milijardo kron dohodkov. Isto-ćasno je naznanil. da bo financiialna likvidacija po vojni znhtevala §e radikalne operacije. Minister misli pri tem pred vsem na oddajo premoženia. smatra pa za izključeno. da bi onu ki posedu-jejo zadolžnice vojnega posolila, bili Ie količkaj oškodovani napram ostalim dr-Ža vi janom. = NenSkl rađftald proti državi V nedeljo 21. t. m. se je vršilo na Du-naju posvetovanje dežeine^a izvrscval-nega odbora nem$ko - radikalne stranke. Sprejeta je bila resolucija, ki obsoja izjavo nemškonadjonalnih poslancev, da bodo tuđi nadalje zvesto podpirali državo. Avstrijski Nemd nočejo več ča-kati in trpeti, nočejo se več zad^oljiti z lepimi besedami in obliubami. Kcr Je politični kurz v Avstriji navzlic brerpri-mernim nemškim Žrtvam Nemcem so-vražen. si morajo varovati popolnoma prosto roko za nadali ne ukre-pe. NernSki poslanci se pozivljajo, da upo^tevajo o%romno ogorčenje v krogih I jKipikih volikmv in d» se v bododi av& najo edino Ie tako, kakor zahtevajo nemški narodni interesi. Podobno re-solucijo je sprejel tuđi izvrše val ni odbor nemško-radikalne stranke na Ceškem. = Madžarski msilnlki na delu. Te dni se je vršila volitev generalnima in-Špektorja evangeljske cerkve. katere so se udeležili tuđi Slovaki. Bili so si svesti, da bo njihov kandidat Vanović dobil toliko glasov, da bodo tuđi oni v nadzorstvu dobro zastopani. Ali nemalo so se začudili, ko so slišali, da je dobil Vanović samo 130 fdasov, ko so računali, da iih mora dobiti 250. Kam je iz-^inilo onih 120 glasov? Volilna komisija je kratkomalo proglasila 120 glasov za neveljavne, ker so bili izpolnjeni samo slovaško brez madžarske prevedbe. In tako Vanović ni mosel biti izvoljen v nadzorstvo. — Cesar Viijem bivšemu ministru Czemhiu. Cesar Viliem je poslal bivšemu ministru grofu Czerninu posebno laskavo prizna!no pismo za njegovo delovanie v zmislu najožjega nemško-av-strijskega zavezništva. Istočasno mu je podelil prucki železni križ I. razreda. — Novi davki na Nemškem. Te dni je bila nemskemu državnemu zboru predložena cbširna vladina davčna predlo^a, obse.^aioća enaistero zakonskih naertov, ki naj nemskemu ljudstvu naprtijo novo breme letnih skoro treh m i 1 i j a r d. Nič manj nego štirje teh zakonov zadevajo pijaco. Davek na pivo se ne bo samo precej dosfi zvi-Sal, nego se bo tuđi davčni sistem temeljito preuredil. Surovine se ne bodo več obdavčevale, namesto tega pa se uvede davek (izdelovalni davek) na že gotov izdelek. Posebni zakon bo primerno no-tranjemu davku zvišal uvozno carino na pivo. Povišek dohodka, ki ga pričakuje-jo od davka in carine na pivo. so izračunali na 340 milijonov. — Izdelovanje ž ga. nj a bodo monopolizirali, kar pomeni ogromno obremenitev 634 milijonov. Zdanje bodo kakor doslej y žjranjarnah prevzemali davčni uradniki, od njih pa ga bo prevzela monopolna uprava. Špiritno centralo, ki preosnova-nje privatne industrije v monopol izred-no olajšuje, bodo po vzorcu voinih za-drug preosnovali v od države kontrolirano družbo z omejenim jamstvom. Pro-dajalec je pri prodaji steklenic vezan na od države določene cene. Za točenje na kozarce pa lahko zahteva poljubno visoke cene. — Na vino se naloži davek 20 odstotkov vrednosti. ki se lahko po-bira pri izdelovalcu ali pri trgovcu. Zne-sek, ki ga Dričakuieio od vinskega davka, znaša 100 milijonov. Davek nape-neča vina se zviša od dveh na tri marke za liter. Od brezalkoholnih p i i a č se bo pobiral davek 2 in pol pfeniga za pol litra, mineralne veri e, po šest pfenigov pa za limonade in druge nealkoholne fabrikate. Od tega davka pričaku-jejo 51 milijonov. — Carina na kavo, čaj, kakao in čokolado se bo močno povišala in sicer carina na kavo na 130, na kakaova zrna na 50 in na čaj na 220 mark za meterski stot. V mirnem času bo ta carinski po-višek vr^el 75 milijonov. — P o § t n e in brzojavne pristojbine se zopet zvišajo, tako pa tuđi porabne pristojbine za telefon. Drugače kakor sedaj bo znašala poštnina: za pismo do 20 gramov v krajevnem prometu 10 pfenigov. za pisma do 250 gramov v krajevnem prometu 15 pfenigov. za dopisnice za daljni promet 10 pfenigov. Nameravana so tuđi zvišanja porta za tiskovine, trjrovske papirje itd. Brzojavne pristojbine se zvišajo na 8 pfenigov za besedo. Poviša se tuđi borzni davek. Davek na delnice in kukse znaša od 0-5 do 3 M od 1000 mark prometa. Borzni davek naj vrže na leto 215 milijonov mark. Pobiral se bo tuđi davek od kontokorentnih obresti, ki iih plača bankir; znašal bo med 1 in 3*3 odstot-kov. — Bistveno se razširi zakon o prometnem davku. Uvede se tuđi posebni luksusni davek za promet z dratrulii. zlatom m srebrom, umet-ninami. klavirji. fotografičnimi aparati, motorrimi vozili, prenroerami !n kožu-hovino. Ta prometni in Juksusni davek bo donašal naiveč, preračunan je na eno milijardo. — Kdor se izseli v inozemstvo, mora Še pet let plačevati davek in mora pred izselitvijo založiti v varnost 20 odstotkov premoženja. Kdor se davku namenoma Izogne in izseli, izgubi z ženo in otroki državljanstvo. = Ruski častnlkl v angleškf annađl. AngleSki listi iavljaio, da je biv§i komi-.sar za armado na fronti Savinkov, ki ie bil pod Kerenjskim državni tajnik ruskega vojnega ministra, vstopil v angleško armado. Njegovemu vzgledu ho-če slediti mnogo ruskih častnikov. An-gleži iih iako vabijo ter obetaio tuđi njihovim rodbinam podporo do konca votne. Na Francoskem zo^et sestavljajo ruske prostovoline bataljone. = Proces rad! nemirov v Turinu. »II Giornale df Italia« noroča, da se pri-čne v Turinu v kratkem proces proti kolovodjam nemirov v Turinu. Obtože-ni so socijalistični vodja Barberi, de-lavka Marija Indice in trinajst drugih oseb. = ItalHansk! marehese, kl si žeU nemske^a mira. Iz Chiassa poročajo: Marehese Monteforte di San Felice fz Neaplja je izrazi! v rimskim aristokrat-skem lovskem klubu svoje obžalovanje ob došli vesti o francosko - angle^ki protiofenzivi. če§, da samo popolna nemška zmasra more privesti vojno do konca. V klubu je nastalo veliko ogorčenje, ki se je ooleglo potem, ko so marehesa Monteforte vrgli ven in dali aretirati. = Skoda, ki so io napravili državi ai eiiranl oradnlki italilanskega rannidl-skega minfstrstv«, ie baje ogromna, kakor se poroča iz Chaissa. Samo Buona-mico je nanravil škode nkoli 100 milijonov, zlasti ker je municijskim dobavite-iiem pošilial m>roči!a in bi! tuđi sam ak-cijonar dobavnih podierij. Parlamentarna sveza narodne obrambo se je na svojem zadnjem zborovanju bavila z aretacijo uradnikov municiiskega mini-strstva in izrazila potrebo, da se na novo uredi izdelovanje orožja in municije. = Prehranjevalne razmere v Italiji. Iz Rima 22. aprila. Državni podtajnik Crespi je izjavil, da !e letina popolnoma izčrpana in dostavi!, da ni pomirjen glede položaja žitnih zalog. Aliiranci bodo gotovo še računali s tem, da so italijanske zahteve jako skromne. On jim je dokaza], da v njegovi upravi se je poraba žita zmanjšala za 25 odstotkov. Preskrba z Žitom po raznih provincah je odvisna od transportnih težkoč; te bi bile pa neznosne brez dogovora z aliiranci glede preskrbe s premogom. Ta dogovor pa se mora v Parizu vsled pohoda sovražnih čet proti iraneoski pre» mogovni kotlini in gibanja italijanskfti Čet ki odidejo na Francosko. revidirati. Glede nadalnje preskrbe z žitom se mora vpoštevati dejstvo, da je žetev blizu. Žetve žita v zavezniških deželah obe-tajo biti jako dobre. Zaloge premoga. morejo zadošĆati jako omejenim zahte-vam. Sladkorja primanjkuje. Položaj se zboljsa z importom ali s kratkodobno utesnitvijo v uživanju. Zaloga sira je nezadostna, ćelo za armado. Treba po-trpežljivosti in imeti treba pred ocrni, da se nahajamo v vojni. Državni podtajnik je izvajal: Import Italije 21 milijonov ton leta 1913. je padel na 11.792.000 ton v letu 1918. Moramo pa ga spraviti zopet na 17 milijonov, ki se razdeli nastopno: 8-5 milj. ton premoga, 5-5 milii. ton živil in krmil, 3 milij. ton drugega blaga z vojnim materijalom vred. — Iz neke interpelacije je razvidno, da je bil Jakin (Ancona) dne 6. aprila obstreljevan z morske strani. = Nemir] v Krakova proti Zidom. Dunaj, 23. aprila. Kakor poročajo iz Krakova, je prišlo tam 16. t m. do velikih nemirov proti Zidom. NaiDrej so oropali ćelo vrsto židovskih prodaial-nic. Prišlo je do velikih pretepov, ki so se jih udeležili Iegijonarji, študentje in železničarii. Po celem mestu so pobili Zidom okna in oropali židovske izložbe. Več oseb ie bilo ranjenih. Židovskega domobranskega infanterista Melleria iz Stryja so ubili. = Pred splošnJm štrajkom v švicL Delavske organizacije v ticinskem kantonu, izvzemši črkostavce, so se izrekle za splošni štrajk, da tako izpolnijo svoto solidarnost s socijalisti v notranjosti Švice. Dopis iz Celja. (Od našega poročevalca.) Celje, 23. aprila. Iz Celja. Prehranievalna kriza se poostruie. Z neprimerno težavo so jo tokrat Se premazali. V ^iedeljo so nabili na magistratu razfflas, da ta te-den moke zaradi >prevoznih težkoč« ne bo. Prebivalstva se je polotila silna nevolja in v nairezkejših izrazih ji je da-jalo dnška. Danes v torek so k sreći zopet odprli prodajalno za naoko in tako odvrnili huiši izbruh ljudske nevolje^ ki ob izvanredno malih količinah skandalozno slabega kruKa trpi itak dovoli glada. Mleka je — kakor so dalekovidne j si ljudi e vnaprei prorokovali — vedno mani in se draži vedno bolj. Pri-znavamo. da se nekateri oodreieni činitelji na masristrr.tu v prehranjevalnih zadevah hvalevredno trudijo, dočim se višje slave, kakor Ambroschitsch in drugi bri grajo v prvi vrsti za vsenem-ško politiko in jim je preskrba prebivalstva deveta briga, sai oni — hvala Wotaunu in protekciji! — ne stradajo. Čudno se nam vsekakor mora zdeti, da n. pr. Ambroschitschevi, Sri«?erjevi, Ja-bomekovi in podobnih kapacitet deklara ni treba do ćele ure stati pfed aprovi-zacijo in ča-kati na betvo turšiščnega zdroba ali par dkvolkstaeruc (naš. informator ie štel 150, poročevalec >S1. Gosp.c pa baje 345 uđeležencev!) in na našem žal-skem taboru?! In ali se Vam ni zdela ravnotako čudna ogromna razlika med udeležbo na vašem volksta^u in n% ne-deljski >liudski slavnostic na St >xem grradu?! Dvomimo, da so množice ljudstva na to skivnost šio za to l«:cr je bila prirejena v korist cesarja Karla inva-lidnemu fondu, ampak^ smo trdno prepričani, da so bile tri četrtine uđeležencev tam zaradi zabave. Ker se jo od prireditve nas Slovence že a priori (samonemška vabila itd. !