LETO XLVII, ŠT. 29 PTUJ, 21. JULIJA 1994 CENA 70 TOLARJEV Slovenskemu vinu nazivšampiona in 12 velikih zlatih medal Na letošnjem, 40. mendarodnem ocenjevanju vina, ki je prvo kjanje mendarodnega vinskega sejma je med 1300 vinskimi vzro- ! fljodelovalo kar 597 vzorcev iz Slovenije, ki jih je dalo v ocenje- ranje 190 pridelovalcev. Poleg enega od treh šampionov letošnje- ga sejma, ob ameriškem in čilenskem vinu nosi ta naslov tudi Laški rizling - suhi jagodni izbor Mariborskega Vinaga, so prejela slovenska vina tudi 12 velikih zlatih medalj, med njimi so kar tri pripadle družini Čurin - Praprotnik s Koga v ormoški občini. •* JB ŠE O SPECIALISTIČNIH AMBULANTAH MARIBORSKE BOLNIŠNICE V PTUJU Odločitev do konca avgusta Pri delu specialističnih ambulant mariborske bolnišnice v ptujski bi lahko rekli,nič novega. Pomočnik di- rektorja bolnišnice za ekonomske za- deve Milan Soršak je povedal, da bodo ambulante odprte še do konca avgusta, v tem času pa naj bi se tudi do- govorili o nadaljnjem delu. Ortoped- ska ambulanta bo zaradi dopustov zaprta od prvega julija do prvega sep- tembra. Ne glede na to so v začetku ju- lija zaradi velikega števila malih bol- nikov, sprejemali otroke. Urološka ambulanta bo delala neprekinjeno celo poletje, v nevrološki pa bodo delo zaradi dopustov prekinili proti koncu avgusta. V dermatološki ambulati, ki dela v ptujskem zdravstvenem domu, bodo danes še delali, zatem pa bodo imeli zaprto do 11. avgusta. Kako bo do konca meseca, še ne vedo. SSC ima še prosta vpisna mesta Srednje šole, ki še imajo prosta vpisna mesta, sprejemajo prijave za vpis do 25. avgusta oziroma do zapolnitve. V ptujskem Srednješolskem centru so imeli v začetku meseca še 118 prostih mest. in sicer po 19 za smer poljedelec-živinorejec in kmetovalka-gospodinja, 34 mest za smer kmetijski tehnik, 22 mest za oblikovanje kovin, 36 mest na smeri strojni tehnik, 29 mest za smer obdelovalec kovin, 15 mest za smer elek- trikar elektronik in 8 mest za smer elektrotehnik elektronik. Zadnji dnevi žetve, povprečni pridelelc če ne bi bilo deževja zadnjih dni, bi lahko danes trdili, da je žetev končana, tako pa je ostalo še nekaj pšenice na polju. V kmetijskem kombinatu Ruj so je imeli v torek še na kakih 200 hektarjih, pri zasebnih kmetovalcih pa je le še tu in tam kakšna njiva nepospravljena. V KK Ptuj so jeseni posejali pšeni- co na 1.481 hektarih, od tega je bilo 281 hektarov namenjenih semenski pridelavi, 1.200 pa za predelovalno industrijo. Do torka so njihovi trak- torji pripeljali v silose v Dražencih nekaj nad 5.400 ton pšeničnega zrnja, seveda pa to še zdaleč niso dokončni podatki o letošnjem pri- delku kmetijskega kombinata. Pov- prečen pridelek ocenjujejo na okoli 6 ton po hektarju. V Kmetijski zadrugi Ruj so doslej prevzeli nekaj nad 3.400 ton pšeničnega zrnja in se tako že pri- bližali lani prevzetim količinam, do- končni podatki o odkupu pa se bodo po vsej verjetnosti še spreme- nili navzgor. Letošnje vreme je bilo ob obilici vlage sicer ugodno tudi za pšenico, vendar so bili istočasno izpolnjeni vsi pogoji za razvoj bolezni in škodljivcev. Dobre pridelke so do- segli torej le tisti, ki obvladajo tehno- logijo pridelovanja ali so upoštevali nasvete strokovne službe, ter svoje posevke vselej in pravočasno zaščitili. ^JB IDRIART - HAlViin POIETNIKUITURHI DOGODEK 400 umetniliovvPfu/uin naBorlu Idriart, inštitut za razvijanje medkulturnih odnosov skozi umetnost, ki ga je pred 14 leti ustanovil slovenski violinist Miha Pogačnik, bo letos končal slovenski del desetega mednarodnega festivala na Borlu. Na Štajerskem bo 300 do 400 umetnikov iz vse Evrope že vpetek, 29. julija, ko se bodo pripeljali z Bleda in obiskali Sladko Goro, jamo pod Bočem in Studenice, naslednji dan pa Ptuj in Bori. Idriartovi festivali sledijo po- gosto drug drugemu kot stavki simfonije, udeleženci pa potujejo z njimi. Obiskujejo področja, kjer so bili sedeži starih kultur- Amazoni- ja, Mehika, Mongolija, Tibet, Kir- gizija... in, kot pravi Miha Pogačnik, skozi Slovenijo kot eno najvažnejših srednjeevropskih lo- kacij utripa tudi kulturni tok Idri- arta že deset let. Zanimanje za Bori in ptujsko območjenasploh pa jepri ustanovi- telju Idriarta Mihi Pogačniku vzpodbudil tudi mit o Parzifalu in Parzifalovo domnevno tukajšnje poreklo. Tako se je pričel Miha Pogačnik zanimati za najem in ob- novo borlskega gradu. Na Nizo- zemskem je ustanovil celo fondaci- jo za obnovo gradu. "Občina Ptuj seveda podpira pri- zadevanja za obnovo gradu in s tem namenom bo prispevala tudi denar za tokratni zaključek festivala na Borlu, saj se bo zbralo mnogo umetnikov, ki bodo ponesli ime Borla in Ptuja v svet in posredno ali pa direktno prispevali k obnovi gradu. Vemo, da obnova ni mogoča takoj (tudi zaradi postopka dena- cionalizacije), gre bolj za vnašanje nove namembnosti.Tukaj naj bi bil center evropske glasbene mladine in glasbene delavnice. Seveda pa mora svoje reči tudi republiško Mi- nistrstvo za kulturo, saj jeBorl spo- menik nacionalnega pomena," pri- poveduje članica IS Ptuj Kristina Samperl Purg. Obisk na Štajerskem se bo pričel v Sladki Gori, kjer bodo udeleženci koncertirali v baročni cerkvi in v jami pod Bočem, ogledali pa si bodo tudi Studenice, kjer se bodo ob kresu spoznali s tamkašnjim kulturnim izročilom. Z ljudskimi pesmimi in plesi et- noloških skupin se bo predstavilo tudi ptujsko območje, in sicer v so- boto 30. junija na dvorišču Mino- ritskega samostana, v cerkvi sv. Ju- rija bo koncertirala harfistka Moj- ca Zlobko, na grajskem dvorišču pa bodo nastopili hornisti Lovske družine Ptuj, nato pa v palaciju pevka Bogdana Herman. Višek vseh prireditev bo na Borlu, kjer bo koncert orkestra Akademije Ham- burg s člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, zvečer pa še klavir- ski maraton znanih pianistov. Igra- li bodo Pi-Hsien-Chen,MariaNol- ler-Namič in Pierre Jasmin, nato pa še drugi glasbeniki. Večer se bo končal s kresovanjem do sončnega vzhoda. •* M.Zupanič POSLEDEH ODLOČITVE O ORGANIZACIJI SKUPNOSTI SREČANJE V CIRKULANAH Cirkulane so ceMa lokacija I v zvezi z organizacijo Skupnosti Srečanje v starem župnišču v ^irkulanah v neposredni bližini stare in opuščene cerkve Svete l^larine ob Beli smo se oglasili pri cirkulanskem župniku £mi7M ^evu in dekanu dekanije Zavrč. Povedal nam je, da so krajani v Jl^vnem pozitivno sprejeli predlog za organizacijo skupnosti ^fečanje. Zavedajo se, da vsak v življenju kdaj pa kdaj potrebuje Pomoč. Staro župnišče je izredno lep ob- ''^t,ki bo s tem dobil novo vsebino '"i^ar je zelo pomembno, ne bo več Nadal. V sedmih letih,odkar sa- "'^^a, ga je močno zadel zob časa, "^l^aj pa so dodale tudi vandalske '^'^S' Župnišče ima tudi veliko ^'■^Ije, ki bi jo mladi lahko obdelo- V Cirkulane bodo prišli ^dravljenci tretjega rehabilitacij- skega obdobja, kar pomeni, da so ^^Pešno opravili že dvajset mese- cev bivanja v terapevtski skupnos- ti. Cirkulansko staro župnišče je četrta lokacija, v okviru katere naj bi se odvijal program Skupnosti Srečanje v Sloveniji. Župnik Drev ob tem tudi pove, da lahko z organi- zacijo take skupnosti Cirkulane samo pridobijo. Ime kraja se bo vi- delo na svetovnem zemljevidu,svet bo vedel, da je tu komuna za zdravl- jenjeodvisnosti. •o MG Pogled na hlovGorišnki je bilmsiednje jutro skoraj neverieten,Od bakrene ^^^^ gora razcehane pločevine, (foffo:M.Ozmec) 2 - DOMA IN PO SVETU 2L JULIJ 1994- TEDNll 32. SKUPNA SEJA ZBOROV SKUSCINE OBČINE ORMOŽ V znamenju odlokov v petek dopoldne je v dvorani gradu v Ormožu potekala 32. skupna seja zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti ter družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Ormož. v uvodu so delegati prisluhnili poročilu o delu Javnega pravobra- nilstva na Ptuju, za leto 1993, ki ga je podala javna pravobranilka Vida Vidovič. Ta je še posebej nakazala na probleme, ki jih povzroča pro- ces denacionalizacije in lastninjen- ja. V nadaljevanju so delegati spre- jeli Odlok o spremembi Odloka o proračunu občine Ormož za leto 1994, po katerem bi naj prerazpo- redili del proračunskih sredstev in jih namenili za dokončanje rekon- strukcije komunalne čistilne na- prave. Predsednik izvršnega sveta Vili Trofenikje v obrazložitvi pove- dal, da predstavlja največji dodatni strošek zaščita betonov, ki so v več kot desetletnem obdobju, ko ob- stoječa čistilna naprava ni obrato- vala in je bila v funkciji greznice, dotrajali v tolikšni meri, da jih je potrebno sanirati. Sprejeli so Odlok o prispevku za invesl'cijska vlaganja v oskrbo z vodo. Dveletno omejevanje cen komunalnih storitev je do skraj- nosti zaostrilo razmere pri preskrbi s pitno vodo v občini Ormožtako,dajeogrožennadaljni razvoj vodovodnega sistema in ni več možno zagotoviti nemotene preskrbe s pitno vodo. Cena vode ne pokriva niti tekočih stroškov pridobivanja, čiščenja in transpor- ta. Poleg tega ni možno zagotoviti potrebnih sredstev za zavarovanje sistema in amortizacijo. Ker je za projekt bogatenja podtalnice v proračunu občine zagotovljena le dobra polovica sredstev, se je po- kazala nujna uvedba namenskega prispevka v višini 30 SIT/m3, ki ga bodo plačevali vsi uporabniki vode v ormoški občini. Na ta način bi v dveh letih zbrali 42 mio SIT. Nadalje so sprejeli Odlok o pros- torskih ureditvenih pogojih za sa- nacijo degradiranega prostora v občini Ormož, ki gaje pripravil Za- vod za ekonomiko in urbanizem iz Murske Sobote. V občini Ormožje bilo namreč evidentiranih 23 ne- dovoljenih gradenj. Od teh je 12 ta- kih, ki jih je mogoče legalizirati po že veljavnih prostorsko izvedbenih aktih, od preostalih 11 pa je 9 takih, ki jih je mogoče legalizirati s pogo- jem sanacije, dva pa brez nje. No- bena od obravnavanih gradenj ne leži v območju kompleksne gradnje, kjer bi bila zgrajena celot- na infrastruktura. Gre za posa- mične gradnje v naseljih in zasel- kih, kjer je zagotovljen le dovoz ter možnost priključitve na elektriko. Pogoje sanacije mora lastnik izpol- nili najkasneje v roku dveh let po iz- daji lokacijskega dovoljenja. Delegati so sprejeli še amandma k Odloku o uvedbi agromelioracij- skega postopka trajnih nasadov v občini Ormož za leto 1994. V okvi- ru tega so iz Odloka izločili del območja (Cerovec) prej predvide- nega za melioracijski postopek. Spregovorili so tudi o predlogu programa izgradnje osnovnošol- skih prostorov in prostorov za po- trebe predšolske vzgoje in izo- braževanja do leta 2000. Ob tem so se nekoliko podrobneje dotaknili problematike Osnovne šole Ivanjkovci in Osnovne šole Tomaž. Za izenačitev pogojev in uveljavi- tev enoizmenskega