Št. 49. V Gorici, v torek dne 20. junija 1905. Letnik VII. Izhaja vsa1' torek inaobotoob 11. uii predpoldn»1 za inesto te.r oL 'A. uri po|'. za dež»*lo. Ako pade i.ia ta dnrva prazuik izide dan prej ob 6. zveöwr. Staue po j. išti prcjeirian ali v Gorici na dorn pošiljan celoletno 8 '<, pollctnu 4 Kin öetrtletno 2 K. Prodajast1 v üorici v to- bakarnan Schwarz v ftolskiii iilirali, J pliers it ?. v Nunskih nlicali in L<;- ban na Verdijevpm tekaliäßu po 8 vin. &0RICA (Xjutranje Izrianje.) Urednistvo in uprayuiitvo se nahajatu v «Narodni tiskarui», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasioviti na uredniätvo, oglase in naroönino pa na upravniätvo »Gorice«. Oglasi se računijo po petit- vratab in sicer ako as tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se veökrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. ----------------------------------------------------------------------- " Izdajatelj in odgovorni urednik Josip MarušiČ. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). ZavapovonjB proti šhodi po ira- menshih in drugih nezgodah. Lelo za lclom vničujejo različne nezgode tuintam predpogoje za mirno in srečno življenje človešlva. Tako je vpe- pelil požar v zadnjem času celo vrsto hiS v Bovcu, ('lepovanu, Srpenici in dru god ; povodnji povzvrocile ho neizmerno škodo deloina v Furlaniji in drugih krajih naäe pokrajine; toča vn čujo leto za lelom zdaj lu zdaj lam vet* up in vse pridelke kmeta-lrpina, ki obapno zre v bližnjo bodočnost. Lelos jo povzročila uže «inogo äkode v gra- diäcanakem okraja, pobila je polje in vinograde v Velikih Žabljah in v bli- žiui; a glasom uslnih poročil pokončala je ves pridelek letosnjega leta v Brjah in vničila tudi ap za prihodnje leto. Država in dežela storita pač, kar je v njuni moči, da olajäata križe in težave, ki nastanejo poleg dragih še po- sebno ob takih nezgodah ; a izvestno je, da so v obče te podpore nezadostne ter da se ž njimi pomaga prizadetim trpinom bolj moralno nego realno. Posebno velja to pri škodah, povzročenih po njmah. bržava in dežela poskusita pomagati v takih alučajih s tern, da dasta izveati v prizadetem okraja več ali manj potrebna javna dela: zgradbo novih cest in mostov, popravo uže obstoječih potij, napeljavo vodovodov, zgradbo vodnjakov, napa- JttliHC i. t. d. Toda vprašanje naslane, kdo ima od tega dobiček. Ni dvoina, da ho lake izpeljave v korisl občinam in okraja ; reu je tadi, da se dä na ta način pri- lika siromakom, da si zaslužijo v lako- zvanih mrtvih arah par grošev za po- lento ; a če vprašamo, koliko osebnega dobička ima od tega mali in tadi srednji in veliki posestnik, moramo odkrilo odgovoriti: nič. Nasprotno, navadno mora plačevati še višje doklade za iz- vräeua dela, v kolikor niso bili strofiki za isla pokriti po državni in deželni podpori. Vsi drngi stanovi skrbijo sami ali po drugih za to, da niso prepuäceni ob čaau neprevidnih slučajev, ob času bo- lezni, smrti itd. lakoti in obupnema položaju. Za delavca, ki zboli ali ae poneareči, je dandanes preakrbljeno na različne načine, da ni ob času, ko ne more delati, brez vsake poraoči; za privatne, deželne in državne uradnike je ludi po iuožuosti preskrbljeno, da niao prepuäceni ob času nesreče obupu in lakoti; aploh za vse sloje prebivalatva se etori vsaj nekaj na to stran; — le kmet poljedelec in posestnik, ki so steber državi, ki so deblo, katero redi in nosi vse drugo stanovsko vejevje, le ti so prepuäöeni v vseh slučajih saini sebi in božji previdnosti, dasi so njihovi doliodki zelo negotovi, ker podvrženi ujinam in različnim nezgodam. Skrajni čas je, da bi začela mislili država, dežele in dragi činitelji tadi na to, kako bi se dalo odpomoči tema naj- važnejšemu stana v človeški dražbi v slačajih nezgod, ter zagotoviti ma ob- stanek tadi o takih neprilikah, katerih ni sam zakrivil in proti katerim se bori človeški rod — zaman. To vprašanje se je aže razmotrivalo na različnih shodih, v deželnih zborih in državnem zboru; a dosedaj le bolj teoretično, dočim je zadobilo nekako dejansko podlago äele v 10. sej i gospo- darskega sveta za kmetijski in gospodarski oddelek na Dunaju. Začctka se je mislilo na vpeljavo nekakega splošnega, obveznega zavaro- vanja le proti toči ; toda kmalu se je pokazalo, da ni ta misel la1 ko izvedljiva in bi naletela na velik upor, ker so cele take pokrajine, katerim toča malo ali nid ne škodoje, kakor v nekaterih krajih na Koroäkein, Štajerskem itd., kjer najde ljudstvo večinoma svoje dohodke v gozdih . in v živinoreji, do^im se dobijo okraji, I katerim prereže loča nit obslanka, n. pr. v naših Brdih. Razumljivo je, da bi se ! prvi kraji upirali zavarovanju proti toči, ker bi s tern sebi malo ali nič ne ko- ristili, marveč le drugim, kjer so ovedene od njihovih različne kalture. Dognano pa je, da so vsi okraji podvrženi ujmam, bodisi toČi, bodisi po- vodnjam, saši, zmrzlinom, plazom, bodiai živalskim in rasllinskim äkodljivcem, ki končajejo ali vsaj oškodajejo kmetijske in gozdne pridelke. Zato so je sproiila misel, uslanoviti zavarovalnico proti po- äkodovanju po vseh takih nezgodah. V to svrho nabiral se je materijal od 1. 