> izključevalo, seveda nismo imeli povoda se tja siliti* zato je pač prireditev bila bolj nemške-ffa značaja. Tako, vidite; eospod amts-vorstand. stoii stvar: če hoćete svoio ljudi dobiti skupaj, morate jim nuditi ali tinsrl - tangl, gulaš - kanone, konku-renco krasotic itd. ali pa — resno politično razpravo kakoršna je bila na našem taboru v Žalcu (ko bi ie bili zmož-ni!!). ne pa hujskarij Marckhlov, Mrav-lagov in podobnih doleročasnežev. Taka je razlika med kulturno visino in politično zrelostjo >nemškes:ac in pa naše-era naroda. Ce se bote ravnali po tej iz-kušnji, upamo, da bote sčasoma prišli k pameti in se bole pričeli sramovati svojecra podzemskeea rovanja proti nam Slovencem — Vi. ki so Vam Vaši predniki ćelo zapustili slovenske knji-e© v svojih knjižnicah kot očiviđno znamenje, da so se čuti li Slovence. Na sobotni koncert v So-kolskem domu ▼ Gaberju po novno opozarjamo celjsko in okolišk' narodno občinstvo. Iz celjske okolice. Prefrir ni tatovi so se nedavno temu pojav pri nosestnici Jamnišek na Ostrožn pri Celju. Neko noč od 1. do 2. ure ne do potrka na njeno okno in kliče: >o pitte. veiaika patrulja U to U Jamnlše 93- stev-__________________________________ .SLOVENSKI NAROD*, dm 24. aprila 191S. Stran 3. I ni hotela odpreti. nakrat pa bo bili že t I sobi 1 narednik in 2 četovodja. Narednik je držal ▼ eni roki revolver, v dru-gi električno svetilko. pravi pn^eMnici, da 8O prišli iskat dezerteria Vori*inča. Sedaj ie Jamnisek res misliln. da ie pa-tmlia. in ie peluiia narednika preisko-vat podstrešie. podai začiil k'ie: >Eden heži skozi vrt!< Narednik ie hitro -oj>il s pođstrečia in ■ nato so vsi triie Požali za dozdevnim I dezerteri pm. Ko ie pa JamniAek dniffi I dan preer ludovala T>erilno onuro. ie vi-I dela. da i i manjka 1410 K. OrožniStvo I je haje dnjmalo. da so tatovi trije dezer-I terji: Stefan Petrovič. J;ikoh Vosrrinc I in Rudni f Vozelj. Vendar iih dozdai s© nišo dobili. Mariborsko pismo. (Od našega dopisnika.) V Mariboru, 20. aprila. Seđmlna po grofu černinu v I* a 5 e m občinskem svetu. Za razni-mi ttevilnimi drusimi prijatelji bivšega ministra grofa Černina. seveda nišo smeli zaostati tuđi njegovi vsenemški prijatelu na-ie?:a obč\r>. sveta. Pricapljali so kot neke vrste perotnina; počasi. toda kot je bilo pričakovati. Našim vsenemškim prorokom v j Mariboru pać manjka tišti temperament ki ! ra imajo številni njihovi drugi prijatelji |cte«ca duševneca obzorja in istega srćnega prenričania. r»ne 17. aprila se je vršila zgo-dnvinska seia našejra ohčinskesa sveta, v katari je naš stari znanec in prihodnji naš 7upan — če ne bo dežcvalo — dr. Oskar Orosel. prebral neke bilje, v katerih se hva-ležne^a srca spominja v imenu vseh vse-rem*kih in neiriško - naciionalnih na^ih spi-5ar!ev cdhtopa grofa Czernira. Izrekel mu fe srčno zahvalo napra-n stalku, ki sa je 7iv7e! nasproti -notranr^ Ma«ary«o:n«. Pozival je v tozadevni izjavi vlado, da • --ra Dnčeti boi nroti ^notraniim Ma«arh-' ttt. do ?lnv. Utajenu, kl *čtrvaio doslej ce«arhi zvesto !r:dstvo in hočeio s oomoČ-io vnanjih sovražnikov in potom raztrssanta ,j_^ave ustanoviti svoje samostoino kralie- \ <:vo. Nadalje iziava poziva nemske ooslan--e d? *e naj odloćno ©ostavit^ proti vsaki ■!adi. Vi bi ne ustavila ju poslovan ske*a pri-ridevanja. znMeva od^tranitev ministra dr. 7«? Tena, v^e'nvo rcmškeua državrtesa ie- ! - fiVrT hi po?>olno izvedbo znanesa nem^kega ■ v^JiVoftočn-sa programa«. — Za ric^ov . .; ~ -> h- dobi! dr. O*\ir Orosel "-' -•.-i odgovor. M ga ^aj spravi kot ~iš honorar za svoj novi napad na nas Slo- Slaba vest. Mnogo preglavic dela -ašim nernčrriem a 1a dr. Orosel. dr. Mrav-T iz, uredniV >7orbert Tifcn itd . rrnnfster vit. ■''-I.^er. Tmemilefo ga zastopni^a .Tvgosiova-r.v v kronskcr" sveti1- čeravno dobro vedo. ]a to n! res. Vitez 2o\ztr igra svoio po-vvrn posc^^o vVgo v <šveru krone. Tn to ■ 'egovo deTo mora P^č ^?t? »>osebno va/no, -- ie bil še r>rei VratVim ^osobno cd^'Vo- \.Vti. D^i vchajo naši nemčurii za v-^^irn •nom kat p>sebr»ega. ie meida edino!e v -iUi veHVi nervoznosti ležcče. Vervoz«! t?a > morali postati, sai so h^teTi orot! nam onzoriti .gonio. pr» «;o ostali sami In ?^rm- ;'.-mj Vot nuščavnfH. Nem^ki -Volk^tauk Snodnie- • - ner^ki nemčurii nimalo sreče. pa nai se brnejo. Vamor Hm liubo. Od svoith vse- -emškib -Vr.ikstagov« so p^-ićakovali. da -^do obveliali kot vcTike demonstracije -roti iusn^lovanski deliaraciii. Ti Volks- t3gi< postaiaio vsenenške politične kiriVa- ivre naše dohe. Vzro!r je U. ker se nametna -cmška ia^-rost odlrcno odvraća od vVolkstag!h*. nemška klika, ki je đoslei nerrSko jav- - terorizirala, to tuđi uvideva in zato >kuša vplivati z dcnuncijacijami navzgor in r,a nemške krose za pridobitev nbeh v stari politični nemško - naciionaini tok. Avstriia — rešena. V ^eji ohčinskega sveta dne 17. aprila, v kateri so mestni proroki izrekli grotu Czemimi sv je 73iir.anie in ohžalova'ite na niegovem (>d-: du. ie ^klcnil mestni občir^k? svet. da *e r-ekrsti do^lei^nji Svetornacrdalenski trg v Ka'ser \Vi1helm - Platz^. Ker vsakdo \€. pod kakšnimi avspiciiamt ie moral iti srrcf Czernin. nomeni ta prekr^titev omenie-T ega trga r>rav enostavno. v bistvj pa zelo ^rezpnmernbnn. demonstracijo navzgor. Imamo v Avstrifl sicer svojega avstrijske-za. cesaria. ali. iz Maribora v Perlin ie bilo ^e vedno dosti Mižje kot \7 Maribora na Dunaj. ozirona iz Maribora v Laxenburg. Kajneđa. go?nrd ž'ipan dr. Scprmderer fn njegov naslednik dr. Orosel?! Po pojmova-niu naših mestmii prorokov Avstri'a že dav-ro nič drugega ni veČ. kot — velikooruska atrapiia. Beda ž i v 1 j e n t a. Na$ občinski ^vet *=e sestane samo takrat. kadar napada -a« Slovence, ali pa. kadar demonstrira za vsenemške belange<-. Tako ie dne 17. apri-'a pač prekrstil trg na ime remškcga ce^ar-;a in izrazi! občudovanfe grofu Czerninu. n! na imel već ča^a, se baviti z našo aproviza-ciio. z vsakdarnim življenjem bednega mestnega prebivalstva. Kraha zmamka redno vsa? vsak teden enkrat. O kakem rboli-šaniu kakovosti kruha seveda sploh ni go-'•'ora. čeravno se nam ie to obetalo zadnjič Marburger Zeirung«. Mesa že ni skoro "ikjer već dobiti, dasi so vpeliali mesne "arte, na katere pf norala dobiti oseba na *eden po enkrat ?0 dkg. ?eveda tuđi nf ne cuha ne sluha o kakšni moki in vse kar je '■"liti. obstoja v koniznem zdrvibu. Da je -vica mesta vsled neužitnega kruha da-cn tndi želodćno bolna, se ume po >ebi. ^-ompirja n*kjer ni več. Manjka pa tuđi ^ladkona in vseh drugih fivil. Zelenjave se ■e mo?io letos posaditi komai oolovico to-liko kot lani: pa smo sele nekai preko sredine aprila in sledil bo 5e ves m^ m ItmiJ. Princ Sikst in vMarburjer 2 e i t u n g«. Zadnje številke ^Marburger 7.C\t\in%" so ravnotako polne napadov na orinca Siksta Parmskega. brata naše cesa-nce. kakor so polne napadov n. pr. na celie ^n na nas Jugosfovane. V tem se list prav čisto nič ne ženira in prinaša skoro vsak novi dan tuđi kakSno novo ^zanimivost«, tako n. pr. da ni res, da bi bil princ Sikst <"lužil samo v belgijskem in francoskem Pdečem križu, marveč da se je tuđi osebno direktno udeleževal bojev proti Nemcem. za kar so ga Francozi odlikovali haje tuđi z -voinim križcem*. kar da dobodo v franco-slff I* naibrabrefšf vojaki iz fronte. Za na* ie ta »zantmtvost« precei ne- j zanimiva in ne bavili bi se z nio, če bi te ; nctice ne karakterizirale v posebni meri — I naše cenzurne razmere. Će bi si, recimo, | slovenski list upal v tem tonu napadati ce-saričinega brata samo enkrat, ga ustavijo za nedogleden čas, »Marburger Zeitung* pa je seveda za kaj takega popolnoma nedo-segljiva. Kako naj te notice vplivajo v javnosti, je tuđi vsakemu otroku jasno; one naj ' bodo k.ot agitacijsko sredstvo v dosega vse-nemškega cilja, ki ga našim Vsenemcem nikdar ni treba prikrivati, namreč. del »ti za Prusijo proti Avstriji in njenemu vladarju. V službi usmil jenja. Kakor vsako leto, tuđi letos pobira poseben od-poslanec >us:niljenih bratov« iz Gradca po : mestu in deželi prostovoljne milodare, pri- j « spevke za vzđržanje omenjene bolnišnice. i j Ker usmiljeni bratje svoje človekoljubno delo vrše res Ie v dobro trpečemu bližnjiku, ne glede na narodnost ali politično prepri-čanje. priporočamo njihovega odposlanca \ našemu ljudstvu kar najtopleje. Ca^i so I težki in ogromne so zahteve, katere se dan j na dan stavljajo do omenjenega zavoda. | Zavod pa je odvisen samo od podpor. Tiso-či bi bili prikrajšani na zdraviu, če bi moral zavod prenehati. Kdor ima denarja za vse mogoće drugo, ta naj tuđi v ćlovekoljubni namen usmiljenih bratov v Gradcu odrine svoj dar! Vrerae. Po solnčnih dnevih je zo-pet nekoliko đežia. Vrsa dežela je že v rai-Itpše . ' nju. Na polju in v vrtovih ka/e za — .. 