pouka je nam- reč potrebno dograditi nekatere prostore. V OŠ Ivanjkovci predvi- deva program, ki so ga sprejeli, do- gradnjo manjkajočih učilnic in preureditev ene izmed obstoječih za potrebe otroškega varstva, v prvi fazi ter izgradnjo telovadnice v drugi. V OS Tomaž pa preureditev telovadnice v učilnice in ostale prostore, v prvi fazi ter izgradnjo telovadnice v drugi. Po kriterijih Ministrstva za šolstvo in šport Re- publike Slovenije bi bilo za izvedbo programa iz lokalnih virov potreb- no zagotoviti 50 % sredstev investi- cije. Ob zaključku seje so sprejeli še sklep o dovolitvi nakupa poslovnih prostorov na letnem kopališču v Ormožu iz sredstev emisije obvez- nic občine Ormož ter sklep o prev- zemu pokroviteljstva Skupščine občine Ormož nad Slovenskim društvom Planika iz Malmoa, Švedska. ( •> DS) S SVETOVALCEM REPUBLIŠKE VLADE DUŠANOM HROBATOM O ZAKONU O ZDRAVILIH Temeljni cilj zakona je zaščita uporabnika zdravil Na prvi septembrski seji bodo poslanci državnega parlamenta prvič razpravljali o novem slo- venskem zakonu o zdravilih, ki je prvi te vrste v novi državi. O njem smo se pogovarjali s sveto- valcem republiške vlade zo področje zdravil in odgovornim za to vprašanje v Ministrstvu za zdravstvo Republike Slovenije diplomiranim farmacevtom Dušanom Hrobatom. Tednik: (lOspod Hrobat, katera osnovna vprašanja v zvezi z zdravi- li bo opredelil zakon o zdravilih? D. Hrobat: "Zakon o zdravilih celovito ureja postopek od izdela- ve zdravila do njegove izdaje v le- karni ali prosti prodaji. Natančno opredeljuje definicijo zdravil in medicinskih pripomočkov za hu- mano uporabo, določa postopke preizkušanja zdravil, pogoje za nje- govo izdelavo, dajanje v promet, obveščanje in nadzorstvo, pri čemer upošteva sodobne zahteve za zagotavljanje njihove kakovosti, učinkovitosti oziroma uporabnosti in neškodljivosti. Uporablja se tudi za promet z mamili, psihotropnimi snovmi in osnovnimi kemikalijami za njihovo izdelavo, vendar le v to- likšni meri, kolikorzvezni zakon ne določa drugače." Tednik: Kaj so zdravila po tem zakonu? D. Hrobat: "Zdravila po tem za- konu so snovi, ki v določenih količinah in na določen način od- krivajo, preprečujejo in zdravijo bolezni. Zdravila so tako farma- cevtski izdelki, zdravilne učinkovi- ne določene kemične sestave, mešanice zdravilnih učinkovin ter zdravilna zelišča in zdravilne učin- kovine rastlinskega in živalskega izvora, iz katerih se pripravljajo zdravila; izdelki, ki jih izdelujejo v lekarnah iz zdravilnih učinkovin na recept ali brez recepta ter kri in krvne sestavine." Tednik: Ali bo novi slovenski za- kon o zdravilih, ki bo hkrati prvi te vrste v novi državi, obravnaval tudi zdravila za veterinarsko rabo? D. Hrobat: "Novi slovenski za- kon o zdravilih ne ureja več veteri- narskih zdravil, ker bodo urejena s posebnim zakonom. Zakon o vete- rinarskih zdravilih pripravlja Mi- nistrstvo za kmetijstvo in gozdarst- vo. Do sprejema tega zakona pa se bo še vedno uporabljal zvezni za- kon izleta 1986." Tednik: Kdo lahko in bo tudi v bodoče opravljal promet z zdravi- li? D. Hrobat: "Promet z zdravili lahko opravljajo pravne in fizične osebe na podlagi dovoljenja mini- stra za zdravstvo, če izpolnjujejo pogoje določene s sedaj veljavnim zveznim zakonom in v bodoče s predlaganim Zakonom o zdravilih. Zakon o zdravilih je strožji od zvez- nega zakona, ki ga trenutno upo- rabljamo, ker ureja vse člene verige pri preskrbi prebivalstva zzdravili s tem, da jim predpisuje pogoje pos- lovanja in redni nadzor." Tednik: Kdaj bo zakon prišel v parlament? D. Hrobat: "Zakon o zdravilih bo obravnavan na prvi septembrski seji parlamenta." Tednik: Koliko novi zakon govo- ri o zaščiti potrošnika? D. Hrobat: "Temeljni cilj Zako- na o zdravilih je zaščita uporabnika zdravil pred nevarnostmi zlorabe in nepravilno uporabo zdravil. Zato zakon opredeljuje pogoje in ukrepe za zagotavljanje kakovosti, učinkovitosti in neškdoljivosti zdravil po sodobnih načelih - z upoštevanjem evropske farmako- peje in evropskih standardov. Leta 1993 je Slovenija podpisala kon- vencijoo priznavanju evropske far- makopeje, ki standardizira kako- vost zdravil." Tednik: Kdaj bo zakon predvi- doma sprejet in kako bo s spreje- mom izvršilnih predpisov za izva- janje zakona? D. Hrobat: "Zakon o zdravilih bo predvidoma sprejet konec letošnjega leta. Izvršilne predpise po tem zakonu, kijih Ministrstvo za zdravstvo že pripravlja,bo minister za zdravstvo sprejel v enem letu po uveljavitvi zakona. Do sprejema novih izvršilnih predpisov se bodo uporabljali nekdanji zvezni, ven- dar le če niso v nasprotju s predla- ganim zakonom." Tednik: Kakšna pa bo vloga Od- delka za zdravila pri uresničevan- ju zakona o zdravilih? D. Hrobat: "Vloga Oddelka za zdravila pri uresničevanju Zakona o zdravilih je v izvrševanju določil tega zakona in usklajevanje pred- pisov o zdravilih s predpisi Svetov- ne zdravstvene organizacije in držav Evropske unije, ZDA in dru- gih razvitih držav. Oddelek za zdra- vila vodi področje REGISTRACI- JE ZDRAVIL, ki mora omogočati Končno red pri zdravilih (Foto:OM) in zagotavljati zdravstvu kakovost- na,učinkovita invarna zdravila.To dokazujejo dovoljenja za promet z zdravili, ki jih izda minister za zdravstvo na podlagi mnenja pris- tojne komisije za zdravila, ki je obravnavala vložene predloge za promet z zdravili. Ta oddelek vodi tudi področje PRESKRBE Z ZDRAVILI, ki opravlja učinkoviti nadzor nad uvozom, prometom in preskrbo z zdravili in medicinskimi pripomočki. Tako je preprečen uvoz neuporabnih in strokovno zastarelih zdravil in je zagotovljena nemotena preskrba prebivalstva s kvalitetnimi, učinkovitimi in varni- mi zravili na ravni razvitih evrop- skih držav. Področje preskrbe z zdravili nadzoruje tudi promet z zdravili, psihotropnimi snovmi in osnovnimi kemikalijami za njihovo izdelavo v tolikšni meri, kolikor zvezni zakon ne določa drugače." Tednik: Kaj vi kot svetovalec re- publiške vlade za zdravila pričakujete od novega zakona? D. Hrobat: "Zuveljavitvijo nove- ga Zakona o zdravilih bo država začela sistematsko nadzorovati iz- delovalce zdravil in medicinskih pripomočkov, promet z zdravili in medicinskimi pripomočki, vele- drogerije, lekarne, galenske labo- ratorije in zdravstvene zavode v smislu rednega preverjanja osebja, prostorov, opreme in dokumenta- cije. Le tako bomo zagotovili upor- abo sodobnih, kakovostnih, učin- kovitih in varnih zdravil, ki se upo- rabljajo v razvitem svetu. To bo omogočilo hitrejše vključevanje Slovenije v mednarodno delitev dela, kjer se je slovenska farma- cevtska industrijaže močno uvelja- vila, saj naši izdelovalci zdravil večino svojih izdelkov izvozijo. S sprejemom novega zakona bo možen pristop Slovenije h Konven- ciji o farmacevtskih inšpekcijah (Pfarmaceutical Inspection Con- vention). Z novim zakonom bodo opravljena tudi najhujša neskladja, ki so trenutno prisotna na našem trgu zdravil: uporaba neregistrira- nih zdravil, neupravičeno raz- pečevanje zdravil s strani oseb, ki za to nimajo ustreznega znanja niti dovoljenja, nedovoljeno ogla.ševanje zdravil v javnih občilih, neustrezna organiziranost inšpekcijskih služb glede na med- narodne zahteve, neupravičeno bogatenje na račun predpisovanja čudežnih učinkov sumljivih izdel- kov, ki niso niti zdravila niti pomožna zdravilna sredstva." •»MG Projekta inženiring se že privatizira V Projekti inženiring lastninijo predvsem stavbo in notranjo opremo pa seveda dobro ime. V tem mesecu zbirajo certifikate svojih zaposlenih, bivših zaposle- nih in upokojencev v podjetju Pro- jekta inženiring Ptuj. To je drugo ptujsko podjetje, ki že ima odo- bren programom lastninskega preoblikovanja. Kot je povedal Boris Grabar, ki vodi postopek privatizacije v Pro- jekt i, so se odločili poleg 20-odstot- ne razdelitve premoženja s certifi- kati še za notranji odkup. Vrednost celotnega premoženja, ki obsega predvsem stavbo in pripadajoče zemljišče ter osnovna delovna sredstva, je skoraj 124 milijonov to- larjev, odkupiti pa ga nameravajo v zakonsko določenih štirih letih. Notranji odkup bo potekal avgus- ta, tako da za september že predvi- devajo registracijo podjetja kot delniške družbe. Delnica podjetja bo v pn. em od- kupu vredna 50.000 tolarjev. V projekti od privatizacije pričakuje- jo drugačen odnos do lastnine, dru- gačno odgovornost do dela in seve- da dividende. Po poskusni anketi, ki so jo izvedli pred izdelavo pro- grama, se bodo upravičenci in nji- hovi družinski člani udeležili last- ninjenja s certifikati, pripravljeni pa so v podjetje vlagati tudi denar za notranji odkup. Kot zanimivost še zapišimo, daje to podjetje z zelo visoko izobrazbeno strukturo, saj ima več kot polovica od 41 zaposle- nih višje- ali visokošolsko izobraz- bo, drugi pa so končali katero iz- med srednjih šol. cs- McZ Certifikate že zbirajo Kreditna banka Maribor, oziroma njena družba za upravljanje infond je konec prejšnjega tedna pridobila še zadnja potrebna dovoljenja Agencije za trg vrednostnih papir- jev in je začela v ponedeljek z zbiranjem certi- fikatov. Že v soboto je bilo možno certifikate prinesti v centralo Kreditne banke Maribor, od ponedeljka dalje pa jih zbirajo na več kot 190 vpisnih mestih, ki so v vseh enotah banke in Zavarovalnice Maribor, pri zbiranju pa sode- luje še precej društev in nekaj podjetij. Prvi certifikat je pooblaščeni investicijski družbi Infond Stolp zaupal predsednik uprave Kredit- ne banke Maribor Andrej Hazabent. v ponedel- jek pa so se mu pridružili vsi vodilni ljudje os- talih ustanoviteljev, torej zavarovalnice Mari- bor, Mariborske borzno posredniške hiše in podjetja Finea. »»JB TEDNIK TEDNIK je naslednik Plujskega tednika ozi- romaNašegadela.kigajeustanovilOkrajni odbor OF Ptuj leta 1948^ Izdaja Zavod za radijsko m časopisno dejavnost RADIO- TEDNIKPTUJ. UREDNIŠTVO: Franc Lačen (direktor in glavni urednik), Ludvik Kotar (odgovorni urednik), Jože Šmigoc (pomočnik odgo- vornega urednika in lektor), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Darja Lukman lunec, Martin Ozmec, Marija Slodnjak, Vida Topolovec m Milena Zupanič (novi- narji). TEHNIČNI UREDNIK: Slavko Ribarit PROPAGANDA: Oliver Težak. 9776-207 Naslov: RADIO-TEDNIK Raičeva 6. 62250 Ptuj, p.p 95, 9(062) 771-226: faks (062) 771-223. Celoletna naročnina 3 640 tolarjev, za tu- jino 7.280 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor Po mnenju Ministrstva za informiranje Re- publike Slovenije št 23/58-92z dne 12 2 1992 se šteje Tednik za izdelek informa- tivnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3. za katerega se plačuje davekod prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov ITALIJA: Minuli konec ted je v Trstu potekal vrhunski ses!