1896 do I. 1902, ki kaže, da je z nasal a vsa Skoda, povzroöena po ujmah in dragih nezgodah, v navedeni dobi 215 milijonov kron, kar daje povprok na leto 36 mi- lijonov kron v pokrilje po vremenakih nezgodah in različnih äkodljivcih povzro- čenih škod. Ako jemljemo v pošlev, da bi zna- Sali upravni stroski tega zavarovanja približno 20"/0 onega zneska, a da bi se isti krili tako, da bi se odäkodovali pri- zadeti činilelje le z 8O°/o povzročenih Škod, bi nastalo še vpraäanje, kje vzeti ohi znesek letnih 36 milijonov K. — V ta namen bi vlada lahko žrtvovala 4 mi- lijone kron, katere razdeljuje povprečno leto za letom v pomoč bednega stanja tuintam. To bedno stanje bi vsekako por ehalo povsod, ako bi dobili kmeto- valci in posestuiki odjkodnino za äkode, povzročene po nezgodah; potemtakem bi bil ta kapital na razpolago. V to bi se porabil pa lahko tudi letni odpis na zemljarini, ki znaša po- vprečno 4 milijone kron. Uržavne bla- gajne bi ne bile radi tega nikakor prekrajšane, ker vlada dejansko onih 4 milijonov, ki se na zemljarini odpiäejo, nikdar ne dobi ; a posestnikom bi ne bilo treba potem več zemljarine odpi- sovati, ker bi bil dohodek njihovih po- sestev na vsak način zagotovljen Z isto pravico bi se zahteval lahko tudi od kronovin prispevek jeden milijon kron v to svrho, znesek, kateri deželi faktično povprek na leto plačujejo v odstranitev bede. Na ta način bi dobili 9 milijonov > kron v pokritje škode na poljo in v gozda, ne da bi bile daržava in dežele s tern oäkodovane. Ostali znesek 27 mi- lijonov kron bi bilo krili po nakladah na obdelan svet, kar bi obtežilo vsak hektar . obdelenega sveta povprek z IK 10 h, katera naklada bi se pa zviäala ali zni- žala v razmerju kulturnih vrst in dobrot sveta in izračunjenega čistega donosa zemljiač. To je v debelih potezah zasnatek projekta, kako bi se dali stabilizirati do- hodki obdelanega in rodovitnega sveta. Oal Bog, da bi se ta načrt kmalu ureaničil, da bi zadobili na ta način tudi kmetaki dohodki večjo stalnost 1 Politiöni pregled. Nai parlamentarnl poloiaj. Bilo je Ž6 lako, kttkor bi ue hotelo iti. Ali, kakor se zdi, priälo je vendar do tega, da pojde. Rakor je znano, je pred- ložila vlada v prvi seji tega zaaedanja poslanski zbernici med drugim tadi tr- govinsko pogodbo z Nemčijo v odobritev. Rakor smo pa omenili pred otvoritvijo sedanjega zasedanja, so Čehi proti obrav- navanju vseh za državo važnejših točk, dokler jim vlada ne izpolni vsaj kake njihovih glavnih narodnih zahtev. To so povedali baronu Gautschu, ko je postal ministerski predsednik, in baron Gautsch jim je baje obljabil, da bode vstregel nekim, ne ve se pa katerim, njih zahte- vam. To bi se imelo zgoditi že letos o Veliki noči. Ker je pa baron Gautsch takrat obolel, so ga Cehi pustili pri rniru. Baron Gautsch pa je, kakor se zdi, po- zabil, seveda najbrže hotč, na to, kar je Čehom obljabil in je meni nič tebi nič ^"l predložiti poslanski zbornici jedno najvaznejä'h točk, trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Rar je pa dolžnik baron Gauisch pozabil, niso tega pozabili upniki Cehi in stopili so v resnici tadi te dni t ,me- njico" pred svojega dolžnika barona Gautscha ter ga spravili ˇ ve!iko za- drego. In res so pisali listi, da je postal vsled tega še precej kritičen naš parla- mentami položaj, čea, da baron Gautsch brez c'ovoljenja Nemcev ne more izpla- čati Čehom „menjice". — Prejšnji teden bil je že napovedan dan, ko so se imeli zbrati zastopniki vseh parlamentarnih strank, da sestavijo nadaljni pro- gram sedanjega zasedanja. Ali ta kon- ferenca je morala izostati, ker so Čehi izjavili, da se je ne morejo še udeležiti. Vsled tega podal se je baron Gautsch k cesarju ter mu poročal o položaju ter o tern, kako da mislijo Čehi „menjico" pro- testirati. — Zdaj pa prihajajo z Dunaja vesti, da se je baronu Gautschu posrečilo najti pot, ki ga spravi iz zadrege. Pri prvem čitanju zakonske predloge glede šestmesečnega proračunskega provizorija podal bo baje neko izjavo, ki bo zadovo- ljila Čehe in Nemce in bo tako zopet za nekoliko Časa preskrbljeno, da naä par- lamentarni stroj ne obtiči vblatu. Izjava barona Gautscha se bode tikala ddäkega vseuciliäöa na Moravskem. Shod dttželnlh odborov. V deželni hiäi na üunaju se je pod predsedstvom deželnega maräala vršila konserenca deželnih odborov vseh kro- novin. Posvetovali so se o saniranju deželnih financ, o pobiranju davka na pivo in o dragih gospodarskih vpraäanjih. Konserenca je za vsako vpraäanje imeno- vala posebnega referenta; o njegovem elaboratu bo razpravljala druga kon- serenca. LltiTKK. Čašica kave. ^aluigra v enem dejauju. Neinäkl ßpisal W. Pailler, posloveuil N. N. (Daljp.) Matilda: Ljuba žena, sedaj mi je vse jasno. Oevlj. žena: Tako? Ni res, se- daj me