'bro. Zelenjava pridno poganja. Le Škoda, da je letos zelo primanjkov ;!o semen in mladik. Če ne pritisne še mo:, pozneje nepričakovana suša, bo vsai za silo v naihujsih mesecih. Tuđi sadje za enkrat zelo lepo ohtta. Treba seveda počakati. Lani je n. pr. sele majnikova vročina nnjči-la dobro letino. ki je obetala kakor le*os. — Pravijo, da je zadnie dni ponckodi po Spod. ^tajerskem bila tuđi že toća. Južno-vzhodna Spodnie^tajerska ie imela dne 19. aprila več - ičnih pomladnih neurij z bliskom in g ■■:. Poročajo tuđi, da je na posamnih krajih strela opetovano vžgala. Nova slovenska pridobitev. Znana veleposest »Murhof« blizu Selni-ce ob Muri, je prešla za 80.000 kron iz nemških v slovenske roke. ->Mur-hof ■, doslej lastnina Nemca Pinssija, je ku-pil Slovenec Karei Gornik. N e m š k i >V o I k s t a g«. Nemški --Volksta^' v Mariboru se bo vršil najbrž dne 5. maja v popoldan^kih urah na Glav-nem trgu. Govorniki se bodo posluževali balkona na rotovžu in od tam govorili zbo-rcvalccrn. Za svoj ^Volkstag« seveda agitil rajo na žive in mrtve in obetajo, da pridejo odp~^lanei nemštva iz celega juga monarhije, tako iz Koroške. Kranjske. Trsta. Primorja in Dalmacije. Javno si še dneva zbo-rovania ne upajo razglasiti. Vzrok je v tem. ker se boie, da bi tuđi mi Slovenci za oni dan sklicali javni politični shod. kar bi seveda moglo imeti kot po^ledco spopade med §čuvajočimi Nemci in zbnrujočimi Slovenci. Politična oblast pa bi v tem slučaju, da prepreci redogledne posledice, najbrže oba shoda kratkomalo prepovedala. Tako komenrira nemška javnost to prikrivanje dneva. Dvojna mera. Koroškim Slovencem je bil s^od v Rožni dolini preoovednn. ker bi se naj bil vršil na javnem prostoru, ali. kakor se !c izrazil orizadeti vladni funk-cijonar. '»pod milim nebom-. Mariborski »Volkstajr* se ima vršiti na GJavnem trgu pred magistratom, torej tndi na iavnem prostoru, oziroma »pod milim nebom-. Za Kninis in ^ Mko Jogo-sliiiipsifsa li*. fugoslovanski klub je sprejel nadalje sledece izjave za majniško deklaraciio: Dunajske Slovenke se pridružinejo jugoslov. deklaraciji: žnpanstvo Cer!:lje (okraj Krško);* Kornenski zupljani fokraj Kamni^) dodatno 115 podpisov); občinski odbor Javorie nad Polianami, TCranjsko); občani občine ^marjcte na Krani^kem (?*?> podpisov); županstvo občine Smarjete na Kranjskem: prebivalstvo občine Ustje pri Vipavi ^325 podnisov); prostovolino ga-silno društvo v Poljanah nad ^kofin I.oko se je obenenT pridružilo k prispevku za dr. Krekov spomenik; možje in fantie. žene in dekleta občine Mrzlo polje ter nienih va«ii: Ivančna, Gorica. Skrjanče, Crnelo in Gorenja vas pri Zatični na Doleniskem (173 podpisov) ; možie in mladeniči, žene in* dekleta občine Hudo ter njenih vaši: Stranska vas in Mala Dobrava pri Za:ičim" na Dolenjskem (^5 oodpisov); moži e in mladeniči. žene dekleta iz vaši Zatičina. Mekine, Metnaj. Velika Dobrova, Goričica in Vir. vsi iz fare in občine St. Vid-Zati-čira na Doleniskem '356 podpisov); možje in fantje, žene in dekleta. navzoči na obč-nem zboru podružnice »Slovenske Straže« v Veliki Ligojni se navdušeno pridružn.iejo m. dr.: občinski odbor občine Anže: občinski odbor občine Gorica: oččinski odbor v Kotredežu: kraini šolski svet Globoko; dekleta in žene občine Morje (11« podpisov): možje in mladeniči. žene in dekleta žunnije sv. Lovrenc ob Temenici. občina Velika Loka (skupno 310 podpisov); žene in deketa občine Zabrežec (73 podoisov); žene in dekleta oTčine Boršt (124 podpisov); občinski odbor občine Luzarje. Od profesoriev mariborskes:a • bneo-sovja smo s^rejeli sledečo izjavo: »Vsem narodom brez Izjeme ie Kristusov evange-lif odori oot do civilizacije In naoređka. Nič ni bolj nasprotno temeljni Ideji kršćanstva, pravičnosti in smotru države, kakor če močneiši narod ai stranka krati primitivne naravne pravice Stevitno slabel^emu ljudstvu. Tisočletna zgodovina spričuje, da je v danih razmerah slovenskemu ljudstvu popolnoma onemosočeno. prltl do onfli pra-vic, ki mu jfredo po naravnem pravu In po temeinem državnem zakonu ter se povrfi na brezvesten način žaliio njegove verske svetinie, zato je edna rešitev iz tega položaja vresmCenje deklaracije Jusjosov. kluba v avstrijsk! državni zbornici dne 30. mala 1917. Iz teh razlojrov se profesori! bo-Kosiovnega učilisca v Mariboru pridružujeto I ndajiostfo pozdravljalo plemenito Zprizade- j vanje za svetovni mir med narodi in drža-j v^arni sv. Oče ta Benedikta XV. in NJeg. Veličanstva cesarja Kama I.« Slovenske žene in deketa iz Maribor« in okolice se izjavjajo ođkiito in možem enakovredno za m. d.; krajni* š(»lski svet Turje (pošta Dol pri HrastnikuJ: občina Prekopa, (okrai Vransko); občinski odbor občine Pacinje (okraj Ptuj): žene in deketa iz fare sv. Venčesla (90 podpisov); žene in dekleta občine Zerkovce (župnija Moče); 62 podpisov; žene in deideta občine Spodnje Hoće; možje in mladeniči, žene in dekleta občine Rogoza' (župniie i HočeH 41 podpisov: občinski odbor občine i , sv. Martin pri Vurbergu (okraj Maribir): j možje, žene in dekleta mestne občine Slo- { venji Gradec; občina Gruškovec (oVrai 1 Ptiij): begunci iz VVagne pri Lipnici (568 j podpisov): občinski odbor Savci (okraf { Ptui): žene in dekleta obćine Škofja vas pri Celju (vaši: Zadobrova. Leskovec (92 pod-msov>, Okolica, Arelin (316 podpisov), Sv. lOTiaž, Koblek, Selce. Povše (112 pr.dni-c^'l Trnovl]e (313 podp.). Ljuhačna, Za-čre*, Žepina. Lipnvec. Smiklavž, Glinsko i297 -odn.K Runtole, f-ahnvna. l.e«je. Pre-korje, Škofja vas, Smarjeta (139 Dodn.)f (skupno 1269 pođpisov): občinski odbor Bl-zelisko: Občina trg Vojnik <260 podnisov): krajni šolski svet v Ol.ibasnici (»Na^i mili dc-niovini .^.l^o^Iaviji narodno - krepko, jasno mladino! Zato pa z dušo in telom za iugoslovansko deklaracijo«); občina Gerla-va na MiT-'em p^liu: žunanstvo Marija ReVa na ?taiercKem: občina Krištanci (okr. IJutomer): odbor občine Mihalovci pri Or-mo-ii: odbor občine Vitan: dnhovSčina de-kaniie Videm ob ?n^*i: kraini Sol<:ki svet v Zakotu pri rVežicah: hranilnica in posoiil-nica pri Sv. .Inriu ob južni ^eleznici: obći-na Tbi^ovci - 1 astorrerci; Slovenci in Slo-venk-e ^upnije Kanela nri Gornji Radg ni; slovenski mr»žje in mladeniči. žene in de-Kieta Sv. Primo? nad Muto (1S7 podpisov): morie in mlade"iči. žene in dekleta iz ^kal; Tvera pro^tovrvlinih ga^ilnih drn?tev v po-litićnem okraiu l.iutomer (gasilna društva obč;n: Cven. Gozanievci, Stročja vas - Pristava. Noršenci - Rabinci, Gerlava - Banovci, Verž>i. Bunčani. BuČečovci Stara in Nova vas, TMašovci. Križevci. Ključar >vci. l.nVavcI. KoVoriči - 1 oearovci): možie in mladeniči. žene in dekleta občine Stranice: *pn--» in dekleta občine Dobrova pri Celju (1?6 ir>dnisov): ?ene in dekleta vaši Lokra-vec nri Celiu (73 podoisov): žene in dekleta \t Medloca in Lonate pri Celju (164 w.ć~ nit-^v1): mo'ie m mladeniči. ?f*ne in dekleta oHrSne Artiče pri Brežicah (2%l) podnisov): občin^vi odbor rrca RaihcnburR: žene in dekie^a iz Tesieca. obč'^a Videm (4-1 nod-nisov): občani trske občine Ptujska gora (332 podpisov). Tesli iz mM tffl. Ođvetnislri izpit sta napravila v Trstu ođvetniška konci ni jenta ss. dr. Ivan Marija Č^k in dr. Josip Gia-co n i. Za n'Mtelia na državni obrtni §oli v Tr^ta ^e imonovan asistenf gen. ravna-tplistva tohačne režije inženir Anton D o b r o v i o. Umri je v Trstn poseatnik Josip Fleeo. Živila v Trstu se ne zaplenijo vee. Iz Trsta 23. aprila Trža.