* nek Srednjeevropske pobu(j' Med drugim so sprejeli skupnij^ iitični in gospodarski dokuniej, V prvem so veliko pozornosti p^j^ svetili vojni na Balkanu in podp^j; mednarodni mirovni načrt spre^J 6. julija, o razdelitvi bosanske^, ozemlja, zavzeli pa so tudi stalijjj do prošenj posameznih držav2, vključenje v evropske integracij^ Poudarili so pomembnost ptj, druževanja držav Evropski unij, kar naj bi povečalo mednarodna stabilnost. To področje so podrob. neje obdelali v ekonomskem do. kumentu; državečIaniceEU binj, pomagale prosilkam za sprejemy skupnost, odstraniti ovire, ki ji^j onemogočajo ekonomski, vključevanje v evropske integrac je. Med številnimi dvostranskit srečanji, ki so se zvrstila ob rol zasednja je bilo nedvomno najp membnejše tisto med italijanski premierom Berlusconijem in nj govim slovenskim kolego Drnovškom. Spregovorila sta slovensko-italijanskih odnosih, vprašanju manjšin ter o "vetu" It lije na pogajanja med Slovenijo Evropsko unijo. Hkrati sta se se tala tudi oba zunanja ministi obeh vlad, Martino in Peterle, j BOSNA IN HERCEGOVI. NA: V Sarajevu so poslanci bosan^ skih Hrvatov, Srbov in Muslima- nov, ki očitno vse bolj zastopajo iii' terese strank kot ljudstva, glasova- li za mir ali vojno na območju BiH Kot vedno,so se tudi tokrat prviiz- reklibosanskiHrvatijkisožespre- jeli mirovni načrt mednarodne kontaktne skupine. Zahtevali so ukinitev srbskega severnega kori- dorja, zaradi katerega je Posavim odrezana od ostalega ozemlja fedt racije. Napovedujejo, da bodo tudi Muslimani sprejeli omenjeni načrt, Srbi pa zavrnili. V primeru, če bi Karadžič načrt sprejel, bist lahko zgodilo, da bi bosanski Srb uničili ali poškodovali proizvoda' obrate na območjih, s katerih bist morali umakniti. Ostrostrelci v Sarajevu so še zmeraj aktivni. V 27 mesecev dolgi vojni je bilo v Sarajevu ubitih 10.000 ljudi. Pa tudi na bosansko- hercegovskih bojiščih se napadiše zmeraj nadaljujejo. RUANDA: Francoske oblasi so se ustrašile možnosti, da bi sen varnostno območje v Ruandi, kis ga oblikovale njihove enote, dal preprečile nadaljevanje pokole zatekli ministri oblasti, ki jo upo; niki krivijo za nesmiselno pob Janje. Napovedali so, da bodo vS pripadnike nekdanje oblasti, kit jih našli na omenjenem območji zaprli. Mednarodni rdeči križ je sp( ročil, da je v nedeljo zj utraj na mej Ruande in Zaira prispelo nekaj si tisoč ruandskih beguncev. Ruan( ska domoljubna fronta pagrozi,^ bo nadaljevala ofenzivo za d( končn o osvobodi tev Ruande (zdi nadzoruje že dve tretjini ozemlja, 000 SEVERNA KOREJA: V Pjot gjangu so pogrebne svečanosti o smrti 82-letnega predsednika pa) tije in države Kim II Sunga, ki I umrl 8. julija, podaljšali še za dv dni, saj se je iz dneva v dan svojem velikemu voditelju želelo pokloo' ti vse več ljudi. Poznavalci raznit pa trdijo, da so bile vzrok za tak odločitev težave pri iskanju Kini' Sungovega naslednika. BELGIJA: V Bruslju so se v p« tek, na izrednem sestanku pr^'' sednikov držav in vlad Evrops'' unije sporazumeli o JacquesuSai teru kot predsedniku evropske 1^* misije. 000 ZDA: Tako kot pred štirimi 1«^ v Italiji, ko so prvič nastopili sk" paj, so tudi tokrat v Los Angel^*^ ob koncu svetovnega prvenstva nogometu Placido Domingo,]''^ Carreras in Luciano Pavarotti ^ peli na koncertu, ki ga je prek sa|j litov spremljala milijarda ljudi vsem svetu. I Pripravil: D^M fr0DNIK -21.JULIJ 1994 POROČAMO, KOMENTIRAMO -3 .iredeli smo Doslej 20309 odločb o dohodnini Vptujski izpostavi republiške uprave za javne prihodke so doslej izdali 20.309 odločb o dohodnini za prejšnje leto. Doplačil je ^jlo 1 1.265 v skupnem znesku 1 24 milijonov 500 tisoč tolarjev, vračil pa 55 milijonov 400 tisoč tolarjev, 4439 odločb pa je bilo brez jjopločil oziroma vračil. Do 30. junija so prejeli tudi 485 vlog za od- pis dohodnine. Doslej so jih ugodno rešili 102 s tem, da so prosil- j-^rn omogočili plačilo v dveh obrokih. Vloge za delni oziroma po- polni odpis dohodnine za leto 1993 pa rešujejo sedaj. Zavezance obravnavajo celovito, v okviru družine, kar pomeni, da upoštevajo dohodke cele družine, tudi otrok. Junija v ptujski industriji Vptujski industriji s« bili junija letos doseženi zadovoljivi rezulta- ti. Glede na junij 93 se je industrijska proizvodnja povečala za 1 4 odstotka, glede na letošnji maj pa za 0,7 odstotka. V šestih me- secih letos pa je bila v primerjavi z enakim obdobjem leta 1993 dosežena 4,1 odstotna rast. V ptujskih podjetjih so se tudi junija najpogosteje srečevali z likvidnostnimi težavami. V Sekretariatu za gospodarstvo občine Ptuj, kjer spremljajo podatke o rasti 1 7 indu- strijskih panog, so največjo rast v šestih mesecih letos zabeležili v proizvodnji tekstilne preje in tekstila, sledijo elektrogospodarstvo, proizvodnja kamna, gramoza in peska, predelava kavčuka in proizvodnja prometnih sredstev. Veliko zanimanje za razvojna sredstva Na prvi letošnji natečaj za razvojna sredstva, je ptujski izvršni svet sprejel 54 vlog. Predračunska vrednost projektov je milijardo 450 milijonov tolarjev, zahtevki pa znašajo 330 milijonov. Če bi lahko podprli vse, skupaj z Ljubljansko banko so razpisali za 1 50 milijonov tolarjev kreditov, bi vzpodbudili nastanek novih 260 de- lovnih mest, kar je za ptujsko občino, ki ima eno največjih stopenj brezposelnosti vSIoveniji, izrednega pomena. Vtreh letih sov ptuj- ski občini s pomočjo razvojnih sredstev spodbudili nastanek 750 novih delovnih mest. Nadgradili bodo stavbo Območne obrtne zbornice Stavbo Območne obrtne zbornice Ptuj v Vošnjakovi ulici 13 bodo nadgradili. S tem bodo pridobili prepotreben prostor za delo- vanje Sklada za izobraževanje delavcev pri zasebnih delodajalcih občine Ptuj in sindikata ter promocije obrti. Sočasno bodo preure- dili tudi sedanjo dvorano za potrebe sodobnega izobraževanja in izpopolnjevanja. Pripravila: MG PROTEDEN na TEMO DELOVNE ŠEGE in NAVADE V tem šolskem letu (1993/94) smo na naši šoli realizirali prvi projektni teden. Raziskovali smo šege in navade ob nekaterih kmečkih delovnih opravilih na območju KS Sv. Ane in KS Loka- vec. Za raziskavo te narodoslovne teme smo se odločili, ker živimo na podeželju. Kot vemo, pa se tukaj način življenja hitro spreminja In tako izumirajo ter gredo v pozabo šege in navade, po katerih so živeli naši predniki. Mi smo jih želeli rešiti pred pozabo vsaj z dokumen- tiranjem, zato smo jih raziskali, opisali, fotograflrali, posneli s ka- mero, narisali,... in naše delo pri- kazali na razstavi. Ker nas je v času raziskovanja va- bila pomlad, smo se usmerjali v ra- ziskavo pomladanskih delovnih šeg in navad. Tako smo lahko spremljali potek nekega opravila in šege ob le tem v izvirnem okolju in primernem času. Projektni teden je trajal pet dni: od 6.6.1994 do 10.6.1994. Priprave nanj pa so potekale že nekaj mese- cev prej. V času priprav smo se ses- tajali člani pripravljene skupine in načrtovali raziskovalno učno delo zacelošolo.Tudi mentorji projekt- nih skupin so se sestajali z učenci - člani svojih proskupin in jim posre- dovali informacije, se dogovarjali o poteku protedna, o razdelitvi del med učence,... Raziskovalno delo včasu proted- na je potekalo na šoli v učilnicah, v knjižnicah, na domovih, predvsem pa na terenu in sicer v vseh večjih zaselkih v KS Sv. Ana: v Zg. Ščavni- ci, pri Sv. Ani, v Kremberku, v Fro- lehu, na Krivem Vrhu, v Žicah, v Rožengruntu, v Ročici in zaselkih KS Lokavec: v Lokavcu, v Ledine- ku. Pogledu, na Tratah,... Kaj je smisel takega raziskoval- nega načina učenja? Spoznati kmečka opravila in šege oble-teh. Spoznati gojitvene kulture v krajih, kjer živijo učenci. Ohranjati in dokumentirati kulturno dediščino. Širiti in bogatiti svoje znanje o sedanjem in nekdanjem načinu življenje na podeželju. Pou- dariti izkustveno in aktivno učenje. Katere delovne cilje smo zasle- dovali? Spoznati soodvisnost narave, de- lovnih navad in kmečkih ljudi. Opazovati potek neke delovne na- vade v izvirnem okolju, jo proučiti in zabeležiti. Zavedati se posledic razvrednotenja tradicionalnega načina življenja na podeželju in tra- dicionalnega načina obdelovanja zemlje. Kdo je sodeloval in kako smo si razdelili protedenske podteme? Sodelovali .so vsi učenci iz OŠ Sv. Ana in iz podružnične šole Loka- vec (276), vsi učitelji (22), ravna- teljica, tajnica knjižničarka, hišnik in svetovalna delavka. Veliko so nam pomagali nekateri domačini. ki so bili naši informatorji na tere- nu. Učenci na razredni stopnji so de- lali v šestih enotnih proskupninah; eno proskupnino so sestavljali učenci dveh oddelkov istega razre- da. Vsako proskupino sta vodili po dve mentorici - razredničarki (ra- zen 4. razreda, kjer je samo en od- delek), ki sta skupaj izbrali razisko- valno podtemovokviru povezoval- ne teme DELOVNE ŠEGE IN NAVADE. Tako so: prvošolci raziskovalni PAŠNIŠTVO -drugošolci KROMPIR -tretješolci KOŠNJO -četrtošolci STROČNICE (ta proskupina na žalost ni realizirala svojega dela zaradi bolezni men- torja in smo učence razporedili v ostale delovne skupine). Učenci iz dveh kombiniranih razredov: prvo in drugošolci ter tretje in četrtošolci iz podružnične OŠ Lokavec pa so raziskovali DE- LOVNA OPRAVILA IN OROD- JA. Učenci na predmetni stopnji so se v skladu s svojimi interesi svo- bodnovključili veno izmed devetih heterogenih (glede na starost in število učencev) skupin. Te so razi- skovale naslednje teme: Pomla- dansko delo v vinogradu, pomla- dansko delo v sadovanjaku, estets- ki vidik klopotcev, trenje lanu, jedi ob posameznem opravilu, orodja ob kmečkih opravilih, žitarice - se- tev, žitarice - žetev. Delo vseh sku- pin je spremljala, opisovala in po- vezovala novinarska skupina. Zanimiva je ugotovitev, da seje največ učencev (kar 33 uč.) odločilo za proskupino, ki je razi- skovala pomladansko delo v vino- gradu in za proskupino, ki se je ukvarjala z estetskim vidikom klo- potcev (23 uč.). Sicer nas to ni pre- senetilo, saj je v teh krajih veliko vi- nogradov in vinske trte že od nek- daj ena glavnih poljedelskih gojit- venih kultur. To našo prvo protedensko razi- skavo smo predstavili na razstavi z opisi v obliki miselnih vzorcev, z risbami, fotografijami, z material- nimidokazi,... Razstavosmoodprli s kratkim uvodom - proslavo, kjer so učenci staršem, delavcem šole, zunanjim sodelavcem - informa- torjem in ostalim krajanom pred- stavili svoje delo v besedi, pesmi, noši in s prikazom nekaterih šeg. Raziskovalno delo in predstavi- tev je dokumentirana na videoka- seti