poznate? Ni ree, sedaj se spo- minjate? Sedaj mi bodete tadi plačaia? Matilda: O tem ni govora . . . čevlj. žena: Kaj, o tem ni go- vora? Ali naj berem naprej? (Bere.) „üne 20. jannvarja 1900 . . ." Matilda: PuBtite me vendar do besede. Čevlj. žena: Radar pridem jaz do denarja, pridete tadi vi do besede. Matilda: Ta račun je za gospo Trček, ni res? Čevlj. žena: Seveda, kaj ste svoje lastno ime pozabila ? Da, račuu je za gospo Kozo Trßek. Matilda: To nisern jaz! Če vlj. žena: Kaaj!? Matilda: Moje ime je Matilda ¦ Vrček. Razumele? VrČek, Matilda Vrček" in ne Roza Trček. I Čevlj. žena: Tako, vi niste Roza Tröek ? Matilda: Ne, ljuba žena! Ves žolč ste izlila na nepravo osebo. Čevlj. Ž e n a : Rje je pa ta Roza Trček? Moj mož je bil že tolikokrat tu- kaj, mislim, da si je paL zapomnil hiäo. Matilda: Gospa Roza Trček Bta- nuje v drogem nadstropju ! Cevlj. žena: Kaj nisem v dru- gem nadstropju? Matilda: Poglejte skozi okno, boste videla, da se motile. Čevlj. žena: V prvi jezi sera to prezrla. Toda jaz jo 2e naj dem to gospo Trček. Matilda (pozvoni): Moja dekla vam pokaže stanovanje gospe Trček. (Zopet pozvoni.) Kje je vendar moja Lizika? i Čevlj. 2ena: Toda — gospa Vr- ček ali Trček, če je vse to le prazen iz- govor, če se me hočele le na ta način znebiti, potem pa pazite! Če pridem na- zaj, pripeljem s seboj koj policaja! Matilda (resno in dostojanst- veno): Ali mi niste äe dovolj nesramno- sti vrgla v obraz? Pojdite z menoj, pe- ljem vas k gospej Trček. Čevlj. žena (nekoliko plaäno): No, no, torej če niste gospa Trček, mi je žal, da sem vam toliko neprijetnih rečij povedala; toda pomislite, da sem dovolj časa čakala, in moja potrpežljivost je pri koncu. Matilda: Pridite, iena! (Obe gresti.) (Kratok odnior. JeduaJHtl prizor. Lizika (vstopi): Zdi se mi, da je gospa pozvonila. Saj vidim, kavo je že izpila, in sedaj naj bi jaz pospravila. (Pri mizi, odkrije pokrov.) Kaj pa to? Toda lakäne so te gospe! Kakäno silo je imela prej gospa Matilda, ni mogla pri- čakati kave, sedaj pa se ji je vsehrepe- nenje po kavi izkadilo; niti pokusila ni kave, pasts, da se pomrzne ! Oj kako so lunaste te naše gospe ! In vendar je kava tako dobra, — saj sem se pa tadi po- tradila, da bi paö dobro in hitro napra- vila; in sedaj stoji to! Pozabljena, za- pužčena, pomrznjena, zanißevana ! Ali to krivico hočem pa jaz popraviti koli- kor je v moji modi. (Si nalije.) Tako, draga moja kavica, da ne poreöeä, da smo te ie prvi dan zavrgli! Nekoliko morna je vseeno še. (Sede in izpije ča- äico, potem zopet nalije.) Ah, skoraj da mi gre v glavo! Sedaj pa še to posrkam in cast kave je reSena. (Izpije hitro.) Sedaj pa že slišim gospo prihajati. (Vsta- ne in spravi posodo z mize in hoöe oditi.) Dvanajstl prizor. Matilda (sreča Litiko): Ne, Li- zika ! Le puati kavo tukaj, deni vse sku- paj zopet na raizo. Lizika (Se obotavlja). Matilda: Torej 1 Hitro I in pri- nesi ie eno čaaico. i Lizika (poatavi poaodo na mizo): Perzljikl iah na Dunaju. V sobolo ae je pnpeljal na Danaj perzijski sah. Na kolodvoru ga je priča- koval naä oeaar z drngimi dostojanatve- iiiki. Ko sta se naä cesar in perzijski Sah v koöiji peljala v mesto je množica vladarja bnrno pozdravljala. Odstop generalnlh Inäpflktorjev üet. Vojaäki naredbeni list javlja, da ata odstopila general na inäpeklorja (üet Rhein- länder in Waldstätten, ter da jima je bilo tem povodom izrečeno najviäe pri- znanje. Krlza na Ogrskem. Včeraj bilo je novo ministerstvo uradtio proglaäeno. Baron Fejervary pred- stavil bode sebe in svoje tovariäe jutri ogrski poslanski zbornici. Vse je rado- vedno, kako bode poslanska zbornica lo ministörstvo VBprejela, ko ne mara zanje ne ogrska Jiberalna stranka, kakor tudi koalirana opozicija ne. Posebno so gla- sila koaliranih strank zadnje dni strastno napadala novo ministerstvo, in bilo je v omenjenih listih čitati, da se je pred- sednik poslanske zbornice izrazil, da node vedeli o nikaki dotiki z no vim mi- nisterstvom. Ako bi res tako bilo, iu bi se ne hotelo predsedstvo ogrske po- slanske zbornice prav nič brigati za novo ministerstvo, ako bi ne botelo od njega vsprejemati nobenib dopisov, kakor mu tudi ne dopisovati, nstvarilo bi s tem nek poseben položaj, kakoränega do Bedaj nismo doživeli äe nikjer. Hadovedni smo res, do česar še na Ogrskem pride. Posledlce ogrske krlze. Sedanja ogrska kriza ima že daneu svojo senčnato stran v narodnem go- spodarstvu. To se posebno pokazuje pri skiepanja pogodb med trgovci in tovar- narji iz obeb državnih polovic. Take pügodbe sklepajo se navadno na delj časa. Zdaj se pa trgovci boje sklepati s tovarnarji in drugimi producenti različ- nega blaga take pogodbe, ker bi znali trpeli velikanske äkode, ako bi prišlo do carinske ločitve med Ogrsko in Av- st*:>o še v času veljavnosti omenjenih pc odb. Mnogi trgovci in tovarnarji po- vpraäevali bo na merodajnih mestih, kako in kaj. Odgovoriio se jirn je, da za sedaj sicer še ni gotovo, da bi priälo do carinske