ško namesrni-stvo ie odredilo, da ?e zaloce živil. katere prineseio potniki *? seboi ali za la«mo vpornbo. ali za svofp družine, ali za lai^anie pomanikn.nin. živil v Trstu, no smejo več za.nleniati. Velika me«tna akeiia v 1ai$anie bedneca polofaia v Trstn. Tz Trstn 23. aprila: Tnkaišnia sooiialna demokratična stranka, nfimornv.i s r>omor-io vseh politićnib strank oživofvoriti veliko mestno rknio v svTho laisania bede v Trstn. ki crrozi. da bo prihodnje tedne se hnisa. Sklicnno ie zborovanje na dan *2r>. aprila, na kotarom pp ima raznrav-liati o srodstvih. ki nai odstranijo katastrofo, ki se bliža mestn. Akrtie se ude-leže tuđi vsi tržaški državni poslanci in rlan gosposke zbornice Alfred plem. Esrher. Vzpostavitev železniškeea prometa na državni železniri. Vzpostavlievalna flela na železniei od Sv. Luciie do Gorico so skoro končana. Najtežia naloga je bila vzposfavifpv solkanske^ra mo-sm. Napraviiena ie čez oba kraina Pte-bra provizorična žHezna konstrukriia. ki omosroča zvezo obeli ti rov in tako ie železniški promet vzpostavlion. Dne 5. maja bo vozil v Trst prvi hrzovlak planinske z^Ieznice. Zanimiva snominska Irniicra v Oirlein. Voiažki škof Biplik ie obiskal v si rernstvn fm. Boroevira. ko se ie vrnil z iu^ozapadne fronte, naziliko in muzej v Osrlein. Vpisala sta se ▼ tam se nahaiaioro sporninsko kniisro. v kateri ie podpisan neposredno pred niima italiianski krali in številni italiianskt. nnsrleški. frpn^o^ki. helEr»i=ki in iapon-ski \risoki nficirii. Kai in kedai s* sme topiti po IrH?-roah v- Polin, Trdniavski komisar raz-srlnsa odredbo no knteri ie ~ned 2. in 4. uro pormldne nrepovedano snloh točiti alkoholna piiare: od 4. popoldne naprei se srne dati iedni osebi samo nol hitra vina ali tri četrti litra piva. Zeanle p© sploh ne sne točiti. Piianim osebam ie pristop na tramvai nrenovedan. Kr^-marii. ki bi ?e ne ^a^^lali po tem. bodo stro aro kaznovani. Kako «Glas >S. H. in S.< poročat Vlnk za Dalmacijo iz Zasrrelta nride v Prijedor ob 3. do-poldne. odide drnsi dan ob 1.. torei treba prenoćiti v Priiedoru. ker pa more tam na vlak samo 10 civilnih oseh. ie treba včasih čakati rudi več dni. V Knin se pri spe navodno z zamuđo okoli 10.. vlak za Split pa odiđe ob pol 7. Zop©t ie treba tretio no^ prebiti v kaki privatni hiši. Vzier moraš plakati za sln^ajj-ni dve noč-i 18 K. Va novratkn v Za-ffreb ie treba zopet čakati par dni v Kninu. Rep. udobne prometne razmere. Da se priđe naša last v taie roke! Iz Zagreba poročaio. da se ie nradlTa te đni v hrvatskem Primorju družba rav-nateliev zacrrehških bank. ki ie nakupila ćelo vrsto b otelov in zdravi K8S r Crkvenici. na Sušaku, v Novem, samo da ne pridejo tnjcu v roko. Pristniiti \ JomAi felkT. Cl«wriwa t K viUumnHoš 200 X Ljubljanski občinski mt Ljubljana, i.i. aprila 1923. Župan otvarja sejo in proglasa sklepčnost. Overovateljem sta imenovana obč. svetnika K r a i £ h e r in L i 1-leg. Opravićili so svojo odsotnost obč. svetniki Mlinar, Franchetti in Kavčić. Župan poroča, da se mu je izrekla pismena želja 2. strelskega polka, da se izroči častni srebrni rog ljubljanske občine. Dne 17. t. m. je deputacija sloves-no izročila polku rog, bila je pri polku najprisrčneje sprejeta in ostane v spo-minu županstva ta dan eden najlepsih. Brez razločka, bodisi slovenski, bodisi nemški častniki so pozdravili deputacijo kot svoje prijatelje. Na brzojavko Nj. Veličanstvu je došla sledeča brzojavka: Županu dr. Ivanu Tavčarju v Ljubljani. Baden, cesarska hiša 19./4. 11. 20 Njegovo cesarsko kraljevo Apostolsko Veličanstvo blagovolilo je zatrdila ne-omailiive zvestobe. izražene po deputaciji stolnega mesta Ljubljane povodom izro-čitve častnega si«;na!nega roga c. kr. polku gorskih strelcc št. 2, najmilostiveje vzeti na znanje ter mi ij naročilo, sporočiti Naj-visjo zahvalo za to vdartostno izjavo Vam, gospod žuoan. kakor tuđi patrijotičnim da-rovalcem častnesa signalnega roga. Marterer G. d. I. Dne 19. t. m. je prejel župan od gosp. polkovnika P o u r 3 se posebej zahvalo za krasne ure v družbi deputacije in za izrečeni ros:. — Ekscelenca bivši minister Otokar baron Trnka je poslal sledece pismo: Visokospoštovani gospod župan! Izvolite sprejeti in slavnemu mestnemu svetu tolmačiti mojo najtoplejšo in najsrčnejšo zahvalo za prekrasni diplom ćastnega me-Sčanstva bele slovans'^e Ljubljane, ki me ni samo prijetno iznenadil, temveč" ki mi rudi ostane za vedno drag in nepozaben spomin na kulturno središče bratskega slovenskega naroda. Za mojo podooro Vaših plemenitih stremljenj za povzdigo milega jugoslovan-skega naroda, za moje dolgoletne simpatije k njemu in k Vašemu krasnemu mestu, za izvršitev dolžnosti napram Vašemu dose-daj po krivici omalovaževanemu ljudstva in Vaši neskončno krasni domovini, je poča-ščenje. ki ste mi ga izkazali. malo zasluženo; prositi Vas moram torej, da vzamete v dopolnitev mojo IJubezen. moje prijateljstvo in zagotovilo. da me bo vedno napol-njevala s ponosno zavestjo pripadnost k Vam in da bom hranil to drago vez v časti in verno kot biser v svojem srcu do svojega posledniega vzdiha. Naj se krepi in vzevita Vaša lepa Ljubljana, naj tuđi dočaka bratski slovenski narod po dobah težkega trpljenja srečne in zagotovljene bodočnostt take, po kateri hrepeni in ki mu po pravici gre! Izvolite sprejeti zagotovilo mojega globokega spoštovanja in srčnega prijateljstva! Vam vedno vdani Otokar baron Trnka. \a Dunaju, 12. malega travna 1918. V Gradcu je umri vojaški povelj-nik fmlt. Ignac Schmidt- Fussina, kl je služboval več let v Ljubljani. Župan je izrazil vojaskemu poveljstvu v Gradcu sožalje in dobil od graškega povelistva iskreno zahvalo. V nedeljo je bil instaliran novi tr-novski župnik Fr. S. F i n ž g a r. Župan se je udeleži! te lepe cerkvene slav-nosti, a zato je »Resnica« župana na-padla. Župan izjavlja: Slavni mestni svet! V nedeljo, dne 7. aprila praznovala je trnovska fara, katere patron je mest-na občina ljubljanska, instalacijo nove-ga župnika, gospoda Frana Ser. FinŽ-garja. Bil je to lep praznik in vsi trnov-ski župliani so se ga iz srca veselili. Kot zastopnik mestnega patronata bil sem k tej slavnosti vabljen in moja dolžnost je bila, da vabila nisem odklonil. V prvi vrsti je bila to cerkvena slavnost in katolika bi ne smelo biti na svetu, ki bi patrona, ako se je te cerkvene slavnosti udeležil. radi tega opsoval. Meni se je pa nekai takega vendarle pripetilo in naravno je, da se moram s tem dogod-kom, dasi nerad, pečati v javni seji. NaiintimnejŠe glasilo našega gospoda deželnega glavarja dr. Ivana Su-steršiča in gospoda kanonika dr. Ev-gena Lampeta, tednik »Resnica«, posve-til mi je radi udeležbe pri instalaciji gospoda župnika Finžgarja to-le dnevno vest: Zakaj je bil v nedeljo liberalni shod v Kranju prepovedan. Dr. Ivan Tavčar je bil malokedaj v tako veliki zadregi, kakor minoli teden. V Kranj je svojim političnim somišljenikom obljubil iti na shod, v trnov-sko župnišče ga je pa vleklo vabilo novega župnika na nedeljski instalacijski obed. Razume se, da je trnovsko vabilo prevladalo ču ten ie g. ljubljanskega župana. Iz te mučne situacije ga je resila vlada. Osrednja vlada je namreč sporočila v LJubljano, da javni ljudski shodi nikakor Še nišo dovo-ljeni. pač pa samo društveni. Tu je dr. Tavčarju šinila v glavo misel: NedelJsM shodi na} bodo kar prepovedanl, naznanil ne kaže izpreminjati — in trnovsk! obed je rešen. Tako se je tuđi zgodilo. Mal košček papirja na dež. vlado bi zadoščal. pa bi bili nedeljski shodi rešeni. Namesto teea je dr. Tavčar v »Narod« napisal ogorčeno notico proti vladi — pred ocrni mu je pa takrat migijala dobro obložena trnovska farovška mi za. Tako se ie zgodilo, da sta si v nedeljo v Trnovem napijala prelat Kalan in dr. Tavčar. Brez uspeha sefn trudil svojo glavo, da bi iztaknil vzrok, ki bi da jal de-želnemtt glavarju dr. Šustersiču in de-želnemu odborniku dr. Lampetu povod, da bi me smela kot ljubljanskega župana na tak po del način osramotiti pred ćelo trnovsko faro. Odkar ie nastala vojna in odkar nas je ta učila, da je medsebojna Ijn-. bezen, medsebojno prizanašanje in medsebojna odpustljivost največja mori ros t revnejra našega sedaniejra življenja, nisem nikdar pozabit na tisto snoštovanje. katero dolžujcm dežeine-uw gUvarjju in na avtagUetot kateri pristoja deželnemu odboru. Zatorej 3fe danes ne morem umeti, kako sta mogla dr. Šusteršić in dr. Lampe radi Finž-garjeve instalacije spustiti nadme ča»-nikarskega svojega kodra, da me je pri tem ne samo onlajal, temveč mi po srvo-ji naravi onečedil tuđi snažno malo obleko! Drugega izhoda ne najdem, k&t-kor da domnevam, da deželni glavar to dr. Lampe za nedostojni ta napad ništa vedela — če se pa motim, potem obža-lujem vse to ne v svojem lastnem imenu, pač pa v imenu gospoda deželnega glavarja in gosp. deželnega odbornika, ker si bo pri tem ma^sikdo moral misliti, da si dr. ^usteršič in dr. Lampe javnega delovanja brez sklede pred« stavljati ne moreta! G. župnik Iv. Vrhovnik se zahvaljuje obč. svetu za udeležbo pri veliko^ noćni procesiji, za častno pokojnino in priznanje njegovemu delovanfu. — Mestna hranilnica naznanja, da je upravni odbor v svoji seji 26. marca t. 1. izvolil g. Ubalda pl. Trnkocze^a za svojega predsednika, za podpredsed»-nika %. Rob. Kollmanna. za člane rav-natelistva pa Kg. Iv. Milohnojo, dr. K. Trillerja in Andr. Žarabona; za njih namestnika gg. Karla Seuniga in Jos. Vidrnarja. Zastopnik nekega občin. kluba je opozoril župana, da odseki ne odgo-variajo več razmeram; zato se v krat-kem izvrše volitve v vse odseke na-« novo. Zanis'ik zadnje seje se odobri. Dežel. Domož. društvo za bolne na pljučih se zahvaljuje za podporo 5000 kron. Darovateljem raznih zneskov za mest. uboge se zahvaljuje župan iznova imenoma. Zaradi slabe zveze in vožnje električne železnice poroča ra\Tiateli AL