in diapozitivih. OŠ Sv. Ana v Slovenskih goricah - se nadaljuje - IZPLAČILO MWST za Avstrijo in Slovenijo V gostišču OLGANAHAJDINI. IHEt^NMh P¥UJJHIH IHIEKARJEV_i Prireja mleka v porastu Precej nad 200 udeležencev seje minuli petek zbralo na sedaj že tradi- cionalnem srečanju mlekarjev: člani upravnega odbora Mlekarske; zadruge, predsedniki mlekarskih skupnosti, zbiralci mleka in delavci; Mlekarne. V prvem delu srečanja je šlo za delovni pogovor, izmenjavo; mnenj in izkušenj ter pogovor o aktualnih problemih prireje in odku-: pa mleka. Izziv proizvajalcev mleka je čim večja prireja in kakovost mleka, saj je od enega in drugega dejavnika odvis- na ekonomska upravičenost dejav- nosti. Na tokratnem srečanju so dali povdarek zbiranju mleka, času molže in krmljenju živine, saj vse to v teh vročih poletnih dneh še posebej usod- no vpliva na kakovost. Predsedniki mlekarskih skupnosti in predvsem zbiralci mleka so v tem primeru vez med pridelovalci in stroko, s skupni- mi prizadevanji pa je mogoče doseči dobre rezultate. Z njimi so v Mlekar- ski zadrugi zadovoljni,saj je kar 68 od- stotkov oddanih količin mleka dobre kakovosti, kar dokazuje, daso bile šte- vilne dosedanje oblike izobraževanja dobrodošle in učinkovite. V plačilu kakovosti so, žal, še vedno prikrajšani manjši, pa kljub temu dobri pridelo- valci mleka. Gre namreč za to, da je njihovo plačilo odvisno od skupnih vzorcev, že za jesen pa Zadruga obljublja možnost jemanja individu- alnih vzorcev tudi pri manjših pride- lovalcih mleka. Kljub negativnim trendom v staležu živine je prireja mleka v porastu. Junija je bila v pri- merjavi z lanskim enakim mesecem večja kar za 13.9 odsotka. Na srečo v Ptuju zaenkrat še ni težav s prevze- mom mleka, pa tudi s plačilom v dveh obrokih ne, čeprav se ti problemi v ne- katerih drugih slovenskih mlekarnah že pojavljajo. »o-JB COVORISE.,. ...DA so pred krof k/m polagali temeljni kamen (!?) za šolsko nadgradnjo. Ker polagajoča nisfa bila oprenmijena v skladu s pravili varstva pri delu, bila sta namreč brez čelade, je nekdo v množici na to opomnil, drugi pa ga je potolažil, da imata dovolj trdi glavi. ... DA župan žargonsko namigu- je na čas kislih kumaric. Dejan- sko pa gre za čas gnilih kumaric, gnilih visenj, ribeza in še česa, kar marsikdo nima komu proda- ti. ...DA je župan severnososednje občine argumentirano, z bese- dami dokazal, da gnojevka sploh ni obremenjujoča in ne- varna za okolje. Nekomu, ki se je utapljal v njej, so tri dni črpali želodec in je preživel. Poslanci pase kljubtemu niso strinjali, da imajo na osnovi takih argumen- tov tudi v kmečkih vaseh vse po- goje za ureditev vaških vodovo- dov. ...DA se tudi ptujska občinska stavba spreminja v hišo modros- ti. Tako jo namreč imenujejo podjetniki, ki hodijo tja po na- svete, kako bi moralo biti. Kako je, pa tako sami dobro vedo. VIDISE... ...DA se Ptuj poleg zakladov tisočletij rad ponaša tudi z zakla- di sedanjosti. Ptujčani so se mo- tali okoli lepotic in jim menda na ušesa šepetali: "gospodična, jaz bi rad bil vaš faktorl" 4-PO NAŠIH KRA.TIH 21..IULU 1994- TEDNllt Otvoritev doma krajanov na Kogu V soboto popoldne so na Kogu slavnostno odprli novozgrajeni dom krajanov. Ob tej pri- ložnosti je v uradnem delu prisotne pozdravil predsednik sveta krajevne skupnosti Anton Bolkovič, ki je dom krajanov tudi uradno odprl in predal v uporabo. Hkrati se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izgradnji doma. Ta je trajala dobro leto, sredstva v višini okrog 6.540.000 SIT pa so zbrali s krajevnim samoprispevkom, z najemom kredita ter iz solidarnostnih sredstev občine Ormož. Razen tega so obnovili tudi že obstoječo večnamensko dvorano. Pred navzočimi gosti iz ormoške in okoliških občin ter krajani Koga je nastopila še godba na pihala iz Domžal, ki praznuje letos stodeseto obletnico ter dekliški sekstet in oktet Bolfenk iz Koga. Ob koncu uradnega dela so v imenu Turističnega društva Kog zaslužnim za lepo urejeno okolje na Kogu in okolici podelili priznanja "ZLATA VRTNICA". Sledil je družabni del, v okviru katerega so pripravili srečolov, nagrade pa so prispevala razna podjetja orr.oške in sosednjih občin. Celoten izkupiček bo namenjen ureditvi okolice novozgrajenega doma krajanov. Dušan Sterle, Foto: Ema Žalar Druao predtekmovanie za miss Sloveniie v Pfuiskih termah: NAJLEPŠE SERGEJA, KATJA, DARJA IN PTUJSKA EVA V okviru 15 predizbornih prireditev za uradno tekmovanje Miss Slovenije 94, je v soboto, 16. julija potekalo predtekmovanje za najlepšo Slovenko v Ptujskih termah. Organizatorjem: agenciji Videoton Geržina in Slovenskim novicam se je prijavilo 12 deklet iz raznih koncev Slovenije: Dijana IIjev iz Ptuja, Aida Crljenkovič iz Velenja, Vesna Brunčič iz Ljubljane, Alen- ka Kolman iz Svete Ane, Sergeja Heric iz Maribora, Katja Kori pravtako iz Maribora, pa Darja Koren iz Ptuja, Lidija Pratnemer iz Slovenskih Konjic, Sabina Muhič iz Ceršaka, Stanka Nago- de iz Vrhnike, Eva Ferčec iz Podlehnika ter Janja Bočko iz Trbovelj. Dekleta so se najprej predstavila v oblačilih za prosti čas, zatem v večernih-slavnostnih oblekah in za konec še v kopalkah. Vmes so nastopile plesalke mariborske skupine Kaj in odličen ansambel Karavans. 6 članska komisija domačinov ni imela težkega dela: po svojem okusu je izbrala štiri najlepše, ki so jih razglasili razmero- ma pozno, šele nekaj pred drugo uro zjutraj. V nadaljni krog slovenskega lepotnega tekmovanja se je uvrstila Miss Ruja Sergeja Heric, pred svojo prvo spremljevalko Katjo Kori - obe sta iz Maribora, ter drugo spremljevalko Vesno Brunčič iz Ljubljane. Za najlepšo Ptujčanko je komisija proglasila dijakinjo Evo Ferčec iz Podlehnika, ki je prejela posebno nagrado glavnega sponzorja. Kmalu po proglasitvi so organizatorji pripravili sicer za oči lep ognjemet, ki pa je zaradi isker ki so padale na občinstvo zagotovo močno vplival na poznejši obisk zabavnega dela prireditve. •*-0M SEDEM (NE}ROMEMBNIH DNI •> Jak KoDrlv€ Goli in nevidni Nezasluženo veliko prahu je dvig- nila reklama novomeška Krke za kre- mo za sončenje sun mix - vsaka ima svoj faktor. Vladni urad za ženska vprašanja je v napol golih lepoticah (in njihovih zadnjicah) odkril ele- mente moškega šovinizma do žensk in nasploh poniževalnega in podcen- jujočega odnosa do ženskega spola. Javnost se je na uradno zgražanje v glavnem odzvala naklonjeno do re- klame in odbijajočedo uradnega stra- hu za usodo žensk. Samo 7% vprašanih v neki anketi bi bilo zapre- poved "neokusne" reklame, 58% vprašanih reklama "ne moti", 29% pa bi jo "delno spremenilo". ALI REKLAMA ŽALI ALI ZAVAJA? škoda, ker je poseg vladnega žen- skega urada tako ponesrečeno (in po nepotrebnem) "politiziral" vprašanje reklam v slovenskem prostoru. O re- klamah kot pomembnem elementu prodiranja in utrjevanja tržne logike bi sicer kazalo strokovno in interdis- ciplinarno razpravljati, še zlasti, ker domači producenti reklamnih spo- ročil kar naprej enostransko dokazu- jejo, da so maladone najboljši v Evro- pi in s to tezo za drage denarje proda- jajo tudi kaj takšnega, kar ni ravno domišljeno, učinkovito in estetsko. Reklam pa mi nikakor ne bi smeli ocenjevati (in preganjati) na način, ki ga je ubral urad za ženska vprašanja. Za reklame bi morali veljati splošni estetski kri teriji,sicer pa naj bo usoda posameznih reklam odvisna predvsem od presoje naročnikov in potrošnikov. Reklamo, ki bi zares podcenjevalno obravnavala žensko (ali moškega) bi najprej (in za proiz- vajalca najbolj boleče) zavrgli priza- deti,brez kakršnihkoli posegov posa- meznih državnih organov. Enaka usoda čaka tudi reklame, ki bi zavaja- le potrošnike. Zato je (in mora biti) predvsem primarni interes proizvajalcev in trgovcev, da z re- klamami ne zlorabljajo naklonjenos- ti in zaupanja ljudi. Sicer pa so bolj sporne kot gole ženske zadnjice za sun mix vse številčnejše in visokodo- neče reklame različnih upravljalskih družb, ki brez kakršnihkoli rezerv obljubljajo gradove v oblakih tistim, ki bi pri njih vložili svoje certifikate. Žal le redki, med njimi dr. Jože Men- cinger, opozarjajo na previdnost, ker se sicer zna zgoditi, da bodo vlagatelji že kmalu hudo razočarani. Nekatere upravljalske družbe so v svojem oglaševanju tako bahate, da se zdi, da bodo večji del premoženja bodočih delničarjev zapravile že kar z oglaševanjem svojih kvalitet. Dr. Mencinger je nedavno zapisal, da bodo tisti, ki bodo svoj certifikat pre- nesli v svoje podjetje, uvideli, da le "delo ustvarja vrednost", tisti pa, ki jih bodo prinesli v družbe za upravl- janje pa bodo čez nekaj let mrzlično iskali tatove svojega "premoženja"... Lenarške novice oh 120 -letnici razvili tudi nov društveni prapor Lenarško gasilsko društvo je praznovalo 120 let svojega delovanja. V četrtek so v novem gasilskem domu odprli razstavo o delovanju društva skozi zgo- dovino, kjerje bilo veliko starih fotografij med drugim je bila na ogled tudi batna ročna črpalka na konjsko vprego iz leta 1874, ki še danes deluje. V petek so imeli gasilsko vajo s praktičnim prikazom gašenja z ročnimi gasilnimi aparati in govorili o požarni pre- ventivi. Osrednja slovesnost društva, ki danes šteje 102 člana in je tudi med 19 nastarejšimi društvi v Sloveni- ji, pa je bila v soboto. V gasilski paradi so zraven domačih gasilcev sodelovali tudi člani vseh sosednjih gasilskih društev. Danes imajov Lenartu žensko, pio- nirsko in mladinsko desetino. Najbolj so tudi opremljeni za gašenje požarov v industriji ter za pre- voz pitne vode. Kot je v svojem govoru poudaril predsednik gasil- skega društva Lenarat Roman Muršec, so lenarški gasilci ponosni, da jim je uspelo zgraditi nov gasilski dom, ki ga seveda brez prostovoljnega dela in prispev- kov domačinov ne bi bilo. Razvili so tudi nov društve- Za nov društveni prapor so prispevali številni darovalci. ni prapor za katerega je največ prispevalo lenarško podjetje TBP. Ob jubileju pa so prišli čestitat le- narškim gasilcem, gasilci iz gasilske zveze Slov. Bi- strica, Ljutomera, Ptuja in Maribora. Slavnostni go- vornik pa je bil poveljnik GD Slovenije Tone Sen- tončnik. V kulturnem programu so sodelovali člani moškega pevskega zbora Obrtnik iz Lenarta, godba na pihala in mažoretke, ter mešani pevski zbor Moliz Lenarta. Ob tej priložnosti pa so združili tudi praznovanje letošnjega dneva gasilcev in najzaslužnejšim č/ano^ podelili tudi priznanja. Okuien lenaršhi silos Letos imajo na lenarškem območju le en silos za o^. kup pšenice. Do petka so odkupili 80 ton pšeni^ poželo pa je bilo le tretjino letošnjega pridelka. nam je povedal direktor KZ Lenart