ločitve med obema državnima polovicama, ali svetovala se jim je vse- jedno previdnost pri sklepanju pogodb. Zato se pa sedaj take pogodbe sklepajo tako, da je v njih navedena tudi klav- j zula, ki določuje, da pride pogodba ob ' veljavo v slučaju carinske ločitve med Ogrsko in Avstrijo. Naslednlk Strossmayerjev. „Narodna Obrana" je izvedela, da je resen kandidat za izpraznjeno dja- kovnko äkofijsko stolico posvečeni äkof in kapitularni vikar dr. Angelj Voräak, dočim bo mladi profesor bogoslovja, Hugo Mihalovich, imenovan njegovim koadjulantom cum jure successionis. Hrvatl za avoje pravlce. Odsek, ki ga je izvolila konferenca hrvatskih opozicijskih poslaucev in ki ga sewtavljajo voditelji treh najmočnejših opozicijskih strank, dr. Frank, Kubetic in Zagorac, je izdelal elaborat, ki je skupna izjava vseh hrvatskih in eventu aino tndi slovenskih opozicijskih poslan- cev in precizno pojasni stališče Ilrvatov v državni krizi. To izjavo so pretresavali dne 6. t. m. in so po dolgi debati skle- nili izjavo, ki jo poäljejo dalmatinskim istrskim in slovenskim poslancem. Dne 4. julija naj bo v Zagrebu konferenca poslancev vseh hrvatskih in Blovenskih strank, kjer naj bi se sklenila zadnja redakcija skupne izjave. Do tedaj bo izjava tajna, potem jo objavijo kot ma- nifest celega skupnega naroda. Gnjlle ra7mere prl Itnlljanskl mornarlcl. Naäi irredentovski listi v Gorici in v Trstu, ne izvzemäi „L'Eco del Lito- rale", so prvi na delu, ko je treba raz- bobnati v svet kako pomanjkljivost, in recimo tndi goljufijo pri rnski vojni upravi, molče pa kot tat pod streho, Ico pridejo na dan razne umazane reči in goljnfije, ki so se dogodile v Haliji, bodisi pri denarnih državnih bankah ali pa tudi pri vojni upravi. Tako previdtio molče tudi sedaj, ko je priäel odsek, ka- terega je izvolila italijanska zbornica, da preiäce in se prepriča, v koliko so potrebni viäji izdalki za italijansko mor- narico, katere zahleva mornariöna uprava, na sied prav grdirn rečem in pojedarijam pri italijanski mornarici. Laäki listi, ki iz- hajajo v ltaliji, pa se prav nič ne bri- gajo za molčečnost naäih italijanakih irredentovskih listov in spravljajo prav pridno na dan vse, čemur je priäla ome- njena komisija na sied. „Avanti", list soc. demokratov, za- bavlja, drugi čisto stvarno grajajo vlado, oficielni listi deloma prikrivajo, deloma zatajujejo resnico. Natančne poizvedbe komisije pa dovolj kompromitnjejo vlado, tako da ni treba pretiravKnj. V arze- nalih so tehniäki in upravni častniki slabo nadzirali dela, mnogo se je po pisarnah porabilo papirja, materiala pa je vendarle zmanjkalo. Komisija je do- gnala, da so porabili pol milijona, da po ladijo „Trinacra" spremenili v — kra- Ijevo jahlo I Nek motorni stroi nili in- ventariziran ni bil v mornariäkih knjigah in izvestjih. Če so pokradli mornariäko blago po arzenalih pa doslikrat arzena- lova uprava ni mogla dokazati svoje lastninske pravice, ker ni imela vsega vknjiženega. Na eni strani je Iežalo mnogo izvrstnega gradiva neporabljenega, na drugi pa so porabljali neinventariziran material. Poprave ladij so se dostikrat vršile brez pravega načrta. Neznatne poprave ladije „Lauria" so trajale tri leta, ätiri mesece, in so požrle 396 924 lir. i Komisija je dognala, da so tudi laäki častniki kaj pridno igrali z damami Lawn-Tennis in letali vos božji dan z loparji in damami po cesti, pa so vse te junaäke Čine izvršavali z vladnim denarjem, kajti v Speziji so si meni nič lebi nič zgradili lavntenis igriäöe z era- rovim denarjem in najeli vojake, da so jim delali in pobirali kroglje v košarice. Komisija se ni nič kaj pohvalno izrazila o tej clegantni igri. Ko so pregledovali obravnave med erarjem in založniki, niso našli pri mornariških oblastih, ki prevzemajo blago, vse v redu. Pri novih ladijah so se tudi vršile velike nerednosti. Ladijo „Italia" so na- menili za bojno, proračunali osem in pol milijonov, so jo potem pet let popravljali in tako zabili vanjo zopet 8 milijone, končno pa so napravili iz nje prevozno premogovno ladijo ! Tvrdka Ferni, ki je izdelovala oklepe, je vlade ogoljufala, kjer je mogla, mornariäki uradi pa so slepo prejemali ničvredni material. Zaradi teh odkritij je odložilo äesl senatorjev, ki so bili v tem odseku, svoje dostojanstvo. Referent je zahteval, naj se poslavijo na zatožno klop vsi morna- riäki ministri zadnjih dvajset let. Predlog ni prodrl. Bissolati piše v „Tempo" : „Kako je mogoče, da se godijo take stvari po Visu in kljub porazu viäkem ? In tak sistem nekateri celo zagovarjajo, parlament pa meče brez poizvedovanj V8ako leto na stotine milijonov v to brezno brez dna". Ra7mere med Nemöljo In Francljo. Razmere med Nemčijo in Frannijo, ki so nastale zadnji čas. zaradi mai'okan- nkega vprašanja äe precej napete, se niso vkljub odstopu ministra Delcass6ja prav nič zboljäale. Nekateri francoski li.sti piäejo že, da ni izključeno, da bi prišlo med Nemčijo in Francijo do ka- kega spopada. Omenjeni