Ciuha. da se doslej zaradi slabih trač-rrlc ni moglo hitre je voziti, zdaj pa se tračnice izmenijo in poslej bode vožnia lahko zopet hitrejša in zveze točne. Zaradi zatvoritve dveh poštnih fr. lijalk se poroča, da se s 1. majem razmere zopet izboljsajo, ker je osobje zopet na mestu. * Dalje poroča g. župan: Danes in včeraj je prišla na magistrat množica resnično ubogih žensk ter energično zahtevala živil. Tem revam njih nastopa ni zameriti. Kakor pa je v* življenju vedno, se upor lačnih obraća proti tistemu, ki je najmanj kriv. Res je, da se s tem, kar se dobi danes na krušne in druge karte, ne da več S-veti. A čez 14 dni niti koruzne moke ne i bo dobiti več. Najhujši bo za prehrano mesec maj. Neobhodno je tore! potrebno, da se poklicani faktorfi hitroj pobrigajo, da dobi Ljubljana vsai ne-: kaj priboljška. Sicer nastanejo opasne' revolte. Zato sem — pravi župan — energično že danes zahteval pri vlacJf kaše. marmelade, fižola in drugfh žtvil, da se zadovolji potrebi vsaj za silo., --■■■- >\ _i 700 najrevnejših rodbm da-, nes resnično ne more več obstati ohj tem, kar se lim nudi: matere pa ne mo-' rejo gledati, kako stradajo njih otroci. Ne vem, če so govorice resnica, toda ženske so danes trdile, da jih je vlada poslala na magistrat, češ, da dobi magistrat vsega dosti. A resnica je, da nijfci krušne karte ni možno več likvidirati m moko, nego le še s Va kg kaše. Od župana se ne more zahtevati, da bi raz-deh'l več. kakor je prejel. Razdelilo se je danes zadnje ostanke testenin in ne-, kai suhega sad ja. Ker se je bati no\ih izbruhov, se dva vhoda mest. magistrata zapreta, eden pa zastraži, ker odsle} se na magistratu ne more več trpeti ta-kih nastopov. Obč. svetnik dr. Fran Novak poroča o dopisu mest. magistrata srlede^ raznih prizivov proti kanalski pristoj-bini. Prizivi Pavle Hahn, Mar. Prime. Tv. Lauter in Hele Souvanove se kot. neutemeliene zavrnejo. Isti poroča o dopisu notarja đr. Sehmidinererja elede ustanove Fr. Sirnico ve za ubožane liubli obrtnike Notarjev nredlog se v interesu obrt-nikov ođkloni. Isti poroča glede prememb v dolo-čilih o dolžnostih in uravicah urađ-ništva Mestne hranilniee ljubljanske ter se sklene: Cinovna razvrstitev uradnikov se določa po činov. razredih. V III. čin. razredu ima kniigovodia prednost pred nadlfcontroloriem; v IV. ^in. razredu podtajnik nred kontrolor-.jem in blaerainikom: glede blasrajnika in kontrolorja pa se določa, da ima, prednost pred drugimi oni, ki ie po definitivni službi starejši v dotičnem činovnem razredu. Dalie se sklene, da se ustanovi pri Mestni hraniInici še eno mesto kontrolorja extra statum. — Obč. svetnik notar Alb. Huđo-v e r n i k poroča o predpisu vojaških nastanitvenih pristoibin nekaterim MŠ. posestniKom Icr predla^a, da se jim, predpi^e ta pristoibina v oni izmeri, kakor leta 1917, tuđi za leto 1918 in sicer s %%. Isti porcoa o oddaii mestne vožnje za odsronce. rešilno postajo ter sa-.silno in reševalno društvo za 1. 1918 ter predlagra. da se odda^o te vožnje edinemu ponudniku Josipu Turku za pavšalni znesek 11.000 K. Obč. svetnik A. Likozar poroča o povračilu troškov za nadalinjo nado-meščanie ravnatelja mest. dekliškejra liceja ter oredlasra. nr,i plnoa mestna ol)-čina provizornemu učiteliu 2400 K rai leto in deiflinostno doklado letnih 840 R na korist držn\-nemu zaklmlu. Podžupan dr. K. T r i 1 1 e r poroča o probnu zakupnika mestne kopeli Ko-lezi^e zn n.opravo 18 novih kabin ter ra r>o«iaiisrme zakunne nouodbe za na-" H.M-miih 10 let ter nrcdlncra: Mesto raz-1 siri korici zo 1S k.-hin za katere ie pro- racujoan iroiek 4800 K 7,fiVnnnik wM*d Stran 4. _________________________*__________ #SLOViiNi>Kl NAKOi>", 0ae 24. aprila 1111». &J* Stcv. 4» pelerino troikor Ukoi k* to teto U * f iaue. Drmro polorlc© s# i*v*i» g*. fcvmlk pts&rf • ** obrtrtnl m rate tailiuite v dmtih z*por*dlllh fetiS ftfcrofcih. ini 1. ma)« Itl9 po***. Zi-Irtip*« ?min*ibs m ptđaJfiai im 30. mmt-)» 19SM Za «hi«M OTrti s*k«paik* pn-••H« p#**4b&. I • t i poro^* * proiaii mtaih »hut pftK in dniffih meti niilili ii*faib*ne«v «a naktrilo tiaibtn« obtak* ■* L 1918 IH predla«»:»fo»tat »fer* fobt m L 1918 ti****) Mt obtako In obvter po 800 do ©00 £ 1b irf«*r pe »eri kakor §o toto« MUHI Drvffl oftlnAbOTici dob« pariti !0r>—V)0 K m obitk« ta obale*. Pavial P* »• ne isplate ▼ aotovini aeco po-**vna predložen« faćone r omeni«*i vitini. Tržni straši ■* zriia naTiaf ■» •*?*ko na S0 K Obe. svetnik dr. Fr. Hotak pe-^ća slede pr*m«aib# recnlaftneffa na-erm va oddelek med Duna|ako oteto ia f^o na Ruđolfora ialeniieo cfod* po-ffen»aitj* Pr&z.ikovc nlioe. TfouUtovi 4>■ ravni mneri £e* Danajsko ee-«!«» rio njih r>A**^«tva. tan odmerl na ob© •tr*ni pn torta iirfar« ee«t*. t. i. 7 metr^r. in južno »farbao ftrto položi Addalieno tri m^tre od preje emaiii*-*e*a p"?ir>pia. Tako dobljena mnmr nai a« rn'drži do Đodalj^ar« Noto ulio*, at! tana p.i izpelie r ravni *meri ob eo* otf aa Rudolf. ielemieo. (Spreieto) OW. nretnik Jan R u i i ć k a po- r'n firlpfie nadaiievanja d«I sa urodi-Pavsiro »tnnr# med Tacnom in cr-t« »ni Ohcinaki rrM odklanja vsako ^dffoimrnopf za npdojrledne posledioo. *e ho LinJbliana ostala brez rode. ker ie ?*rolasija M»rf poneereeona in te ie sato reka cloboko saledla r dno sroie ^r^r>r?v* ttruep. Npino^ne rane ere pri jBontneni vodovodu je zakririla driavna «f»fava. ker resrulaciie Save ni irrrsila r tfovntiTuh meiah. Miniotrstro sa i ama ^«'?- ^e »tiino porivlia. da brex odla-ientn IrvrJii potrebna dela v aaveikj »tniffi ter reM Ljubljano katastrofe. Ta roi«ol»ieija -*• pred loši c kr. deiolni v?mi in nsmiMrutvri na Dunajn! Obe. svetnik šeriak Drosi. da bi ae Mfijina kcpel xopel i »ročila promot«. Ziionn iziarUa. da ie ta kopel ureiena ?# ra kuriaro « »oto, r&to ie njena uporaba *korai nemofna. Žnpsa dr. Ivaa Tar^r pfari miini predlor da s# hi< rose-fTiikii Karlu Vidmarin v Ko-nujšni u]\c> izda r>redaostna iriara ga poBoiilo iOfiO K. F^fošnii se affodi. Obcin^ki *rr^tnJk Tvaa Kre*ar epoiaria na neko prošnio I. društva hišnih po^eMnikor »aradi pobiranja voiaSkih na^taDiarenih pristoibin v se-HaoiJ irmeri. PriPtofbine aai bi »e ra»-delile na rer let, 2npan od^ovaria* da prati «klet>u oMinukeea »reta ni bile nobene^a. ugovora, da se pristottrine itftk razdeie aa ve* let, da pa 9* bo rae«Jr> govoriti o stvari v prihodnji aoii. Nato p# ie vršila tain» seja^ Dnevne vesti. — OAitovaaio. Zlat taalužni križ s fcrono, aa traku hrabrostne svetinie 1e dobil porofatik Peter J o e 1 f iz Kraala, tafta* dodeliea neki kavaleritoki diviziji na eeveni. — Veliko oarjo v tekooeai iolskem letu zadnil ali predeadaii razred kake srednje iole ali tai jedaakeffa nenepra savoda, od 15. maja aa 1. iaatta, Aa »o Hm omo*o£i obink DripravljaJneffa t«*aia sa cto-loetno (vpi>ooobl1^BootBo) aka%njo. osi-roma sa polacaiiie ispitov. — To Stelorakoca 4e»elBe«a iolako-*a rveta. Stolni dekan v Mariboru Josip M a i c e n in fftmnasiiski ravnate li v Maribora dr Josip Tominiek sta imenovana sa člana de£«lneflca Solakes^ svota sa bodoen fnnkeifeko dobo. — tTratefika inMHaisfa iolrloaa >Wiener Zure piioMuie naredbo fl-nanfnesra aiinistrstva oporarnamo ■ prizadetimi miaiAtrstvi z dne 29. i a. fflede eakratao doklade driavnin aa-»ei&tneam. driavnlai vpokoieaoo«. vdovaD ia strotaai drsavaih naiaeo/en-eov. kakor tuđi ooobaia, ki dobivajo mi-loščine. Naredba stopi v voHnvo 1. ma- ^ *■ l « *__-_.' ______ n-t — PrsT-saafrin %Draibo sv. Ciri- la ia sfooJis« v sa■*■■!■. Maoco oodruzaie >Dniibo ov. Orila ia Metoda« je bilo »ed votbo nedelavnih. Ne-katere pa todi v toli ftoikih aioo peaa-bile svote svete aole*e vrtitL V ao> voišoai ^asu 00 atifelo auM>ff0 podiat-aioe m doioam, aokasovo 00 Ibi aairoiais plodoaooao. kakor U kototo loomi—n popraviti. Poeebao poHvalao ainriais omeniti podmtaioo v ĐorovaieL kaot* ra 90 poalala «lav»i Mbi od Boiica do daaoa 10i4 K'—. IiMJa trsoa io, sĐroši tmmNk lm m— — oSrr Jo pUs rodotfvbM iiolitiiiijlaoott pri aa-vednoat aaooat aaroda. HvaU 4oia ta poIiNuf hisoti? — Ob arifikl asosrs so zbrali rrn »Soteftc v FoMoaovI klotf sa C. ED.SIL-Off. Fr/Repič ia I. Vlraac ota a^4 voaaio te Mokro-»ft ▼ Li»blia»o aabraom »a »Dmloir K 58--/G. Alob VoUkoiae tLkr.nl •DMjjo^Sgifc* MaHiovasav* vw*r ▼ ovoii aprilovi Moviiki aiodooo voo-oiao: Kovom oaom aasrotil Nadala aase nove trgovino. Olaiiave pri aaatopa ia nadajjevaniin obrtov. Prosaot s aadomo-aiki fcvil. Raaaoteroati: Informaciio pri trsjovski io obrtnički sbornioi. — Raa-flaa c. kr. dezelnejra predoadnika aa Kraajakem a dne a aiarea 1918, stev. 6979, o prifflaoitvi zaloga losa. * Kako ae pridobi vodii dohodek s rentnim savarovaajeaat — Detajlaa trgovina po vojni, — Rasstava aurosralov na Duna-Jo. — Gospodarski pomen Ukrajine. — Prejemna pravica, delničariev do novih delnif. — Minimalna plača sa tr-Kovske na^tavljence ia vojne doklade sa s&sebne nradnike. — Rasširjenje deželne^a po^tnesra nromota v Rumu-niji ~ Pnsku.sno službeno razmene postane po preteku primernegra časa stalno. — Prepoved dražbe potreb&Čin. — Službeno razmerie pri prehodu obrta. — Pri zopetnem vntopu y isto službo po kratkem