Franc MencigQj jev petek v njihov silos eden od pridelovalcev pripelJQi lansko pšenico in s tem okužil vso pšenico z Žižki. Za. radi tega so morali ustaviti letošnji odkup. Pridelo. valci pšenice morajo tako vozit svoj pridelek v mari. borski Intes in v mešalnico Črnce v Gornjo Radgono Zavod za zdravstveno varstvo Maribor je že razkužil silos v Lenartu vendar mora preteči še nekaj časa, da bodo lahko nadaljevali z odkupom. Zadnje neurje je še povečalo škodo V petek nam je načelnik oddelka za gospodarstvo SO Lenart Edo Zorko povedal, da znaša škoda letošnjega večkratnega neurja s točo več kot 394 milijonov tolarjev. Pri- zadeto območje sije ogledala tudi posebna republiška komisija, pone- deljkovo neurje pa je precej poško- dovalo krajevne in lokalne ceste ter ocenjeno škodo še povečalo. Nastala škoda predstavlja skoraj deset od- stotka družbenega proizvoda sedan- je občine Lenart in v teh dneh pričakujejo vsaj najnujnejšo pomoč. Seveda so kmetovalci že čisto obupani, saj v nekaterih krajih niso pridelali nič in jim je že zmanjkalo krme za živino. Repu- bliška solidarnost bo verjetno prispe- la šele po julijskem zbiranju denarja, poleg tega pa v Lenartu menijo, da bo potrebno poiskati še nekatere dodatnevire, kipa jih za zdaj v državnem proračunu še ni. Seveda pa si člani lenarške vlade prizadevajo, da bi vsaj delno pomagali ublažiti škodo in iščejo pomot tudi znotraj občine. Tistim najbolj prizadetim krajem pomagajo s finančnimi dotacijami za ureditev poško- dovanih cest, kmetom pa bodo pomagali predvsem z odlogom davčnih obveznosti. Najbolj prizadetim družinam pa pomaga tudi lenarški Rdeči križ. •> Marija Slodnjak SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI SEDEM (NE}POMEMBNIH DNI Z OGLASI DO RESNICE Posebna zvrst oglasov pri nas so "pomembna sporočila in pojasnila" posameznih gospodarskih subjektov v zvezi z dogajanji v družbi in očitno njihovim enostranskim prikazovan- jem. Veliko več pozornosti, kot glede zadnjice, bi zaslužili poskusi nekate- rih podjetij (Hit - Nova Gorica, Smel t, itd.), da prek oglasnih sporočil zaščitijo svoj ugled in predstavijo svoj del resnice. Najprej bi se morali zamisliti, kako je mogoče, da tako po- membni gospodarski dejavniki ne morejo po normalnih informadvnih (in drugih oblastnih poteh) povedati svojega mnenja. To pomeni, da je odločujoči del družbe, ki je skoncen- triran v vladi in parlamentu totalno odmaknjen od življenja in da je občutek poslanke Polonce Dobrajc, da poslanci včasih sploh ne vedo, kaj se dogaja v nekaj sto metrov od parla- menta oddaljenem maksimarketu in nasploh v življenju, še kako blizu re- snici. Seveda pa bi bilo enako grozlji- vo (in strah zbujajoče), če bi se poka- zalo, da "bogata podjetja" svojo moč zlorabljajo tudi tako, da prek oglasov pritiskajo na javnost z lažnimi in namišljenimi resnicami... POSLANCI POZNEJE V POKOJ Sicer pa so poslanci (vseh barv) do- kazali, kako zelo znajo biti od- maknjeni od življenja, ko so pred časom izglasovali takšne spremembe pokojninskega zakona, ki so njim in vladnim funkcionarjem omogočile, da se upokojijo že s 25 oziroma 23 leti delovne dobe. Pravzaprav je zares pretresljiva enotnost strank,ko greza določanje različnih privilegijev za poslance in funkcionarje. Zdaj je v to enotnost poseglo ustavno sodišče s stališčem, da je člen, ki daje pokoj- ninskeugodnostiposlancem in funk- cionarjem protiustaven. (Kdo ve, če bi ustavni sodniki tako zavzeto ukre- pali, če bi bili tudi sami nosilci te ugodnosti?). Sicer pa je farsa že to, da se je ustav- no sodišče zganilo šele na predlog dveh "navadnih" občanov, naj oceni ustavnost poslanske in funkcionar- ske pokojnisnke bonitete... DR. DRNOVŠEK IN VLADA DEMANTIRAJO Zares nenavadno je, da se nekateri funkcionarji in organi ne odzovejo takoj na različne netočnosti ali eno- stranske informacije, ki se pojavijo v javnosti. Prav tako je težko pojasnid, zakaj je nekaterim poslancem (pa ne samo njim) predvsein do tega, da ne- tijo probleme, čeprav bi bilo normal- no, da bi v državi delovali tudi pomir- jujoče. Ko se je raznesla (nepreverjena) novica, da Slovenija ponuja Hrvatoi Razkrižje in nekatera druga območ v zameno za Piranski zaliv, je slovei ska vlada skupaj s premierom i Drnovškom predolgo odlašala z j: snimdemantijem,kar jesevedašedi datno podžgalo prebivalce Razkriži K napetosti pa je svojeprispeval z"r dikalnimi" stališči tudi poslani Zmago Jelinčič. Če je bilo vse skup izmišljeno, kot je v ponedeljek zatrli val dr. Janez Drnovšek, potem binii rali v vladnih krogih kategoričnors girati takoj, ko se je novica o "kupčH pojavila v javnosti, saj bi potem C padli razlogi za protestna zbiranja' za vse druge neprijetnosti. KDO ODHAJA? Prav tako bi morala vlada neffli"'' ma odgovoriti na namigovanja)'' vlada pripravlja odstranitev za^" mano Logar, generalno direktor'^ Službe družbenega knjigovodsi*' samo zato, ker se bojuje proti nep'' vilnostim. Z bolj prepričljivimiaff'' menti bi morala dokazati, da nef zgolj za spremembo imena in za P' dreditev SDK izvršni oblasti.'^^^ zadnji čas vztrajno ponavlja Logar. Seveda, če vlada takšne ar?|| mente ima. Vsekakor pa je slabO'^ reorganizacijo SDK brani predvs^ poslanec LDS Janez Kopač, ki Mladina nedavno prikazala kotP^ blematično osebo pri razpolaga"''' funkcionarskimi in drugimi s'^ van j i, ozi roma h išami M f^DNIK -21. JULIJ 1994 KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 5 o OClJARJEW|U SMO KI.EPCY4M.I f FRAMIOM KLIMCEM IZ LEMARIA Ves trud se ti lahko spremeni v dim'* l^gljeje ^eč stoletij znano kot zanimiv enegrgetski vir. Ogijar- fljejp bilo razvito po vsej Evropi, predvsem pa v bolj gozdnatih ■'^iia težko dostopnih terenih. Mnogim je bil to edini vir dohod- razl^g^ ob našem obisku Franjo Kline iz Lenarta. Danes upo- ''^^Ijamo manj oglja kot v preteklosti, predvsem za rekreacijske jHi^"^' L^"^ pridelal kar nekaj kilogramov oglja in ni imel jfžave z njegovo prodajo. friirijo seje rodil v nederjih goz- j^vPii 1'lanini nad Oplotnico in že |.^t šolarje pomagal očetu pri vseh ^i^darskih opravilih. Seveda je v ijjtjh časih bilo spravilu lesa pično, s sankami, po suhih ali vod- iiil, drčah. (Jozdarski poklic mu je jjil najbližji in tudi najlepši, doda jdaj že upokojeni gozdarski inženir. vprašanje kaj ga je zaneslo v i|^[iarške kraje, kjer je zelo malo jozdih površin, seje nasmehnil in ^čel pripovedovati. I Franjo Klinc:"Kot gozdarski de- lavec je v planskih letih po zakonu ^oral vsak začetnik delati čisto na tujem področju. To pa zaradi tega, :(janisi postal do domačinov po- pustljiv, ker so bili odpori zaradi obvezne oddaje lesa. Po takratnem Idekretu okrajne uprave sem moral sprejeti to delovno mesto, čeprav sem prvi dve leti mislil, daje tu pre- malo gozda, da bi se lahko uveljavil i;ot gozdar. Na področju Sloven- skihgoric je namreč gozdarstvo kot dopolnilna dejavnost. Najprej sem liot logar delal v Lenartu, nato pa v Voličini. Čeprav delovnega mesta- nisem nikoli menjal - sem delal v različnih institucijah, ker so .se na- zivi mojih delodajalcev vedno spre- minjali. Seveda sem .še vedno čutil potrebo po dodatnem izo- braževanju. Najprej sem končal srednjo kmetijsko šolo, nato pa v Postojni srednjo gozdarsko. Ker sem se hudo ponesrečil injev začetku vse kazalo na to, da goz- darskega poklica na terenu ne bom mogel več opravljati, sem se vpisal v višjo komercialno šolo . Hitro sem ugotovil, da to ni za mene. Zelo sem namreč pogrešal delo na terenu. Nadaljeval sem z višjo goz- darskošolov Postojni injotudi do- končal." M nogi premalo cenijo gozdarski poklic in menijo da zanj ni potreb- no znanje? Franjo Kline: "Žal seje razširilo tudi to mnenje, vendar nikoli nisem jemal svojega poklica kot nekake- ga stražarja gozdov temveč kot va- ruha. In prav vse te šole, so mi dale znanje, da sem lahko tudi kvalitet- no opravljal svoj poklic. Seveda, pa ti nobena šola ne more dati ljubezni do okolja in gozdov. To mora biti v tebi. Ravno tu na lenarškem po- dročju so ljudje zelo krčili gozdove, zato smo morali intenzivno pogoz- dovati. Danes so že vidni rezultati. saj smo obnovili preko sto hektar- jev goloseka. Še zlasti v prešnjih družbenih sis- temih je po strožjem zakonu o goz- du bilo tudi več kršiteljev. Na tere- nu nisem imel težav. Z ljudmi sem se vedno lahko pogovoril. Še vedno sem zagovornik, da prava beseda najde pravo mesto." Ogljarstvo jc lahko tudi v današnjem času zelo donosna dej- avnost V Slovenskih goricah se z vašo pomočjo zopet kuhajo ogljarske kope. Franjo Kline: "Na terenu sem spoznal gospoda Marka, kije sicer hrvaški državljan, vendar ima več gozda v Zg. Ščavnici. Ker se doma ukvarja z ogljarstvom, sem ga ne- kako uspel pregovoriti, da naredi- va kopo. Sedanji tehnološki način izkoriššanja gozdnih proizvodov v lesni industriji, gradbeništvu in preoblikovanju kmetijstva nareku- je, da so vedno večje potrebe po tehničnem lesu. Po manj vrednem lesu, ki nastane pri negovalnih de- lih in sečnji pa ni zanimanja. Priras- tek lesne mase se s tem povečuje na nekvalitetnem drevju, kar neugod- no vpliva na kvaliteto in strukturo gozdov. Vesel sem, da sva lani dva- krat uspešno skuhala kopo. Mis- lim, da bi se morali ljudje več odločati za to dejavnost, saj si z njo lahko izboljšajo družinski pro- račun ali jim je tudi trenutna zapos- litev. Zlasti mladi bi morali poka- zati več zanimanja." Ste tudi pri vas na Planini kuha- li kope? Franjo Kline: "Pri nas so bile kope zelo razširjene, saj je v Oplot- nici bilo takrat v razcvetu steklarst- vo. Mi doma kope nismo imeli - Franjo Kline; "Tudi s kuhanjem kope skrbimo za ohranitev kulturne in zelene dedišiine naših potomcev. (fofOiMS) sem pa pomagal pri drugih. Naj- večkrat so se z ogljarstvom ukvarja- le cele družine in so se preživlajali samo s pridobivanjem oglja. Žene so bile ponavadi predice, ker se je kopa kuhala v hladnih zimskih nočeh in so potrebovali toplo oble- ko. Ogljarske družine so imele po navadi tudi več otrok, ogljarji pa so sloveli po svoji duhovitosti in po večini so bili glasbeniki ter pevci. Ob kopi so postavili tudi kolibe z ognjiščem, ob katerih so se greli in pripravljali hrano. Najpogostejša jed so med oglarji bili polentovi žganci z močno zabelo. Življenje oglarja je bilo pestro in očarljivo^ saj je kopišče obiskalo precej ljudi. Toplota na kopišču pa običajno privabi tudi veliko živali in to je še posebej lepovideti." Pooglenitev se ugotavlja po bar- vi dima Kako pa pripravimo ogljarsko kopo? Franjo Kline:" Pripraviti oglje za uporabo ni enostavno, čeprav je po nekaterih krajih večstoletna tradi- cija. V ta namen si moramo