HhU piäejo tndi o mobilizaciji na jedni in drugi slrani ter o pomnoženju vojašlva ob mejah. Novi francoskl minister za zunanje zadeve. Rouvier imonovan je za ministra za zunanje zadeve. Finančni minister je postal Merlon. Maroko. Dozdaj sta izjavili Italija in Nemčija, da se udeležita posvetovanj o maroäkih vpraäanjih. Avstrija je izjavila, da se udeleži posvetovanj, tfe pritrdijo sestanku volevlasti, ki so prizadete v Maroku. Angle^ka in ameriške Zjedinjene države nasprotujeta posvetovanju. Angleški po- slanik Lowlher je izročil v četrtek ma- roäkemu ministru za zunanje stvari an- gleäko izjavo, da se Anglija ne udeleži posvetovauja. Sleparlje v angleškl armadnl upravi za časa vojne z Burl. Sedaj šele je izžlo poročilo tozadevne preiskovalne komisije Poročilo obsega 571 slrani ter dokazuje, da so vplivni časlniki i raznimi meäetarji oäkodovali vojno upravo za več milijonov. Tako je n. pr. polkovnik Morgan priskrbel svo- jemu bralu nabavljenje za armado, da je samo pri ovsu „zaslužil" na dan po 24.000 K. Norveška Ijudovlada ? KriBtijanski vladni krogi izjavljajo, da se progla9i Norveška takoj za Ijudo- vlado, če odkloni ävedska vladarska rod- bina norveäki prestol. Dogodkl v Macedonljl. Iz Soluna poročajo, da je bilu srbska öeta vstaäev, močna 80 mož, teh dni pri vasi Petralica v skopeljskem vi- lajetu, uničena. Vstaäi so ubežali v vas, kjer so jih obkolile turške öete. Zvečer so ustaäi zažgali hiäe ter skušali ubežati, toda bili so vsi ubiti v boju, ki se je vnel. Na turški strani sta bila ubita dva častnika in 11 mož, drugih 11 je bilo pa ranjenih. „Köln. Zeitung" pa poroča iz So- fije, da se je nedavno vršil med Florino in Kawtorjo krvav boj med grSkimi in bolgarskimi četami. Grška četa je imela znatne izgube. Zdi se, da so kucovalohi na strani Bolgarov. Mirovna akclja. Kakor poročajo listi, je baje Rusija privolila v to, da se sestanejo poobla- ščenci Ruske in Japoske, ki se imajo pogajati glede miru v Waäingtonu. Sicer je äe vedno večina takih, ki ne verujejo, da bi priälo do kakega sklepa. Celo ja- ponski listi niso posebno kaj prepričani, da bi Rooseveltovo meäelarenje privedlo do kakega vspeha. Sicer si pa vesli v ti zadevi druga drugi tako nasprotujejo, da si Človek kake lastne sodbe niti ustvariti ne more. Rusko-japonska vojska. Med vladama v Tokiju in v Petro- gradu se vräi preko WaBhingtona po- menjkovanje v svrho, da bi se seäla oba vrhna poveljnika LineviČ in Ojama. Namen tega sestanka bi bil sklep pre- mirja, ki naj bi pripravljal pot mirovni konferenci v Washingtonu. Najprej so Gospa ... Matilda: Kaj hoceä ? L i z i k a : Se eno caäico naj pri- nesem ? Matilda: Seveda ! Kaj se vpra- äaä? Hitroi Lizika: Zares äe eno caäico, gospa ? Matilda: Lizika, kaj te je vendar prijelo danes? Povabila sem goapo Tr- ček na caäico kave. Lizika: Gospa Tröek torej bode tukaj pila kavo? Matilda: Ne razumem, kaj imaä danes I Kaj se ti meäa? Je li danes pr- vikrat, da pije gospa Trček pri meni kavo? Idi in prinesi äe eno caäico! Takoj I Lizika: Da, da, takoj se bo zgo- dilo! Ne jezite se, gospa! (Gre.) Trinajwti prlzor. Matilda: Kaj ni kakor, da se je danes vse zoper mene zaklelo. Sicer pa, če je gospa Trček pri meni, sem brez skrbi. Naj me pride obiskati kdor hoče, govorila bo že gospa Trček, in jaz born brez skrbi posrebala avojo caäico. — Čoj, zdi se mi, da že gre po stopnicah. — Na vsak način je čevljarjevo ženo prej odpravila kakor jaz. Sedaj mi je dobro doäla, samo da v miru popijem öaäico kave. (Gre proti vratom.) Le vsto- pite gospa Trček, le vstopite. (Jej poda roko, gospa Trček vstopi.) T r č e k : Ponižna služabnica, gospa Vrček, odzvala sem se vaäemu prepri- I jaznemu vabilu ; (Matilda jo pelje k mizi.) pa prosim, prosim, vse po domaöe, vse po domače, saj me pozuate, vse po do- mače. Matilda: Prosim, izvolite sesti. T r č e k : 0 prosim, gospa ste pre- . dobri, le po domače. (Sede na desno.) Matilda: Lizika takoj prinese äe eno caäo. T r č e k : 0 prosim, le po domače. Ali ste že sliäala, da je obolel Županov psiček ? Pravijo, da se je preveö najedel. Lahko si mislite, v kakänih skrbeh je vsa družina. Trije živinozdravniki so bili pri njem, pa ni äe nič boljäi. — Matilda: Straäno 1 T r č e k : In höi moje äivilje je do- bila osepnice. Matilda: LJboga punöka ! T r ö e k : In veste, da je moka podražala ? Matilda: Mi je čisto novo ! Trček: Da, resnično, pri vsakem kilu za 4 vinarje ; in nekega dečka so povozili, petletnega sinčka neke bra- njevke, in trgovec Vatel je odpotoval, pravijo da na Dunaj ; in naäa soseda si je dala izdreti dva zoba. — Toda, gospa, naj mo ne posluäate ! Matilda: Ne razumem, kje je Lizika toliko časa. T r č e k : 0 prosim, le po domače, bo že priäla. — Pomislite, naäa nova soseda tukaj zraven, je v svoji hiäi vse prenaredila, §e celo prali bodo sedaj ob pondeljkih namesto ob četrtkih ; pomi- slite vendar gospa. Matilda: (Zagleda Liziko, ki ravnokar vstopi.) No, vendar enkrat ! (Lizika postavi