prekinienju je domne-vati, da vehtaio enaki pofroii, ki so se pri preiŠnjero službenem razmeriu do-afovorili. — Poštna povzetia. — Omot in zatvor vrednoetnih pišem in znvitkov v tuzem&kem prometu. — Rpreiemanie sa vitko v na ppštah. — Zaloge lesa. Društvene vesti: Izkaz društvene po-aredo v alnioe. — Grešan tr«royo»v opozarii svoie člane na sledere: Unravno sodisće raz-•oja, da ni smatrati kot pla^o one dra-fflniake doklade. ki ni po bile dogovor-iene, amnak iih dc^od^iMci nroFtovolil-no isr>lačuie.io in iih lahko ustaviio. kadar »e iim zdi primarno. To ie važno za one deiodaialce. kntonh uslužbenci so podvrženj penziji: ero u z v .rovaniu za starost. — Umrla ie r.a Crf-ziiiei Terezija F i n i g a r . mati meElnesra župnika Finž^arja v Liubliani Pred par dnevi smo poročali, da ie obhaiala zlato porok o. — C. kr. ravnatelistvo državnih železnic Trst od«ia potom razpisa buffet na kolodvoru v Grosupliem z dnem 15. iuliia TJ18. Kolekovane ponndbe ie vlo-žiti naikasneje do 1. iuniia 1918 opoldne pri a-lavni pi sami c. kr. ravnafelistva državnih železnic. eksnozitura Liublia-oa. Natančueiše podatke se lahko izve ir istočasnecra rarnisa v >Orf«ervatore Triestinoc in >Laibacher Zeituncr«. pri c. kr ravnatelistvu državnih železnic TrFt ekspozitura Ljubliana. ali pri že-lezni£kem kolodvorskem uradu v Gro-supliem — Razpošilianie blarovnih vsoreev na armado na boi'Sou ie nod obstoiefimi noeoii zanaprei dovolieno tuđi na voi-nopostn© urade 296. 379 in 504. ustav-ljeno pa na voinopoJItni urad 221. — Poštni mrad Areo na Tirofekem se ie od^rl za celotni poštni promet. — Oropanfe denarnera pi^ma a.-o. bi>nke v Ljubljani. Cetrt mili iona ^kode. Ko so ie odprlo neko denarno nip-mo. ki ie bilo predano dne 2. aprila 1918 od podružnice c kr. priv. avstro - o«T-i*ke banke v Liubliani na naslov: c in kr. pomorski batalion v Trstu, se ie uffotovilo da so doslei neznani storilci ipto otvorili in veebino. sestoiečo iz bankovcev, v skupnom zne#ku 250.000 kron. ukradli. Vsled jtesra fo rarpisuie v svrho da se ptorilci izsleds. nairrnda 500 K kakor tuđi. da se ukradena vred-nost ali pa del te vrednosti zopet naiđe. nagrada 5% za naideno vrednost z opombo, da si prldržuie poStna uprava nravico, da prizna oziroma razdeli to nA«rado po lastnem preudarku in z iz-kliuftitviio vpake pravne poti. — Tobačna karta. Iz ob«irne naredbe k tobačai karti navaiamo to-le: Kadilei so razdele v stalne in slučajne odjemalc**. Za stalna odiemalre bodo veli ali vsi inoski od 18. leta dalie. ki se ne nahaiaio samo slučajno v kraju to-bačne zaloare in ki nimaio že pravice do dobivania tobaka. Za s«lu?*itne odtemal-ce so bo smatralo one moška. ki se nahaiaio samo mimoffređe v tfratu trafike ali ki že imaio toba/no karto n. pr. pot-niki, tuici, voiaki. zlasti volaki na do-nit-tu ifrl. Staln« o(ii>m«ifi, otrod !n mladenci nimajo t>ravio© do nakuTiova-nia kot ?lučaini odiemalci. Tobačni materi i&l bo v prvi vrsti določen za stalne odjemeloe. vpiffane v eeznamih, in se iim bo oddaial proti izkazn toba^n^ karte. Kar ostane, moreio dobiti sluč.ii-ni odiemalci. Določitev. koliko dobi stalni odjemalec, *i*» izvrii po odmeri prei<»mka založnikoveća za vsak založni okrai iednako potom oblaeti Druge podrobnosti ftt\o navedli vfcerai — Drnii tstviaa. V noboto popol-dne io bilo r hiši it. 2 v Voiaški hlid pri bplem dnevu iz etanovania na zasro-neten način ukradene^a 20 m b^leea blacra ^rradl) za mo^k*» snodnie hlftčf*. 5 m zelenecra in 4 m modrega kvadrira-ne^a bla^n za bluze, ft m frnet:a pikca-stera blari tuđi z« bluze. 5 m polsvil-nate lila nodlare. 2H m svilnatera «e-firia, srporna hila radH budilka In ena taka budilka v uuniatem ftuijn ter ?Jata sapp«itnica v podoni veri žice. 8kupna Skoda CTia*a £«z 2V>0 K. Tat 1« imel na raspola^o ee nreoei druerih drarooenih predmetor, a ie pnjrtil vtm na svof«n m«6tu in se zađovoliil bahio b ?«rorai nav©denimi. Ne^>ovabl1enec teh reci sro-tovo ne bode rabil sam. marveč iih bod« skuial kie snefati bodisi že va denar ali za kai drure«a. PoSteno obMnRtvo s« prosi, da bi prodaialea takof ovadilo varnostni obaviti. Kdor ie pa r polofca-iu o tat vi ni iroloh navesti kake podatke, na nodlaci katerih bi se samosjio priti storilcu in fikradenem blacn na sled. so prosi, da iih proti dobri nagradi sporo-fi v Volaški ulici it. 2. Uan-l Io 22. t m v Postoiai m. Eaiil Oar žaro Ili pL Thuralaok. N. v. m. p.! ITavi io v Smartnoai pri Li ti i i r. Vaclav Polank* f puktilcni uokjtiuik "T»W^ vf h!Fr. Pire So-iraaHoa.« gooVaita* ni tnola aikoli te ^^b ^^^_^^ a^M^Mstt^so> x aa^^kiflB Jibmao^bv Ptić noi skriva glavo v mnenju. da ara nikdo ne vidi, poglavar sodraške ob-čine je pa utajil ime svojega očeta. Lfahko vara dež. glavarja, domaćega župnika ali javnosti ne bo. Dobro poznamo v reeniri protokolirano firmo Pire-L-ovrenčič. Tih kompanjon. Zaroka. Iz Skofie Loke nam pišejo: Pred kratkim iz ruskeera voinega vjet-ništva pobe^rli naš tukaisnii domaćin g. Rudolf Ziberl. vri delavec na norod-nem polju in sokolski vaditelj. se je preteklo nedelio, dne 21. t. m. zaročil z gospodično Angrelo Sokličevo, iz lurledn« narodne rodbine iz Krania. Mlađemu bododemu zakonskeznu paru ielimo obiio sreče! Lovsk« sreda. Gospod Jo^ip DentH a a r. posestnik in tovarnar na č'-ešniici pri Zeleznikih, ie ustrelil 23. t m. v Kegusnici krasneira nivietra petelina. Celifko pevsko društvo. Iz Celja nam pišeio- Naše pevsko društvo ie priredilo v petek 19. finrila ob 8. uri zvečer v Narodnem domu v Celju občni zbor — prvi po štirih letih! Navzo^ih je bilo 50 pevk in pevcev in nekateri odlični Celjani. podnomi člani in erostie. Ob^ni zbor Ie vodil podpredsednik er. Rudolf. — Tajniško poročilo se predvsero «pominia žrtov nesretne vojske — e Ivanika, e\ Vasleta. ee. dr. Janka Serneca, dr. Ot. Ba^a. Jos. Ber-ka. Martipa Pavharia, Frana Radila, končno se Viderošek, Malci poroč. Bole, g. Viharia — >časten iim spomin!« Poroda dalie. da Društvo obetoja že 54. leto in štele letos 3 častne ^lane, okroflr 100 podpornikov. 65 pevk in pevcev — in to kliub voiski. ki ie eicer društvu mnoKdor naž si. z nami poi!< Vee podpornike in denarn« zavode pa prosi še nadaljnje naklonjenoeti. Goep. Pre-irelj posebno pohvali izredne zmožnosti eenj. pevk: naj optane liubezen do društva trajna, da bomo doseeli uspehe. Iskreno je bi i pozdravljen e. Pertot. ki zastopa pevsko društvo >Adrijoc iz Barkoveli in ie z đvem?. edč. hcerkama navdušen vstopil v C. d. d. z želio, da praktično izvedemo demokratična načela in si izberemo naičirS« torišče za novo započeto delo. — Medtem ie z. K. iz Vojnika nakazal društvu 300 K — v priznanje moralne zmasre našesra nasto-pa, in tako post/U n^ pokrovitelj. Ena-ko tuđi neimenovana ffea, celiska je darovala 100 K. — Lep vzirled!^ — Pri slučainostih se soglasno določi prispe-vek podpomih članov z 1 K mesečno. Nato ie bil dnevni red zaključen. — Omeniti treba £e, da ie zbor divno za-oel >Pod klanckomc. >Po Savci — po Dravci«. >Slorenee in Hrvate, >U boj!< in oelo vrpto dnmih nesiuij. Oledali^ko društvo na Jesenicah vprizori v sobo to. dne 27. t. m. ob 9. uri zvečer in v nedeljo. dne 28. t. m. ob 4. uri popoldne v dvorani pri >Jelenu« na Savi ljudsko komedijo >Svetopisemski avet<, 8T>ipal L. Gansrhofer. Iz štaierske iustičn« službe. Iz Maribora nam piše dopisnik: Grafcko de-želno nadsodišče ie izdalo zopet ćelo vrsto imenovanj. Z nami se tud! to pot postopa, kakor bi v justični službi splob ne prišli v ppžtev. ali pa kvečjemu Ie mimoerede Naslov dvornesra evetnika z opu8titviio taki?c ie dobil sodni nadsv. dr. Josip F r a i d 1. deželnosodnim nađ-svetnikom ie bil imenovan doslejgnii deželnosodni svetnik Albert K o k o 1. prvpmu državnemn pravdnikn pa je bil imenovan dosleišnii državni pravdnik dr. Ferdinand Duhatsch. vsi trije pri c. kr. okrožnem sodisču v Mariboru. Prvim državnim pravdnikom v Celiu ie bil nadalje imenovan tuđi doslej^nji državni pravdnik dr Friderik B r a č i č. — Fraidl in Kokol sta Nemca: prvi po rodu. druiri pa po miSHeniu. Prav niS boljae pi z nanovo imenovanem prvim državnim pravdnikom drjem Duhv tscheto Op^zariamo semo na potiče, ki iih je nriobčevala pred tedni mariborska >Straza<. ki ie vedela poročati o seetankih drja Orosla z driem Duhar tschein med uradnimi nrami v oradnib prostorih, katerim noticam ie na to vse-lej sledi 1 uradni oopravek doeleišnieera prve«ra c. kr. državne^ra pravdnika *. Verderberia... V Mariboru smo tore! v menda prav redkem položaju, da imamo kar dva prva c kr. državna pravdnika. Čemu ie to pripisovati, za enkrat še ne vemo. Morda Ie res. da srre đogleišnji orvi c. kr. državni pravdnik K. Verderber v pokoi? Za enkrat bele-iimo. kot ie omenieno, da smo Slovenci tuđi to pot pri imenovanjih bili popol-noma prezrU. kakor zadnjič 0 priliki imenovanja c. kr. arekultantov. O vsem bodemo Se govorili. Cas bi pa bil. da se tuđi sgorai podresa čim preje. ZmpmS&imm knesonadškofa dria Kekna, Prihodnii mesec pt vrSi pro- stovoljna dražba veleposeotva — ura- : Š6ine — Ernovž f>Ebrenhau- sen<) in vinoeradniske veleposesti . >Po8sauerhof leze&t in «e prav dobro obreatuie. Tutii