najprej priskrbeti: kraj, čas, surovino in se- veda še nekatere najnujnejše stva- ri. Kraj, kjer napravimo ogljarsko kopo imenujemo kopišče, in to naj bo v časovnem razmaku na istem mestu. Poklicni ogljarji so isto kopišče uporabljali več desetletij. Teren, kjer naredimo kopišče, mora biti primeren in sicer mora- mo paziti na vrsto zemlje ter daje v bližini dovolj vode. Teren ne sme biti skalnati in dostopen mora biti v vseh letnih časih. V bližini mora biti tudi dovolj surovine. Za pripra- vo količinskega in kvalitetnega ogl- ja je potrebno več faz. Kopo mora- mo zlagati po posebnem sistemu. Na koncu jo pokrijemo s prapro- tom, smrečjem, listjem, zadnja plast pa je zemlja. Ogljarji te plasti imenujejo "grasa". Za kvaliteto kope pa je pomembna prav ta zadnja plast injoje med kuhanjem potrebno tudi vcčkart obnoviti. Kopo moramo tudi preluknjati, kerjo tako zračimo." Kako dolg pa je sam proces po- ogljevanja? Franjo Kline:" Pooglenitev ozi- roma kuhanje traja nekje od štirih do dvajset dni. Kako pooglenitev poteka, ogljarski mojster ugotavlja po barvi dima. Zaradi tega mora biti vedno buden, sicer se mulahko zgodi, da se mu trud spremeni v dim. Odvisno je tudi od velikosti kope, vrste lesa in vremenskih raz- mer. Pooglenitev se prične od zgo- raj in v njeni notranjosti je tudi do tristo stopinj Celzija. Pri kuhanju zraven oglja nastajajo tudi stranski proizvodi, kot so: lesni katran, ocetna kislina, razne organske sno- vi ter plini. Vse to pa ni škodljivo našemu okolju. Povem lahko tudi to, da v eno kopo zložimo od 15 do 120 prostorninskih metrov drv ali raznih lesenih odpadkov in za pri- merjavo mogoče še to; iz enega prostorninskegametradrv dobimo od 100 do 140 kilogramov oglja." Kateri odjemalci so bili nekoč in kam ga prodajate danes? Franjo Kline:" Tako kot v prete- klosti se tudi danes oglje uporablja v industriji, obrtništvu, veterinarst- vu, zdravstvu, rekreaciji itd. Oglja sploh ni težko prodati, saj je zani- manje veliko. Včasih so oglje popu- larizirali tudi v zdravstvu, kot na primer lipovo za lepo in čvrsto zo- bovje, gabrovo za trdnost in poten- co, bezgovo za lepe in velike oči, ja- vorjevo in brezovo za nežnost in lepe ustnice pri ženski. Za vse te stvari danes izdelujejo najraz- ličnejše kozmetične in farmacev- ske preparate in oglje ni več popu- larno." Ob koncu našega obiska je Fran- jo povedal, da se je z nekaterimi kmeti že dogovoril da bodo posku- sili s kuhanjem že letošnjo zimo in zagotovo jih bomo tudi mi ob ku- hanju kope obiskali. c& Marija Slodnjak V Ljudskem vrtu nadgrajujejo šolo z nadgradnjo ptujske osnovne šole Ljudski vrt. se bodo izboljšale razmmere za delo več kot 7001 imcev, kolikor jih to šolo obiskuje. Šola ima sedaj namreč najslabše pogoje v mariborskem šol--^ jiem okolišu, saj učenec iz Ljudskega vrta razpolaga le s 3,6 kvadratnega metra prostora, po nadzi- j cavi in razširitvi pa bo prišlo na učenca nekaj več kot 6 kvadratnih metrov, kar je republiško pov- j prečje. Z deli je izvajalec, Gradiš Gradnje Ptuj že pričel, obvezal pa seje, da bo do septembra prva^ faza končana. V tej fazi bodo z 32 milijoni tolarjev, kolikor jih je šoli namenila občina, nadgradili pol ' šolskega poslopja in administrativni prizidek. Za naslednje štiri faze bo šola skušala pridobiti denar; .la razpisu Ministrstva za šolstvo, kjer lahko kandidirajo šole, ki imajo vsaj 20 odstotkov pouka v j arugi izmeni. Tako naj bi obnovili obstoječo šolsko stavbo, na južni strani zgradili učilniški prizidek I 112 učilnicami, nato pa še eno telovadnico in uredili okolico. Do kdaj bodo trajala vsa ta dela, boj odvisno od pritoka denarja. | •fr M. Zupanič i Uetrtek sta pomočnik ravnatelia Osnovne šole Ljudski vrt Matjaž Neudauer in predsednik ptujskega] iivrsnega svete Branko Brumen simbolično položila temeljni kamen za nadzidavo šole. Ob uradnem \ firičetku nadzidave^ ki bo največja šolska investicija ptujske občine v naslednjih letih, so se zbrali tudi\ MG 1000 DANAŠNJIH LASTNIKOVVARUJE DEDIŠČINO POD ZEMUO Brez arheologov ne lio gradbenega dovoljenja že leta 1989je skupščina občine Ptuj sprejela Odlok o razglasitvi ne- premičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj. Osnutek zanj sta pripravila Sekretariat za družbene dejavnosti in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. Gre za nepremično kulturno dediščino, to so stavbe, zemljišča in tisto, karje pod njimi. Po tem odloku moravsaklastnikvarovati tisto kulturno dediščino, kije na njegovem območju. In kaj to pomeni za približno 1000 lastnikov na območju občine Ptuj? Ptujsko območje je zelo bogato po arheoloških najdbah. Med poznane, vendar še neizkopane pričevalce nek- danjega časa sodita na primer rimska vodovoda Fram - Ptuj in Grajena - Ptuj. Prvi je položen pod zemljišči kar 140 lastnikov, drugi pa pod zemljišči 80 lastnikov. Ena izmed najdb, ki jo mora varovati zelo veliko število današnjih ptujskih prebivalcev, kar 182, je cesta Celeia - Poetovio, podob- ni pa sta še cesti Poetovio - Savaria in Poetovio - Mursa. Najdbe, ki izvirajo iz prvih stoletij našega štetja in vse druge, ki izvirajo iz časa do 12. stolet- ja, pričakujejo arheologi tudi na veli- kem delu desnega in levega brega Dra- ve, zaščitene pa so še posamezne par- cele v Trnovski vasi, Čmrlji, Gomili, Ločiču, Senčaku, Rotmanu, Gomil- cih, Levanjcih, Zgornjem Velovleku, Hlaponcih, Krčevini pri Ptuju, Pla- carju. Brstju, Moškanjcih, Gorišnici, Forminu, Stojncih, Markovcih, Spodnjih Jablanah, Sestržah, Lov- rencu, Podložah, Doklecah, Tržcu,... in skorajda v vseh drugih krajih v občini Ptuj. V postopku sprejemanja je tudi odlok o razglasitvi naravnih zna- menitosti na območju občine Ptuj, to so drevesa, živali, vodotoki... Vsi lastniki, v čigar parcelah se na- hajajo te in druge arheološke zname- nitosti, so že prejeli ali pa še bodo pre- jeli sporočila o zaznambah te dediščine v zemljiški knjigi. Prak- tično pomenijo te zaznambe dejstvo, da mora vsak, ki želi spremeniti na- membnost oziroma karkoli kopati in graditi na zaščiteni parceli, pridobiti soglasje Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Brez tega soglasja (ki pomeni običajno izkop na varova- nem območju) lastnik ne bo dobil gradbenega dovoljenja. cs>Af. Zupanič M 31. PR/iVZlVIK/^ ŽETVE POLElMl/^HU Tradicija, ki ostaja h PolenšakUf v tem prijaznem slovenskogoriškem kraju, so v soboto in nedeljo obujali tradicijo žetvenih in drugih običajev, h nekoč spremljali pridelavo pšenice. Sobota je bila v znamenju pekaric, njihovih kakovostnih izdelkov, nastopa predic in imbnih iger v vlečenju vrvi, hoji v vrečah in nošenju vode s šefi Trideset pekaric je speklo veliko krušnih in drugih dobrot 'oire stare kmečke kuhinje za razstavo in prodajo. Razstavo je odprla predsednica turističnega društva PolenšakFrida Brenčič. "^ie dobrote polenških žensk so znane daleč naokrog. Žanjice so tudi tokrat žele na star način. (Foto:JOS) ^nedeljo so izvedli žetev na stari način, pšenični klasi so padali pod ^ "^"10 srpov, izurjene žanjice so jih urno povezovale v snope. Med žanji- ^''^'^'je tudi tokrat bila najboljša Rozika Marin pred Liziko Krampelj in '^Jžijo Lebar. Sledile so jim Štefka Klajžer, Marija Osterc in Helena ^ ^i^- Snope so mlatiči obdelali s cepci, zatem pa so pšenico še vejali. ^^^l ki že več kot tri desetletja živi s prireditvijo, kije ena najstarejših v Sloveniji, želi obogatiti turistično ponudbo. Ze prihcxlnjo pomlad bo tu- ristično društvo organiziralo prireditev ob odprtju stalnega razstavnega prostora. Krajevna gostilna z 120-letno tradicijo pa načrtuje gradnjo nočitvenih zmogljivosti. S tem, ko bo Polenšak pridobil turistične postel- je, bo za obiskovalce še privlačnejši. •o MG Odmev! Gospod urednik! . novinar Jože Bračič je pripravil - in objavil - j,^ '/"1994) pogovor s poslancem skupščine občine ^' 8- Francem Kodermanom. pojmom "pripravil" razurhem, času kislih ku- ^ '^"^primeren naslov članka "Skupščinskabatina in ;Jnovabrca" . Pod pojmom "pripravil" pa razumem 'v izjavo g. Kodermana položene misli - prizade- \ .^^^inarja g. Jožeta Bračiča. Toliko za izziv no- •^'u in za presojo vrednosti. t^.^^^da velja tudi v tem primeru, da tam kjer je dim 8ori in sem torej kol poslanec in predsednik sou- deležen v sprejetih sklepih in stališčih Skupščine občine Ptuj. V tem pismu za "objavo" ne bora po- jasnjeval sklepov skupščine občine in poti, ki so pri- peljale do sklepov. O tem bodo - upam - spregovorili predlagatelji. Vpletenost v smislu članka (14.7.1994) pa se resnično začenja s prijaznim pogovorom v Pod- lehniku in z vabilom g. poslancu Kodermanu, da se z delegacijo KS Videm (gradbenim odborom) "dobimo čez dva dni v prostorih SO Ptuj". Obiskali so me g. Koderman, g. Pernek in g. Flajs. Pogovor je začel (in tudi končal) g. Pernek - uslužbe- nec Tajništva krajevnih skupnosti občinePtu j s kriti- ko sklepov SO Ptuj. Opozoril sem prvič, drugič in tretjič, daseosklepih SO Ptuj nebom pogovarjal,ker nas pri tem pogovoru zanima le PROJEKT TELE'' FONIJE V VIDMU. Ni zaleglo niti prvo, niti drugo in niti tretje opozorilo. Zato sem vstal in obiskovalce pospremil do izhodnih vrat. Deležen sem bil dveh opazk, prve, da se bomo "pa pogovarjali na drugačen način" in druge, da je "obisk podoben obisku pri par- tijskem sekretarju". V vsem času, kar opravljam nalogo predsednika skupščine, nisem doživel toliko žolča, še manj, da bi me nadiral uslužbenec, za sklepe SO Ptuj. Res je, za takšen nastop je bilo dovolj 5 minut. Obisk pri predsedniku skupščine pa ni navaden klepet. Nujno izzove reakcije. Zato sem pridobil ne- kaj temeljnih informacij iz projekta "TELEFONIJA VIDEM", jih v soboto in nedeljo proučeval in v pone- deljek, 11.7.1994 predložil pritožbo KS Videm komi- siji za prošnje in pritožbe pri SO Ptuj. Komisijo sera opozoril, da bo glede na razmere - po sklepu SO Ptuj - in gledenastališče IS SO Ptuj, ki sledi novim pogojem PTT za investiranje, potrebno novelirati pogodbo (sporazum) med KS Videm in PTT. Po moji - osebni - presoji so obveznosti iz "sporazuma" za KS Videm, kot posrednikom med naročniki in PTT tako zahtev- ne, da jih naročniki - krajani v KS Videm - preprosto, ne morejo izpolniti. Številke o obveznostih so tako vrtoglavo visoke, da porajajo mnoge dvome, ali vsaj, kljub dobrim naraenom,niso dobronamerne. Večkot bo informacij o tem projektu posredovano v javnosti, bolj razumljiv bo "nastop" v pisarni predsednika SO Ptuj, takšen članek v Tedniku in odločitev krajanovo "svoji občini". an jem "izpeljali projekt telefonije v Vidmu tako, da bo zadovoljil pričakovanja naročnikov in PTT. Predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher 8 - OD TOD IN TAM 21.JULI.I 1994- TEDNl Silvester Vogrinec: NEW AGE 6 NEW AGE IN KRŠČANSTVO Tokrat si bomo ogledali nekaj skupnih točk, o katerih new age in krščanstvo go- vorita na različen način. 