caäo pred gospo Trček.) Tako, Lizika, sedaj nalij goapej Trudle I — Lizika : Jaz — gospa ? (Dalje pride.) mislili podpisati o tem provizorični pro- tokol v Washingtonu, sedaj pa menijo, da je naj hol je, ako se poveri sklep pre- mirja obema vrhnima poveljnikoma. Doba premirja äe ni določena, vendar ima biti razmerno kratka, tako, da se napredek mirovnih pogajanj pospeäi. ¦ * General LineviČ jo v petek brzo- javil : Danes zjutraj je sprednja straža sovražnika napadla naäo predstraže na fronti zapadno od železnice. Kno pred- stražo južno od Palitnna sta potisuili nazaj dve stotniji Japoncev. ¦ * * „Petrogr. brz. ageneija" porösia h Godsiadana od 17. t. ra. : Vßeraj je bil en ruski oddolek zapleton v äeslurni boj z močnimi japonskirni oddelki in dvema bate rijama, ki so prodirale proti Liaovapingu. Rusko topniätvo je sovražnikn pri.sililo, da se je moral na vsej črti umakniti. Istočasno se je opazilo, da je oddelek Japoncev obäel ruski levi bok pri Dun- Ijahn. Kna baterija pričela je streljali na ruski bok, toda bila je kmalo prisiljena, da se je morala umakniti. Pozneje je bilo opaziti, da je en japonski polk pe- hote in dvajseti ävadron topniätva obäel desno rusko krilo. To poslednje se je mo- rulo umakniti iz pozieije pred Liaova- pingom, da se pripravi napad s konje- niälvom. Dočim je ruski oddelek ua viäinah severo vztočno od Liaovapinga nekoliko časa počival, je njihnv vodja opazil, da prodira moc'na sovražna ko- lona infanterije. Rusi so imeli le Seat ranjeneev. + * Vojni dopisnik lisla „Ras" poroča z mandžurskega bojišča, da se je vsled doälih vesti o mirovnih ppgajanjih, po- javilo razpoloženje, ki provzroča nemir. Mnogi castniki prete izstopiti iz vojaäke službe, ako se sklene mir. ¦ * * Govori se, da so Zvezne države, Nernčija in Francija svetovale japonski vladi, naj bo zmerna glede mirovnih po- gojev. Angleäka nasproti se ni hotela temu gibanju pridružiti, vkljub temu, da želi sklepa miru. Anglija je mnenja, da je Japonska, diplomatična zaveznica An- gleäke na skrajnem Vztoku, dobila vojno brez tuje pomoči in zato da jo Anglija s svojimi predlogi ne sine ovirati na sklepanju miru. Kako važen da je vpliv Francije pri teh pogajanjih, se vidi iz tega, da je predsednik Roosevelt osebno priäel na i'rancosko poslaniälvo ter se a poslanikom razgovarjal. ¦ ¦ ¦ Garsko dnevno povelje od 15. t. m. na resort vojno mornarice pravi : Veliki knez Aleksej Aleksandrovič je bil na svojo proänjo v milosti odpuäßen kakor vrhovni poveljnik brodovja in načelnik oddelka vojne mornarice. Veliki knez obdrži cast velikega admirala in gene- ralnega adjutanta ter druge svoje službe in časti. ¦ V krogih vojne mornarice zagotav- ljajo, da odstopi tudi upravitelj oddelda vojne mornarice Avelan. Zatrjuje se tudi, da je Avelan že uložil proänjo za odpust. ¦ * ¦ General Linevič je brzojavil carju dne 15 t. m.: Dne 11. t. m. je en od- delek prodiral v smeri proti Vanegovu in Jnlanzi ter je izvel obkolno gibanje, vsled česar je sovražnika prisilil, da Be je moral umakniti proti vasi Diala. V Julanzi je oddelek zažgal tamkaj nako- pičene zaloge. Neki drugi oddelek je dne 12. t. m. prodrl v dolini Tsinko do vasi Valungov, ter je sprednjo stražo sovraž- nika potisnil nazaj. Dne 12. t. m. je naäe konjeniätvQ zasedlo vas Nanäan- canzi ter je sovražnika odbilo nekoliko proti severu. ¦ * * Admiral Birilev je dospel v Vladi- divostok, da si ogleda y pristaniäöu usi- drano brodovje in pristaniäke utrdbe. Doslej se sovražnik äe ni pokazal v bli- žini Vladivostoka. Sodi se, da Japonci sploh ne mislijo napasti trdnjave. Ja- ponsko brodovje pa se boji približati pristaniaču, ker je znano, da imajo v Vladivdötoku večje ätevilo podmorskih ladij in bi lahko Japonce zadola pri Vladivostoku enaka katastrofa, kakor Ruse pri Tsuäimi. Z bojiača prihajajo poročila, da se je pričela tarn že sploäna velika bitka. Domače in razne novice. Izpit za iiftteljlce na otroških vrlcih so napravile pred tukajänjo iz- praäovalno komisijo g.(;iie in siser: Ce- b o k i n Julija, D u r j a v a Ana, Gonisi Josipa, Slag a Ida in Zorzi Emilija. Imennvanje. — Poštni kontrolor g. Earol Neumann imenovau je viäjim poštnim kontrolorjom. Pr«»«1. ft. prHat P. Flepo, ravnalelj pisarne Iržaško--knprske Skofije, jo ime- novan nadzornikom zh veronaak na c. kr. hrvataki ginmaziji in deželni laäki realnigimnaziji v Pazinn. Yoja&ko vajo. — Vojaäke vaje ae hodo letos -räilo v aaäih kr&jih v lom-le vsporedu : C*i 26. do 30. avgusta hodo v goriSki okolici vaje 5ß brigade. Od 31. avgasta do 5. seplombra bodo divizijsko vaje mod Komnom in Gorico. Od 5. do 7. spptembra pa bodo korne vajo, kalerih se bodoti ndeležili 28. divizija in pa jedna divizija deželne brambe. Te vaje se bodo vršilo okolo Ajdovččine in pa po zapad- nem dolu Krasa. Kornih vaj se bodo ude- ležili ti-lo vojni oddelki in sicer: 13 ba- taljonov peäcev, 3 lovski balaljoni, 12 bataljonov deželne brambe, tukajänji top- niearski polk št. 8, dva