kraj* san ie zelo upoden. CM postaje iužne ftelftznice cio «rra»6ine je ko-m»j pet rr.inut boda. f^esta je iepa, era-feeina ^ara* v najlepšem in naibolišem staniu ^eiozni^ke vožnje do Maribora je 30 minu, do Gradca 1 uro. Dan draž* be se ni določen. vendar bodemo o njem pravoč:s.cno poročali. Iz Maribora nam poročajo: Veli* ke in n e v a r n e tatvine v Mariboru. Ko se ie vrnila minolo nedelio 21. t. m. popoludne ob S. uri zasebnioa H e u m e v e r v svoje stanovanje v Bismarkovi ul'ci. ie na^la vrata od zno-trai »anrtA. Ko se i i ie posrećilo vsto-pi>i, sta pianila iz stanovanja dva vlo-inllca. ki sta udvrsrla sveženi z vred-nostmi r>00O K. Enega vlomilcev so vjeli v Ko kosi neko vi cesti in našli pri njem več vrednot za partisoč kron. Drasri je neznano kam pobesrnil. Pravij|o. da, sta dva industrija Ina delavca iz Z^ornje štajerske, ki sta zadnie čaše hodila od mesta do mesta in živela od sistematičnih vlomov. — V no^i na 21 t. m. so prišli trije zlikovci na tezeneki kolodvor. I>va sta bila v civilu, eden pa v uniformi voiaka četovodje. Od civili-stov se je eden predstavi 1 za komisarja državne policije. Na to bo se V6i triie polastili 15 samokreaov in 450 naboiev za samokrese ter treh zaboiev konserv. Policiia tuđi te tri išče. Zadnji slučaj te posebno značilen. Ker pri nas že izza leta 1915. neprestano mrcroM tafnlh agrentov in konfidentov. ie kraalu komu mosroče, se s ponarejenimi listinami izdati za državnopoliciiskesa funkcijo-narja. Sai človek, ki priđe v javne lokale, res že ne ve, kdo k njemu prisede. NezaupHivost je vsled tesa splošna, zlasti nanram neznanim ali maloznanim osebam. In največkrat je popolnoma — umestna. Iz Gradca nam pisejo: V neđeTJo 21. t. m. je priredi 1 dramatični odsek društva >Domovine<, Ganejlovo dramo >Sinc. Vloere po bile v obče dobro raz-deliene. posebno pohvalo na gospodu Vehovcu. kot isralcu in vod ju i ere. ki se trudi za usrled in povzdieo društva. Tuđi naše bratsko društvo ^Slavulj« pod vodstvom e. Stankoviča je sodelo-vaio in bilo kot vedno od občinstva pohvaljeno. Občna želja ie bila, da se priredi prav kmalu se kaka slovenska na^ rodna isrra, žal, da po prostori že ou nekdaj preroaihni. Kako lepo bi pač bilo. te bi se res uresničila ideja, da bi pod svojo streho imeli prireditve in zbirališca, potem bi se kmalu pokazalo, da ne životarimo ampak živimo in de-luiemo za nan ljubi narod! — G. Radi krušnih demonstracii 6. marca v Gradcu je bilo te dni pred sodnijo več obtožencev. ki so bili obsojeni od 14 dni zapora do štirih mesecev težke ieče. Nemška kuharica iz be^unskecra tabori šća v Vairni oređ crra^ko sodni io. 501etria Helena Westphal, nemska državljanka, bivša hotelirka y Opatiji, je bila došla v Vapno, kjer Ie dobila x tamkajšniera taborišču vodstvo raznih kuhini. Sedaj ie obtožena, da si Ie pri-laščevala izmed živil. nad katerimi ie imela nadzorstvo. kar se jei ie bafi zde-Io: eladkoria. marmelade, kave, moke. sira itd. Mnoso živil ie pošiljala avoje-mu ljubčku. ki služi pri mornarici. Nadalje je naerovariala kuhinisko osobje, naj ne izpove resnice pred eodnijo. Priče pa so poredale, da ie nemška kuharica prihajala vsak teden parkrat v kuhinjo s prazni mi vrečami. ki so se tam napolnile. Ako ie poslala svojemu ljubčku živil. era ie prosila, naj iei po-trdi to po dopisnici: >Mami je dobro.c Oddajala ie po.Mliatve v Lipniđ. Kas-prava se nadaljuje. Štrajk v zacrebških fiskarnah. Stavci v zacreljških tiskarnah bo prešli iz pasivne resistence v štrajk. Većina listov ne izhaja, nekateri so v po-nodeljek iz sli z enostranskim tekstom kot posebna izdaja. Cirkus Wolfson. največji eenzacii-ski cirkuski film igra danes in lutri ob M3., 4. KS.. 7 in X$. zvečer v >Kino Central« v deželnem crledališču. Pred-prodaja vstopnic za ta jzredni film jutri v četrtek in petek od 11. do 12. dopoi-dne, popoldne bođeta odprti obe blagajni od H2. popoldne dalie. NaSlo se je nekaj denaria. Kje sra izjsrabiteli dobi, se izve r mestni posre-dovalnici za delo ip stanovanja.______ Aprovizacija. + Meso na rumene izkaznfce C $t. I do 1300. Stranke z rumenimi izkazni-cami C št. 1 do 1300 dobe meso po normalni ceni v četrtek dne 25. t m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 1. do pol 2. št. 1 do 130. od pol 2. do 2. št. 131 do 360. od 2. do pol 3. št. 261 do 390, od pol 3. do 3. št 391 do 520, od 3. do pol 4. št. 521 do 650, od pol 4. do 4. št. 651 do 780, od 4. do pol 5. St. 781 do 910, od pol 5. do 5. St. 911 do 1040, od 5. do pol 3. št. 1041 do 1170, od po! 6. do 6. št. 1171 do 1300. -f Legitimacije za nakup mesa. Vsled rajoniranja prodaje mesa se domaja jo sedai večkrat sledeči slučaj!: Podbina 7 oseb dobi jedno rodbinske legitimacijo za nakup kruha. Meso pa dobi za 4 osebe pri mestni aprovizaciii, za ostale tri osebe pa pri mesar ju. Ce ima ta rodbina Ie jedno rodbin*ko legitimacijo in če ji odreže mesar mesni od-rezek, tedaj ne more dobiti mesa pri mestni aprovizaciji, ker se meso ne $mt oddajatl brez mesnih odrezkov na knUU ni legitimaciji Da vsled tega stranke, kl dobivajo meso na dveh krajih, ne bodo prikrajšane, nai zahtevajo pri krušni komisiji dve rodbinski legitimaciji. Predložiti pa morajo pri krušni komisiji obe izkaznici za meso, ker dobi slcer vsaka stranka Ie 1 rodbinsko legitimacijo. Na magistratu pa se legitimacije ne moreio deliti, vsled česar se stranke opozarjajo, da svoje zahteve uveljavijo takoj v petek pri kruSni komlsiJL + Inozemsko meso. Mestna aprovt-zacija bo razdeljevala inozemsko meso v četrtek dne 25. t m. od 7. do 9. ut zjutraj v cerkvi sv. Jožefa. Kilogra mesa prve vrste stane 18 kron in dru vrste 16 kron. 4- Ifflni gospodari in fzstleaef zadnjem času se je izselilo iz Ljublj precejšnje Stevilo beguncev, ne da s« preje odglaslli pri kntial tgprn 93. šttv. .SLOVLNSK1 NAROD*, dne 24. aprila 1918. , Stran 5. Hišni gospodaru se vsled tega opozar- jajo na § 7 in 8 razglasa mestnesa magistrata z dne 20. avgusta 1917 št. 12.281. ki se jdasita: Osebe, ki so se iz hišc izselile, mora odglasiti hišni posest-nik, njej?a namestnik ali upravnik. Pre-stopke teh predpisov bodo kaznovale po § 35 ministrske naredbe z dne 26. maja 1917 drž. zak. St 235 politične okrajne oblasti z denarno globo do 2000 kron ali z zaporom do treh mesecev, r>ri ob-težilnih okol^ćinah pa z denarno jelobo do 5000 kron ali z zaporom do šestih mesecev. v kolikor dejanie ne spada pod strožja kazenska ćoločila. Hišni go-sprKlarji, ki še nišo odfflasili svojih izse-ljencev. naj jih takoi odglase, ker se bodo sicer v dotični hiši vršile policijske po izvedbe. 4- Romunski prašiti za Duna*. Na Dunaj so dospele prve poSiljatve ro-munskih praši'ev. Meso prodajajo po 6 K 60 v. Hazne stvori. * Rlbfi k>v s ponočjo ročnih rra na L Ob Renti nekateri ribiči ubijajo ribe z toč-nimi grana ta mL Na ta način nalave sicer jako mnogo rib, Skodujejo pa, ker jih mnogo raztrcSčijo. Nemšld listi zahtevaio odredbe proti takemu ribolovu. * Darovi za orožirfke v Albaniji. Nad-vojvodinja Avgusta ie poslala na temelju poročila o težkih življenjskih razmerah na albanskem okupaciiskem ozemljt^ nastopna darfla za tamka} defnjoče orožnike: 35 kg prekafene slanine, 100 kg prekajenih klobas, 4 kg čaja, 750 molitvenikov, 133 zabavnih kuji«, 30.000 cigaretnih svalćkov in 30.000 paketov cigaretnega paplrja. * »Grcei tja, kjer oe odpovedujeio •taaovaai*« Iz Brna poroćajo. da je 661etna Marija Kurzova skočila v vodo in se vtopi-Ia~ Pri nje) so našli Us tek, na katerein je bilo zapisano: Grera tja, kjer ne odpivc-duiejo stanovan}. V hiš*. kjer je bivala, *o jej odpovedali stanovanje in ker ni mogla dobiti drus:e't, dnicrim se plača po dogovoru. Earlovsak Fr^nc. poaest- nlk na Lavi pri Celfn 1825 Zelo mirna stranica H samostojni osebi) Želi najeti oziro-ma zamenjati svoje staro stanovanje — 4 sobe s pritiklmami — z manjšim stanovaniem — 3 oziroma 2 sobi. — V poštev pridejo samo stanovanja brez zgorn e stranke. Naslov pove Auto-nJfa Tavćarv aalekama, Zongresd trg *iev. 15. 1^01 Eomenda na Rebercl p. Mlklavec na Sorožkczsi proda na svojem po- sestvu na Jezerskem 1500 m3 stojećega lesa, skoraj vse skozi smreke, potom ofer-tov. Ponudbe do 2. majnika 1918 na imenovano, kjer se dobifo tuđi potrebne informacife. 1^63 Proda ae vadja maotina "W If Ali ■ u Uanf«. VpraSanfa Bw I Ini I na : Boilđar Grego-II I IlV I rit. Hotel ImpcTfal, ■%WllJ Sagrab. ~fN 1833 S9* Etmlm već vagoaov :i ^■^. ^^ SgJL__ za takojšnjo do- mOSIa kavo. — Ponudbe I 7^ P°d L Angnstln, in kiša :; *frm—- i834 POLJSKE KOTLE z lacnjem vse veli kosti ter ratna «Te-tllflta ima na zalogi Oswald Dobalc, Mnbljana, Ifarttoova oesta 9. 1486 war" Đva dobro Uurlena ~VM tsvliarsKa poiotBika takoj sprejme za boljša dela VfAH BOS, Zagorje ob Savi 116 1756 Varuhinja starejša, zanesljiva in poštena, vajena otrok se sprejme takoj k dvema dekli-cama v dobro nišo. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1859 i$§ liče se "^BB gostllna na račun v Ljubljani ali ljubljanski okolici. — Ponudbe na upravo »Slov. Nar.