1. BOG - Oboji govorijo o Bogu in želijo to veselo novico posredo- vati vsem ljudem, vendar imajo različne predstave o njem. Krščanstvo razlaga, da je Bog tro- delen, torej da ga tvorijo TRI ENA- KOPRAVNE OSEBE: Oče, Sin in Sv. Duh-greza nauk o Sveti Trojici (ki pa ga Jezus nikoli ni učil in si ga je izmislil Pavel iz Tarza). New age pravi, da je Bog EDEN, ENOTEN in NEDELJIV, kot jerečeno v Stari Zavezi ("Ne imej drugih bogov ra- zen mene!"). New age pojmuje sve- to trojico kot kozmični princip ust- varjanja. Oče (Izvor) s kozmičnimi silami (Sveti Duh) ustvarja Sina (vidni in nevidni svetovi ter oblike življenja). 2. BOŽJE IME - New age pravi, da je Bogu vseeno kako ga kličemo, ali z religioznimi imeni, kot so Go- spod, Oče, Jahve, Buda, Alah, Krišna, Manitu, Zevs itd., ali s filo- zofskimi pojmi, kot Absolutno, UiiiverzalnOjBrezimeno, Vesoljna inteligenca, Nekaj, Ideja, Martija itd.; kajti On ne dela razlik med verniki in neverniki, med belimi in črnimi, ali med rumenimi in rdečimi. Krščanstvo (in druge reli- gije) pa so v imenu "svojega" boga prelivale kri, kar je nesmiselno z Njegove perspektive. 3. NI LOČENOSTI MED BO- GOM IN ČLOVEKOM - Cerkev pravi, da sta Bog in človek ločena zaradi izvirnega greha Adama in Eve in da zato potrebujemo posred- nike med nami in Očetom - torej duhovnike in cerkveno hierarhijo. Nevv age pa zagovarja idejo, da ni ločenosti, kajti Oče(Izvor)senaha- ja v vsaki stvari ("živi" in "neživi", vidni in nevidni) in tiho prebiva v nas vseh. Oče je večni Duh iz kate- rega izhaja vse življenje - mikro in makro kozmos. Je vesoljni svet v katerem "smo, živimo in se giblje- mo". Oče je jedro naše ekzistence, okrog njegove duhovne iskre pa se jeoblikovala naša duša ali človeška zavest, ki je odeta v fizično telo. Zato ježivljenje večno in neuničlji- vo. 4.JEZUS-Oboji verujejo v Jezu- sa, čeprav imajo različna stališča do Kristusove narave. Krščanstvo vidi v Jezusu nedosegljivi ideal in samega Boga. Za new age pa je Jezus v prvi vrsti človek, skozi katerega se je razodelo visoko - moralno spo- ročilo, ki ima en sam namen: voditi in usmerjati človeško moralo k na- predku. Jezus ni Bog in tega nikoli ni trdil. Ječloveško bitje, ki jev sebi že realiziralo svojo božansko nara- vo. Jezus ježelel, da bi mulj udjebili podobni, kajti ko se človek zave, da je tempelj Večnega in Živega Duha, postane "utelešena beseda", kakršni sobiliZaratrustra. Mojzes, Buda, Krišna, Mohamed, Jezus Kristnik idr. 5. REINKARNACIJA - Nevv age verjame v preseljevanje duš zatOjkervenem samem življenju ni možno doseči vseh zahtev po visoki moralnosti in humanosti. Od tod razlike med ljudmi v stopnji inteli- gence in duhovnosti. Krščanstvo je renkarnacijo priznavalo do 6. sto- letja. 6. KARMA- Oboji verjamejo,da "to kar človek poseje, bo tudi žel," kar je temeljno načelo karme. Nevv age ima poglede na karmo nekoliko bolj izdelane od krščanstva, ki se s tem pojmom posebej neukvarja. Za razliko od hinduizma in budizma, ki pravita, da se človek zaradi slabe karme v naslednjem življenju lahko rodi kot žival, nevv age v to ne verjame, saj proces evolucije zno- traj reinkarnacije deluje zmeraj progresivno. 7. SATAN - Nevv age govori, da Satan ni in ne more biti enak Bogu, saj izhaja iz Njega. Zato sta DO- BRO in ZLO samo principa delo- vanja, tako kot jin in jang, ali kot dialektični bolj enakosti in naspro- tij ipd. - gre za načelo KONTRAS- TA. Brez kontrastov v življenju ne bi bilo napredka. Zavladalo bi mi- rovanje ali "večna smrt". Trpljenje, bolezen in nesreča (ali Satan) so samo vzgojni mehanizmi na poti našega šolanja v višja duhovna bit- ja. 8. PEKEL IN NEBESA - Nevv age pravi, da sta pekel in nebesa oz- naki za stanje duha in za stanje naše psihe. Po smrti sicer obstajajo "višja" in "nižja" duhovna stanja, ki bi jih pogojno lahko enačili z pe- klom ali nebesi, vendar niso takšna kot jih razlaga Cerkev. 9. POSLEDNJA SODBA - Nevv age razlaga, da se poslednja sodba zgodi takrat, ko človek umre. To je t.i. "film življenja", ki si ga človek ogleda v trenutku smrti. Na podla- gi "plodov" svojega življenja si člo- vek sodi sam oz. mu spregovori nje- gov notranji, božanski imperativ, ki ga usmeri v novo življenje ter mu da novo nalogo v osebnostnem raz- voju. Krščanstvo pa poslednjo sod- bo vidi, kot trenutek velikega obračuna z neverniki, ko bo "Bog sodil živim in mrtvim". 10. VEGETARIJANSTVO - Nevv age zagovarja vegetarijanstvo, kot edino zdravo in moralnoobliko prehranjevanja. Zakaj zdravo? Žival med agonijo klanja izloča ve- liko adrenalina v svoje mesto. Te strupene snovi ne moremo uničiti niti s kuhanjem, niti s pečenjem in jih s prehranjevanjem vnašamo v naše telo, s čimer slabimo svoj imunski sistem. Zakaj je vegetari- janstvo moralno? Ena od desetih zapovedi se glasi: "Ne ubijaj!" Ne govori samo o tem, da ne smemo ubiti človeka, temveč na splošno pravi, da ne smemo ubijati. Mi pa brezvestno pobijamo živali. Ko jemo meso smo posredno odgovor- ni za smrt te živali, saj je bila ubita za nas. Obenem je žival po stopnji zavesti naš najbližji zemeljski brat, zato gre za obliko kanibalizma. Krščanstvo pa temelji na mesni prehrani. 11. VISOKE MORALNE NORME - Oboji verujejo v Deset božjih zapovedi in Govor na gori ter ju poskušajo živeti v praksi. 12. NAČIN DELOVANJA - Krščanstvo je RELIGIJA, ki ima cerkveno hierarhijo, s papežem na čelu. Togo se drži črke svojih pisa- nih zakonov (Biblije) in trdi, da jih edino Cerkev sme in zna razlagati. Svoje poglede in verjo je širila z "ognjem in mečem". Kdor se jim ni uklonil je bil preklet, izobčen in psihično ali fizično uničen. Nevv age pa ni religija, temveč GIBANJE za novodobno duhov- nost, ki nima institucije (Cerkev), nesveteknjige(Biblija)in nesamo enega vodjo (papež). Prav tako ne opravlja svetih obredov ali zakra- mentov, čeprav nekateri posamez- niki molijo, pri čemer pa gre bolj za molitev srca, ne pa jezika. Glavni cilj krščanstva je spre- obrniti nevernike v vernike. Os- rednji namen nevv age-a pa je spre- meniti samega sebe, ker če se naj- prej spremeni posameznik, potem bo tudi svet boljši. Cilj nevv age-a je, da se vsak posameznik trudi živeti čim bolj moralno, humano in da si prizadeva doseči prosvetljenje oz. razodetje, torej da se v duhu poveže z "notranjo besedo" in "živim bo- gom". POLEMIKA POLEMIKA NEZNANSTVENOST ŽIŽKA, KRAJNCa IN HALOŽANA V POLEMIKI O NOVI DOfi Zgoraj omejneni gospodje so v zadnjem mesecu v Tednik vpeljali dve novi razsežnosti v načinu pole- miziranja: NEZNANSTVENOST in NEKULTURO. V čem je nez- nanstvenost naveze Žižek, Krajnc in Haložan? Njihov odnos do tema- tike "nevv age" je kategorično odklo- nilen. Znanstvenik, ki preučuje nek pojav pa mora biti nepristranski in objektiven. Žižek, Krajnc in Haložan svojo polemiko gradijo na metodi: površno se seznaniti s pro- blematiko, povedati svoje mnenje, "potem pa nas nič več ne zanima" (citat g. Haložana). V svoji aroganci so gospodje tako površni, da niti ne vedo, da nevv age ni nikakršna reli- gija, temveč duhovno gibanje (ki nima pretenzij, da bi si gradilo Cer- kve), v tem pa je velika razlika, ki ja- sno razkriva njihovo nepoznavanje polemične problematike. Povsem razumljivo je, da teologa Krajnc in Haložan nastopata zoper nevv age, saj s tem branita interese Cerkve, ki celo s prižnic preganja to gibanje in svari mladino pred tem "preo- blečenim Satanom". Gospoda Haložan in Krajnc pa sta mi v pole- miki razkrila, da Cerkev še danes misli, da ima edino ona pravico raz- lagati Sveto pismo in da so vse osta- le interpretcije "neznanstvene". V svetu pa se znanost odgovorno in večplastno loteva tega fenomena naše dobe. Na Sorboni, ki je cvet ev- ropske znanosti, so bili do sedaj opravljeni že štirje doktorati na temo nevv age-a. V Kobenhavenu se na Matrhinusovem inštitutu team znanstvenikov ukvarja s t.i. "koz- mološko paradigmo", ki bo po mnenju akademskih krogov posta- la vodilna fdozofska misel 21. sto- eltja. Na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani so pri prof. Alešu Debel- jaku razpisane diplomske naloge o nevv age-u. In še bi lahko našteval. Da sploh ne omenjam alternativnih ved, ki s svojo prakso in metodo prav tako sodijo v Novo dobo. ODGOVOR DR. ŽIŽEKU. G. Žižek je pred dvema letoma zelo ostro napadel t.i. "mejne znanstve- ne vede", kot so radiestezija, geoma- tika, bioenergija idr. in jim odvzel kakršnokoli znanstveno veljavo, čeprav jim je ravno znanost že v na- zivu odmerila določeno pomemb- nost. Dobro se spominjam takrat- nega polemičnega odziva v Tedni- ku, ki je ostro obsodil togost dr. Žižka. Zato g. Žižek vam moram še enkrat povedati, da se znanost ni končala z atomsko fiziko,temveč se bo razvijala še naprej. V svetu je ve- liko naravoslovnih znanstvenikov z vizijo, takšnih, ki imajo žejo in spo- sobnost da ustvarjajo. Prihodnost vidijo v kozmični, geološki in bio- energiji, da o aspektih razvoja, ki ne izhajajo iz "mejnih znanstvenih ved" niti ne govorim. Če vi kot naravoslovec menite. da ste poklicani dajati neke ocene o nevv age-u (in novih interpretacijah Biblije, potem so to lahko samo vaše subjektivne ocene, ki nikakor niso ne merodajne, ne znanstvene, zato jih kot takšne ne reklamirajte, saj se vam sociološko in flllozofsko nepoznavanje gradiva nevv age zelo pozna. Še nekaj g. Žižek. Močno dvo- mim, da kjerkoli, še najmanj pa v kakšnem mariborskem društvu po- teka zarota zoper vas, ali da računal- niško vodijo podatke o vas. Te vaše trditve so naravnost smešne in ne- vredne "znanstvenika". Osebno ni- sem član nobenega nevvagejevske- ga društva, zato mi tega ne podtikaj- te. O nevv age-u pišem preprosto zato, ker želim ptujsko javnost in- formirati o tem gibanju. Stališč in pogledov nevv age-a ne vsiljujem ni- komur, ker za razliko od "cerkvene- ga misionarstva" verjamem v svo- bodno voljo posameznika. ODGOVOR DR. KRAJNCU. G. Krajnc, razumem da nikakor nočete in ne morete (že po "cerkve- ni" službeni dolžnosti) sprejeti ide- je, da je bil Jezus pripadniksekte na- zarenov (naziv ne izvira iz vasi Na- zaret, v kateri je Jezus nekaj let živel). Dokaze o tej trditvi je zbral nemški teolog Holger Kersten. Nje- gova knjiga je pred dvema tednoma izšla tudi v slovenščini in je bila me- dijsko zelo odzivno spejeta (Ne- deljski, TV idr.). To teorijo sem lani predstavil v Tedniku, zato me nikar ne silite, da se ponavljam. O