oddelkagorskega topnicarstva in 0 eakadronov hozarjev, vaega nkupaj kakih 16.000 vojakov. „Ilranilnica \n posojllnica" v St. Petru je knpila od barona Locatelli ob- Sirno zemljišče, imenovano „Prislava" v v Sempeteraki občini, ki obsega 123 njiv, za 170 000 K. To zemljišče obstoji iz 7 kmečkih hiš s dotičnimi gospodarakimi ponlopji, iz njiv z nasajenimi trtami in nasajenimi dreveBi, iz krasnih vinogradov, senožet, gojzdičev, in leži rned okr. ce- Blama, ki peljeti proti Vrtojbi in Voleji- dragi. Poaojilnica je knpila rečeno po- nentvo z namenom, da je bode prodajala po inalih kosih, najprei dosedanjim na- kupnikom in drngitn Šempetercem, da ostane lako, kolikor mogoče, v domačih rokah. Ker je pa zemljiače zelo obsežno, zato vabi podpiaana hranilnica in po- Hojilnica s teni tudi druge sosede, ako želijo kaj kapili, da se kmala oglasijo. Med 123 njivami tega posestva jo tudi čez 30 njiv, v katjrih se dobi izvrstna ilovica za opeko. Mogoče, da so kdo dobi, da bi bil voljan, tam opekarno zgradili. Lega za opekarno je krasna, ker bi .ta stala ob okrajni cesti proti Volčjigradi, blizo železnične poataje in mesta. Ravno tako se oddajo tndi deli ob centah proti Vrtojbi in Volčjidragi, pa tadi v notranjem, ki so prav primerni za slavbiača novim hišam. Kupovalci ! Sežite torej kmalu po teh zemljiščih, da ne bode prepozno. „Hranilnica in posojilnica" v Petru dne 19. junija 1906. Dirka italijanskih kolesarjev v Gorici. — V nedeljo so imeli v Gorici italijanski kolesarji svojo dirko. Bila je to, kakor vae take elavnosti, navadna iredentovska demonstracija. Priäli so v Gorico ta dan kolesarji iz raznih pri- morskih mest. Največ jih je pa prišlo iz blažene Italije. Pri dirki v Veldfomu so se trije kolesarji prekucnili, in sploh ni bila dirka popolnoma nič zanimiva. Nek goriski kolesar poskunil je tudi s trikoloro. Tega pa je poklical baje policijski svetnik Conlin na stran ter ma povedal, da to ne gre, in tako je izginila trikolora. Saharski cesar Jakup I. v (io- pici: — Neki Lebaudy, o katerem se ne ve, kako da je prišel do ogromnega mnogo mnogo milijonov brojecega pre- moženja in ki se izdaja za cesarja Sh- hare Jakop I., je objednem tadi jako prismojen. Prepotoval je zadnje case An- glesko, Francosko in Avstrijsko ter je povaod, koder je hodil, vzbajal nase po- zornost zaradi najraznovratnejših priamo- darij, katere je počenjal ta in tam. V Trstu utanoval je med drugim tadi vho- tela „Balkan" in stanovala je tarn ž njim tadi njegova spremljevalka, neka Francozinja. To pa je pustil najedenkrat na cediln in ni hotel plačali ne za njo in tudi za se ne raönna. Zato pa mu je lastnik hotela zarubil kovöege in drugo blago, katero je imel saharski cesar v hotela. Po8egla je vmes nazadnje trža- äka policija in to še posebno na ovadbo cesarjeve spremljevalke. Lebaudy-ja spra- vili so na lepi način na policijo, in ta je Lebaudy odprl svojo listnico, v kateri se je nahajalo več tisoč srankov, ter jo ponudil njegovi spremljevalki, češ, naj si vzame iz nje kar potrebuje. Iz tega je policija spoznala, da se saharskemu ce- aarja najbrže v glavi mesa. In da se bolj o tern prepr'ca, do!cčila je, da so Ja- kopa I. pov:/)d zasledovale in opazovale tri osebe. Ko je Jakop I. to zapazil, zdelo se mu je odveč in popihal jo je v ^etr- tek z vlakom do Nabrežine, od tam pa peš v Komen. V Komnu je prenočil, a se je njegovo vedenje Komencem tako Čudno zdelo, da so o tern obvestili žen- darmerijo. Predno se je pa to zgodilo, nsjel si je saharski cesar že voz ter so odpeljal proti Gorici. Neki komenski orožnik, ko je to izvedel, zaiedelje kolo in hajd ž njim proti Gorici za cesarjem, katerega je pri Sv. Roka v Gorici v rea- nici tudi dotekel. Tn je astavil voz, rekel Jakopn I., naj stopi z voza ter ga za- tfasno izročil dverna osebama, sam pa ^ol nu policijo ler se od tam povrnil z dvoma redarjema k cesarja. Najeli so izvoščoka in peljali cesarja na tukajšnjo policijo pred policijskegn Hvetnika gosp. Conlina. Tu se je vedel iz začetka ka- kor da bi bil mutattl in je rmpinal na nek kos papirja L^bandy. Zdaj je gosp. Gontin koj «poznal, s kom ima posla. Povabil jesaharskoga cesarja, naj se vsedö na divan. In gloj! Jakop I. priitol je vsled tega zopot k besedi. Začel je najprej to- žiti o načinu, na kateri postopa ž njim avstrijska policija in jo rekel, da bi mo- ral napovedali Avstriji vojsko, ako mu ne bo ta dala zadoScenja, katero zahteva od avslrijske diplomacijo na Danaju, h kateri je poslal svojega zastopnika. Na vprafianjo gosp. Conti na, kam da je pristojen in koje državo podanik da je, jo Jakop 1. odgovoril, da cesarji niso bili nikdar podaniki. Konečno jekončala vsa ta komedija s tern, da sejeLebandy od gosp. Contina najmilostljivejäe poslo- vil ter se odpeljal z izvoščekom do italijanske meje. Tatvina. — V nodi od sobote na nedeljo so odnesli neznani lopovi iz stanovanja upokojenega učitelja gosp- Franceta Cicero obleke in perila v vred- nosti kakih 60 