« pod: „4tev. 317/1871«. KISLO VODO in vino razpošilja l768 fl.Osetp.GuštanlKoroško. Prazne vreče vsake vrste in suhe goba kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje do najviši h dnevnih cenah trgovska firma J. KuSlan, Kranj, Oor. Isto-tam se sprejme trgovskl uetnec. ■ I * nekaj dobro ohra-m! 11 Hl flfl ntencgapohištva in 9a IIliE 1 II sicer: 2 kompletni ■ a li li I q§^ postelji, 2 noćni o> ImUUE UU maric!» ! divan, 2 i** w«p vjsoi^j jn | nizko omaro za obleko, 1 umivalntk, 1 sobno in 1 kuhinjsko mizo, nekai stolov ter 1 kuhinjsko omaio. Ponudbe z navedbo lesa in cene. naj se pošlfejo na upravo lista pod „oprava 1902". — »i.— Podpisani javljam, da nisem plač-nik za dolgove, ki bi jih delal na moie ime moj mladoletni sin, RndolI Zajs, ki tuđi ne srne zame kasirati nobenega denarja. 1913 Ivan Zafc, mesar in posestnik, Palfanaka c. 73. ~l^nme slike prodaja in nosilja po poitoem ponzetji Iv. Bonač v Ljubljani* Cans alikf 5 kron. _J Angela Soklič Rudolf Ziherl 2t. aprua t9L8 Jfrani. 19J6 Sfafja lofa Str" & „SLOVENSKI NAROD- dat U. torOa 1918. . 93. štev. Stanovanje £§"£ m tu ali trgu na Krafljskem išče mirna stranka (5 oseb) za takoj alt pozneje. Želi se 2—3 sobe ali pm majSnja h;šca z malim vrtom Pismene ponudbe na upr »Slov. Nar « pod ffftMartao ISTI". Zfeplo a Mbiie dobavlja v vsaki množini Aim Mm UUII Gratoc, ■avaaajasse 10. Kupaiem laftfa *r«plo in rfaro MMMb — Prosim ponudeb. — 1781 ej VI • probkovi, stari od f fllMflUlll sodov,5amr3niski I JlllUilf I zamaSki, stiri ne-f llllin lH I slomljeni zamaški lillllllllllll od steklenic K 20 ■■•■■■■•■■'■M do K 30, novi K 30 4o K 50 (raajhnt 2amaSki tuđi draže) se kupujeio vsak čas. — Po povzetju samo, če se posije vzorec nacrej. — Pri večjih množinah endem na kraj prevzema. ft. IIBIUff, Bana! n. KL UMiajaajam n bv der Hord- eafca — Tauio« 1483 nr. lan Čebuiček Utor K 5-— priporod Sever & Urbanih Ljubljana, ism GARJE srbetlca, hraste, HSaje waHt pri "lovetcu in živini Bmazito zoper ■TtJteteO. Brez duha n ne maže petita. 1 lonček za eno osebo 4 K- Po poSti 5 K poStnine prosto. Prodaja Hi razpoSilja lekarca Tfc ■>••■! v fctvMfaatt. zraven i rotov** 1718 j —* I PiiporoCamo krasne j m nip pi«*c«, i*pic; i III II f L krli"» *••*«••. ; ni IIf r »•^•••»••ij*,p* III Uf I '••••■^•p^ i illtUllli mt«, »porta« Ue- b*k« ia atMBftk*. Zelo solidna tvrđka. I M. Krištofič - Bučar L*a»*|aaa, Start tr» 0. Lastu kiaa. 2813 Fine otroške oblekce •t in krafne oprave, n Kupujem zmedene ženske lase. Stefan Strmoli, Ijnbljana, fod grančo ft. 3. POI01I laritU vpokllcanU ▼ vofaftk« ai**S>OTanfa J« lokal odpH aaato ia predajo blaga In aloar ' ftikl ten aaaao €4 t. do pol 1. I ta ▼ B+tieljo •* i. do f 1. art dop. I Podpisano načelstvo sklicuje I v smislu § 36 1. odstavek zadruž- I nih pravi 1 I občni zbor, bi m% vril v tetrtok, da« 16. mala IMS eb 10. mri dopolte« v deieL dvora ▼ Ll«UIul. Sporedi 1. prememba pravil. 2. odobritcv računa zt leto 1917. 3. dopolnilna volitev načelstva nadzorstva in razsodišča. 4. slučajnosti. V L|mbl|anl9 dne 22. aprila 1918 I Natefstvo fcraaUfca datatae rtnaraka sadrn- i «• r. m. i o. s. l°03 i^^HBi^H^BBHBBaaaBaBaBi^aaBami I I" MODNIMUNI :|aT-rTJTSai I-—. , , y.„, SLRMNIKOV ■ ■ Uf*«*! (911^11» e* at U.— naprej. V aa- ■ ■ nll#l IbTIIII II i0& imiun vrdno 5vcže ■ ■ l%WaVI I UUVIW tfaaafafc* ■ •*•.• te ■ ■ ■ aatea fcla*aka po možno H M •• Uf«**!*** #*#!• XI f M nafniijih cenah Sprejme PS M .. Klf^SKa CeStl St. 6. I! sedelavka.nučenkai 1673 ■ I Prostovoljno prodajo posestoo. I Proda se prostovoljno na leoem in zdravem mestu, 4 kim. od taft- H dvsSie cesta leže^e paaaatvo v veli kosti 249 orvlav. Od tega je H 1S or»loT aiiv, i aralo¥ Trta in aadeva sMa, 4 arala traval- ■ ka, 7 oralov vteofjraaa, lt# •ralov Uz«. drus;o rišmk< z nov- B rnzemno hišo in gosrodar-k>mi posiopji. Caaa 9SO.##O kros H Biižja pojasnila daje Mita afMe ob^ taimk v Hetratlća pri Sariavca, ■ Imiko. 1656 ■ a Modni salon \04m\i iiijj ■ I jIUDl]f'ffl3J[DK6 nte* klobuke n čepiće 1 i, itajnovojlih oblik ■ Židovska ulica štev. 3. za dame la doktice I |Ovorsxi trg i, Ljmiijaai m ^ m f zal^fJ| ^^BHp^paavajaaaBBa^BijBjHBaaaa^B9BjHajB^BB9^B SflpjflpB ajpjaapjpaj ajpjpjpja^a ajawaaaaBggaiaHaBaaaaaBaBBa Si sv-Zelo važna~vi~]! B za sedan,i čas ob poman kanju mila je za vse gospode, čast. H m duhov&ino kakor brivce arimnano aafaalfia Z S Creme za britje. s ■■ Ta krema Ba4kriZfa|a vsa brlTSka mila. dobi se v ' j kg ■■ ^ te2kih kositarnih škatljicah pa It kraa, ki zadostuje čez leto ^ m dn;. — Naroča se v Specijalni trgovini 1795 mm ■ Milait Hočevarja, Ljubljana. | ■■■■■■■»■■■■■■■■■■■■■■■ai ^ Zaupno blago! *s^gg£)'i V pari prano in brezkalno »# posteljno perje in puh priparola trgovima a poataljutei parjam hi pMHaaa C. J. HAMANH LjubiiaiMit Mestni trg Jtev. 8 1 Pstaaavllaaa 18W._________________Pgtan+TMema 18M. POZO1I Varaalaa koakaraaca prtaaaa aatrg sa atiko oaio aaaaf ali nlć očfMaaa klaga. Taga parfa aa drla aaajMta aaftaaki aiaaa teaaaaaam, klsTiaal« tato tar utatvsma irlaoaiarai da aa rairilaio Uateka te ato^L Trsovino noprodalll - Radi prevzema drngega podjetja prodam resnemu kupcu, ki želi denar dobro naložiti, svojo dobro uvedeno trgovino z oso zoloso, ki obstoji iz papini ega in galan-terijskega blaga. - Kupee si lahko za več let zasigura lokale in stanovanje, vse zelo pripravno urejeno. Natančnejši podatki se izvedo pri meni v trgovini. Fr. ISU C Uomjonii. Hestnl trs U 1 trgovec s papirjem in galanterijo na drobno I I in debelo. 1788 I I 1 I NRtiiškigi kndiijeita I I Dr. Edvard Slavile, odvetnik v Trstu I ■ mmr »uafaka allca itav. 10, L ^M I laPMMaMMa^aMMaaaaaaajaaaaaaajaajaaaaaa^^ B^ RAZGLAS Ukazuje se, da na Kranjskem nahajajočih se kož in krzen glasom ministrske odredbe št. 88713 od 9. »anuaija 1916 ni odda-jati več na c in kr. etapno nabirališče kož v Ljubljani, nago 1%B mmšm MMratitto za Kranfsko v Ljubljani, Poljanska ca e I •— Daaiva aa vaah prod?^ala2.i; 1 | BB aVrmimiitiimiiiiinimiiiitm^^ a»i P VmtUovltmva ! POZO$31 Vužkovieeva SI I tfKubakaVa44 nadomestilo I I m^g*> Mll laf Atf< ^a^K I I „MlUCA-SOPUtIN" sneino beli lug i i „MltKAM Kristal vanilin-sladkor 1 I ^MILHA44 pralek la peko. | = Plt—a. mom*** pavrtka, ei«^t člati *af»., rnnieiit, klinčkl, = I !•»>■, toekfitliho ta «ol»£. roskl oali, mil* za »HJaaJe. = tellatif mito. k«k*i la vm rfraaa koloallalna raba 4oMm = •tfhMl ff MfMlaVHIi anavalh ceaaa pri solidni In znani tvrdkl = aar gjorgje vuckovic "«« 1 Prm »aarablfca importna Ni eksportna agantiirno = ka)aBlai|a)a)a«na trgowlwa In tovarna „MILKAM proisvo* = dov a aldadUtam na debelo | j ------^= ZilORCB, NNcolIteva 9. =------ |l gaMajaaHa centhe! 1161 Doktor Je zaloga! Q nn| MptminmiiiiHiiiMniiiiiMHHiMiimtuntiiiiiiHiirjiHnniiiiMtniMiiHinniniiiiniMifiMimmnn^innj « Razpis ustanov. i U Ma c aa kr. mamarHki akademiji >;e od dati v Solskem , \i letu 1918/1*19 ittrl od deZde kranjske ustanovljene, po velikem ad- I miral i Anton« Maaiati imenovane ustanove za sinove nelmovitlh [! slojev prebfvalstva kranjske dežeie. |) Splošni pogoji za sprejem v prvi letnik ces. in kr. mornariške I akademije to: Ij 1. Domovinstvo na Kranjskem; II 2. Teletna sposobnost za momarlško vzgojo fn bodočo vojno I službo na morju; to sposobnost je dokazati po »Predpisu za zdrav- i I niSko preiskavo pomorskih asDirantov in prosilcev za sprejem kot I gojenca c. in kr. mornariške akademije«, izdanem z mornariškim pra- i vilnikom v XXII komadu leta 1902 (za poveljstva in zavode c. in U kr. vojske januarja 1. »903); | 3. ZadovoljWo nravno vedenje; n 4. Izpoljeno štirlnajsto in nenrekoračeno Sestnajsto leto starosti; 5. Z najmani sadovoljivim (dobrim) uspehom dovršeno | dosedanje Solanie in sicer; štiri mžii razredi kake javne tuzemske R srednje iole ali ravno toliko letnikov kake vojaške nižje realke z nali daljnim pofojemt da je prosilec dobil v matematiki najmanj red i ProSnje za eno gori omenjenih ustanov v svrho sprejema v cts. in kr. mornariško akademijo je poslati deželnemu odboru vojvo- II dine Kranjske in to najkasneje do 1 junija t. 1 U Pozneje došle prošnje se ne bodo vpoštevale. Izključujeto se prosilci, ki imajo v prvi vrsti pravico do kakega i H erarfCne^a mesta. i | Prošnji je priložiti: | 1. Krstni list; R 7. domovinski Hst (mladen'Cev); I 3. iinridevalo vojaškega zdravntka; i | 4. izpričevalo o cepljenju koz, Če cepljenje ni potrjenov zdrav- niikem spričevalu; ..... . 5. vsa spnčcvala srednje sole in sicer tuđi zadnje spnčevalo ođ | I. semestra; [ 6. spri'evalo o premoženju, potrjeno od pristojnega županstva \\ in Jupnega urada in ravno tako nravstveno spričevalo. Prošnje je ko kovati s kolkom 2 K, vsako prilogo pa s kolkom 50 h, če ni 2e itak kolkovana. Prošnje smejo vložiti samo atarV (oče, aU Če njega ni, mati L alt varuh.) I Kranjski deielni odbor v Urti— italli paalrlav, ta»adra erarita« dobara ia dovoijuje I wlo9« na knjiiic« in tckoil ralun I apj.ovizaoijske kredite. ■ ======: proti uso^nsHMi obrmstommmku. —mm^*^^——~ I mr^ • ■B „ ._ ______________________________________________________________------------------------------------------------------------------^—,---------------^^ .. , ^ ..-----------.—,-----------.. --------