kron. G. Cicero se je $e-le isti dan preselil v svojo hiäo, ka- tero je kupil pred kratkim časom, ki se nahaja v ulici Vrabec. Nerodni kolesarji. — V nedeljo je neki kolesar v ulici Dogana podrl na tla gospo Jnžeso Filipič, soprogo davčnega sluge Žtefana, ki se je pri padcu äe precej močno poškodovala. Kmala potem jo pa neki drugi ko- lesar iz Št. Petra zadel ob dečka Tra- vana, katerega je pahnil s kolesom v vrata neke^hiše, in sicer ravno na rob istih, v katere je deček z glavo tako moöno zadel, da'je dobil vsled tega več ran na glavi. Zadcla sa ,]e kap. — Našli so mrtvega na cesti blizu Grgarja posestnika Štefana Rijaveca. Zadela ga je kap. Izpred sodlšča. — Tak. okrožno kot kazensko sodišče je obsodilo Mikluäa Ivana iz Podgore na 13-mesečno ječo in Valentina Lenardiča istotako iz Podgore pa na 3-mesečno ječo. Ta dva hotela sta, kakor smo svo- ječasno poročali, okrasti neke noči po- sestnika Pintarja v Pevmr, a ju je ta pravočasno zapazil in je pri ti priliki jednega izmed njija s kolom tudi po- šteno lopnil. Mikluš dobil je več kazni zato, ker je bil že druge krali kaznovan. Najdeua vrefa. — Blizu Sv. Roka je naäel neki Michelin vrečo soli na potu. Kdor bi jo bil zgubil, naj se oglasi pri njem. On stanuje v ulici Grabizio his. štev. 8. V Rihcmbcrgu pod gradom se je v četrtek zjutraj pri kopanju preseka za novo železno progo zgodila sledeča ne- sreča: Ko so bile mine že izstreljeoe in so se že vrnili delavci vsak na svoje mesto, utrgalo se je na vrhu preseka nekaj kamnov, izmed katerih je eden, äe precoj velik, zadel delavca Mihaela Fur- Ian iz Brji ravno na glavo ter mu raz- klal črepinjo. Mihael je bil na meslu mr- tev. Zapušča udovo in osem nepreskrb- ljenih otrok. (iradnja niostu na državni cesti öez reko Aussa v Červinjanu se odda potom javne dražbe s pismenimi ponud- bami. Uražba se bo vršila dne 12. julija ob 12. uri opoludne v prostorih namest- ništvenega stavbenega oddelka v Trstu, Scala Belvedere 2, IV. nadstropje. Po- nudbam je priložiti potrdilo, da se je na c. kr. deželni finančni blagajni položilo vadij 3000 K v gotovini, ali v vrednostnih papirjih. Zapečatene ponudbe je predložiti najkasneje dan pred dražbo do 12. are opoludne na vložnem zapisniku namest- niätva. Tehnični operat in stavbeni pogoji so na ogled samo v gori nave- denem stavbenem oddelkn. Namestništvo ne bo navezano na najnižega ponudnika, temveč si pridržnje pravico izbiranja med ponuditelji. Nesr«La ua južiii želcznlcl. — V Boboto zjutraj se je dunajski brzovlak St. 6, ki se je odpeljal okolu 4 ure zjutraj iz Ljubljane proti Trstu, zaletel na postaji Planina v premikalni stroj. Ena ženska je bilalahko ranjena. Pomožni kurjač Janez Debevec je padel s stroja ter Be lahko pretresel, sedaj je v bolnici. Stroji so požkodovani, tudi dva voza sta poškodovana. Na lice mesta je takoj odšel pomožni vlak. TržaSko porotno sodiS^e. — Pred porotniki je bil obsojen lSletni Hihard Furlan, ki je na cesti ustrelil svojo za- ročenko, I6letno Siviljo Josipina Ratiša, bil je glede umora oprošoen, obsojen je radi uboja nu 5 let teJ.ke je^e. Solske razmere v Istrl. — V lstri vladajo aprav hotentotsko razmere. U<5i- telj na Soli v Sv. Lovreucu pri L»bina ne dobiva Že deset mesecev place, dasi vedno prosi zanjo in troSi koleke. Šolaka oblasl se izgovarja, da nima fonda. Ko je jučitelj hotel brzojaviti ministerstvu, so ga prosili, naj lega za božjo voljo ne stori, in referent v Trstu ran je dal — 20 K, da Be je rnogel vrniti domov ! S temi kroncami vr«d ho ma dali še ob- ijuliO, da mu bodo čimpreje odkazali plačo. Pozar na ladiji. — V soboto po noči je na parniku „Clara", avstro-ame- riäke družbe, ki je v Renetkah usidran, izbruhnil požar, ki je nničil polovico to- vora, obstoječega iz bombaža in olja za stroje. Škode je 5000 lantov Sterl. Kiiko prispevajo reska mesta k narodneinu davku ? — Občinski svet v Smihovn je ßklenil, da vse živinske liste, izjave o ogledu mesa in druge take ti- skovine opremi z narodnim kolkom po 4 ali 2 vinarja. Davek na vozuc listke. — Kako otežuje davek na vozne listke promet, dokazujejo vsote, ki jih dobi država od tega davka. Leta 1903 so znaäali dohodki iz tega davka 16,431.138 kron. Največ je plačala Nižje Avstrijska, namreč 9,752.760 kron. Češka 2,342.776 kron. najmanj pa Dalmacija, namveč 178 kron. Po:riana~ nih vinogradov. Dontavlja ua doin in razpo Silja po železnici uavMekrajr avHtro-oger»ke monarnije vho- dili od 56 1 naprej, Na zabtevo poišilja tudi uzorce. Zaloga piva ' Auerjevih dedičev v Ljubljani, in phenjskega piva „pra- zdroj" iz sloveče češke„Me- ščanske pivovarne". Zaloga ledu, katerega ae od- daja le na debelo od 100 kg. napej. Cene zmerne. Postrežba poštena in točna. Samo enkrat ,...„ naj vsakdo kupiti svoje potrebščino pri tvrdki J. Zornik, Gorica. Gosooska ulica 7, kin nikdar več ne bode iskal drugod boljšegaj I lepšega in kakovosti primnrno cenega blaga,| Fkakor se tu dobi. Došle so uže zadnje novosti modnega blaga za ]>om1a