obstoju te sekte sta poročala že Plinij in Josephus ter sta dejala, da so 150 let pred Jezusom živeli na jordanski in vzhodni obali Mrtvega morja. Tudi Biblija poroča o njiho- vem obstoju, saj pravi (kot ste sami navedli), da je bil Samson nazare- nec. In zdaj se naenkrat g. Krajnc sprašujete, ali je ta sekta res obsta- jala. Mar ste začeli dvomiti v vero- dostojnost Biblije? Nazarenci, ki so bili veja esenov, so za razliko od Judov nosili dolge, razpuščene lase s prečko na sredini lasišča. Po takšnem videzu sta slo- vela Jezus in Janez Krstnik. Jezus nikakor ni mogel biti pravoverni ju- dovski učitelj, kot zagovarjate g. Krajnc, saj se je po načinu življenja povsem razlikoval od rabinov. Ju- dovski teološki učitelji so se ženili, imeli hiše ter živeli na enem kraju. Jezus pa je bil potujoči učitelj, ki ni posedoval osebne lastnine, ni se ženil in je bil brez stalnega biva- lišča. Takšen stil življenja, ki je bil identičen nazarenom, esenom in budističnim duhovnikom, je Sv I val tudi svojim učencem. Ker jj? rod Veliki srdito preganjal nazj, ce in esene, je to bil verjetno/ eden od političnih razlogov zaj ' sovo križanje, saj je na tabli pj., "Jezus, NAZARENEC, judovj kralj." Vas Nazaret pa ni bila, J pomembna, da bi izzvenelai obtožba. ' ODGOVOR G. HALOŽA^ Kako odgovoriti teologu, ki vi,^ age-u vidi "diabolične sile" ji, enači z nacizmom ? Ko sem oiriejrl nega gospoda spominil na uraj, politiko Cerkve med drugo svet,, no vojno, sem za njega takoj poj, "neznanstven", čeprav sem izha, iz zgodovinskih dejstev, o kateriji! celo osnovnošolci učijo. Drj! Haložan, celo sam papež je nta^ letos na 24. straneh gosto tipkanti teksta prosil Jude, delavce, Boga vesoljni svet za odpuščanje grel), (in teh ni bilo malo), ki jih je Cerki storila v 2000 letni preteklos; Osebno menim, da je to velik kon za cerkveno miselnost, ki pa bobn dvoma pripeljal do razkoraka mi reformisti in ultrakonzervativci,( Haložan pa se je očitno že odloc da se ne strinja z papeževo usmeij vi jo. Za konec še beseda dve o neki turi omenjenih gospodov. Zadii mesec dni ste po Tedniku v svoi naslove vlačili moje ime in ga obit pili z žaljivimi superlativi. Zato s« se odločil, da vas počastim z enals razveseljivim naslovom, kajtigj spodje "to kar ste sejali boste tm; poželi". Če mislite, da boste selj poveličali na račun blatenja dnigit s tem samo kažete na svoj neznans venem odnos in na nizko rave; srčne kulture, kar me še posebt preseneča pri krščanskima teolt goma. Mar so duhovniki post socir lizma "zavohali" novo kri in sanji- jo o restavraciji Cerkvene oblsti Gospoda Haložan in Krajnc, zgodc vina se ne ponavljal Nikar ne misl te, da ste nedotakljiva elita, sai zato ker je krščanstvo v Slovei spet v modi. V prihodnje upam, da boste zni polemizirati o ideji in da se nebo« posluževali takšnih nizkih sem cionističnih potez, kajti to vamtt snično ne pristoji. Ker opažam,č sta v svojih polemikah zelo nestr: ni, saj ne morete počakati niti naki nec podlistka o Novi dobi, sem za: priložnost strnil nekaj izhodiščni točk za bodočo polemiko v sestavk "Nevv age in krščanstvo". Silvester Vogrinec Ptujska teieviziia ■ TINČEK iVANUSA Prvič brez sobotne oddaje v soboto ni bilo ptujske televizijske oddaje, ki jo pripravlja Tinček Ivanuša. Vzrok je banalen: zmanjkalo je denarja. Ivanuša, ki je pro- ducent, snemalec, realizator, administracija in velikokrat tudi no- vinar ptujskega televizijskega programa, ima namreč neplačanih 243 računov za predvajanje reklam. Kljub temu, da je predvajana minuta v ptujskem programu zelo poceni v primerjavi z drugimi te- levizijami, jo je vendarle potrebno plačati. Ker sistemskega vira ni, lahko ptujski program živi samo od reklam. "Povsem tako ni," zaradi 'dolžnosti' do zvestih gledalcev zaskrbljeno pripoveduje Tinček Ivanuša, "saj prispeva del denarja, približno za deset minut vsake od- daje, ptujski izvršni svet. Produk- cijski strošek ene minute programa je 150 nemških mark. Sam sem dos- lej vložil že ogromno svojega časa. To je delo, ki praktično ni plačano, saj je finančna konstrukcija televi- zijskega programa skrajno proble- matična, predvsem zaradi prostor- ske omejenosti distribucije tega programa. Čeprav nekateri menijo, da sem plačan iz prispevka, ki ga vsak mesec plačujejo za KTV, to ne drži, saj je to vzdrževalnina za sis- tem. Ljudje si tudi narobe pred- stavljajo, da 'moram' obiskovati vsemogoče prireditve in da je ta program pokrit, torej plačan od bogvekje. Ni." Kljub temu pa Tinček Ivanuša in povezovalka programa Nada Kotar obiščeta skorajda vse za Ptuj pomembne prireditve. In vsi, ki so priključeni na ptujski kabelski sis- tem - v kratkem bo to 5000 družin -, z veseljem sedejo pred male zaslone in pogledajo, ali bodo videli katere- ga izmed svojih znancev, sosedov, prijateljev. Možnosti ptujskega televizijske- ga programa pa so še večje, saj bi ob povezavi z drugimi kabelskimi sis- temi v občini lahko razširili gleda- nost na bistveno večje število pre- bivalcev, ptujski program bi bilo mogoče izmenjevali s programi drugih lokalnih TV omrežij, prav tako pa bi bilo za Ptuj zelo zanimi- vo, če bi lahko vključevali lokalne prispevke v program Televizije Slovenija", meni Tinček Ivanuša. "Vseto jemožno,saj delamspov- sem profesionalno tehniko," pripo- veduje Tinček Ivanuša. V treh le- tih, kolikor Ivanuša predvaja ptuj- ski lokalni program, so se oddaje vrstile redno dvakrat mesečno. Tinček Ivanuša kljub denarnim za- r;nce--.Ta ljubezen pozna toliko od- '•'ifeoi- ,„ toliko predmetov, kijih ^.^'"'je v roke z neopredeljivo nežnost- Breda 5lav'me€ Foto:B.Mihalič Bredapojasntije, da imajo njenepestni rokovski pridih, ker je "okužena " z rok glasbo. Slikovnoje zbirko opremil Bojan Mihalič. o& M. Slodnjak Spominjaš me na Jasminovo poletje in na prosojno dlan, ki poboža s premolkom izrčene besede. Si kot slezov cvet. ki potrebuje jutranje sonce, da si nadihne svojo lepoto. 10 - OD TOD IN TAM 21..TULIT 1994- TEDNlll ZASEBNO ZOBOZDRAVSTVO V PTUJSKI OBČINI SE VSE BOU SIRI Dr, Jože Petroviibo delal v Cirkovcah Krajani Cirkovc so izredno lepo sprejeli novega zasebnega j zobozdravnika, ki bo delal pri njih. Zobozdravnik dr. Jože Petrovič je že njihov stari znanec. Prvič je prišel k njim s potujočo šolsko am- bulanto leta 1974. Takrat so ugoto- vili, daje zobozdravstveno stanje otrok Cirkovc izredno slabo, celo najslabše v ptujski občini. Takšne razmere so zahtevale določene ukrepe. V šoli so uredili umivalni- co za zobe. Cirkovška osnovna šola je bila prva vobčini, ki jo je uredila. Zatem pa so se pričele intenzivne priprave na ureditev zobozdravst- vene ambulante. Krajevna skup- nost je zagotovila prostore, zdravstveni dom kader, občinska zdravstvena skupnost pa naj bi poskrbela za opremo. Projekt v ce- loti ni dal želenih rezultatov, saj zdravstvena skupnost ni zagotovi- la nove opreme, zato so si morali pomagati z generalno popravlje- nim starim vrtalnim strojem. Dr. Jože Petrovič se je za zaseb- ništvo odločil nenadoma. V Cir- kovcah je včasih delal ob petkih, nazadnje je prihajal ob pone- deljkih. Prostore je dobil v najem od krajevne skupnosti. V petek so svečano podpisali pogodbo o naje- mu. Z zdravstvenim domom pa je podpisal pogodbo o najemu opre- me. Ambulanta dr. Jožeta Petroviča je že tretja zasebna zobozdravstve- na ambulanta v ptujski občini s koncesijo, ki so jo odprli letos. Si- cer pa že četrta oziroma peta, če upoštevamo še samoplačniško. Pa- ciente bodo sprejemali v ponedel- jek in sredo popoldan, v torek, Dr.JožePetrovU (Foto: Kosi) četrtek in petek pa dopoldan. Uvedli so naročanje pacientov na pol ure, ki seje doslej dobro obnes- lo. Novi zasebni zobozdravnik v ptujski občini ima koncesijo za jav- no zobozdravstvo. Opravljal bo vse zobozdravstvene storitve za otroke in odrasle, tudi protetiko. Ker je ambulanta takorekoč v šoli, bo ob četrtkih sprejemal samo šolarje. Na petkovem srečanju ob odprt- ju zasebne zobozdravstvene ambu- lante v Cirkovcah so novemu za- sebniku čestitali predstavniki občine, krajevne skupnosti, bivši sodelavci, zdravniške zbornice - re- gijskega odbora Ptuj-Ormož, Območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije iz Maribora, prijatelji in drugi. IGRA NA SREČO V PTUJSKIH LOKALIH Skozi luknjice do denarja - ### prepovedano! ### V lokalih na območju ptujske občine se je pojavila posebna igra na srečo, tako imenovana vbodnica. Igra obljublja, da lahko s plačilom samo 200 tolarjev "zaslužiš" tudi do 500 nemških mark. Kako? Igralec vplača, običajno nataka- rici, 200 tolarjev, nato pa lahko s posebno iglo vbode v eno izmed 1800 polj. Če je "polno", bo zaslužil od 20 do 500 nemških mark, koli- kor je pač luknjica vredna. Koliko luknjic je polnih in koliko denarja potem natakarica igralcu izplača, se ne ve, inšpektorji pa so ugotovi- li, daje igra nezakonita. Po veljavni zakonodaji je ta igra prepovedana, zato bodo davčni inšpektorji ukrepali proti vsem gostincem, pri katerih bo ugotovl- jeno prirejanje te igre na srečo. Igralne pripomočke bodo inšpek- torji začasno zasegli, proti priredi- telju pa bo predlagana uvedba pos- topka o prekršku pri občinskem sodniku za prekrške ali kazenskega postopka zaradi suma kaznivega dejanja pri pristojnem javnem tožilcu. Ptujski inšpektorji so na območju ptujske občine v organizi- rani akciji že zasegli pet igralnih pripomočkov za to prepovedano igro na srečo. C®. McZ V nekaterih od 1800 luknjic čaka "sreča", v vseh drugih pa izguba. ZNANI PTUJSKI OBRTNIK IN PODJETNIK IVAN GOMILSEK SLAVI LETOS DVAJSETLETNICO USPEŠNEGA^ Investicija za izvet Kovinostrugarstvo Ivana Gomilška v Maistrovi 50 v Ptuju je z izdelavo kakovostnih zobniL in reduktorjev osvojilo domači in zahtevni trg. V dvajsetih letih je od skromnih začetkov* neki garaži in s starim strojem nastala zavidljiva proizvodnja z 28 zaposlenimi, ki se nenek * trudijo, da bi bili še boljši. Tujina, kiimor trenutno izvažajo celotno proizvodnjo, jim priznava evropske cene in s tem poslovanje z dobičkom. Dvajsetletnico uspe- šnega dela želijo kronati še z enim uspehom. Do septembra bo ob sta- rih prostorih zrasel sodoben pos- lovni objekt z 1800 m2 delovne površine. V njem bodo v pritličju uredili avtopralnico, trgovino z re- zervnimi deli za avtomobile in kmetijske stroje, avtomobilski sa- lon, v nadstropjih pisarne in pro- jektni biro. V zaključni fazi je tudi priprava na gradnjo poslovnega objekta za izvozno proizvodnjo, ki bo ločena od sedanje. V njem bodo delali na dveh programih, ki sta v zaključni fazi osvajanja. Nov poslovni objekt gradi Ivan Gomilšek z lastnim denarjem. Po obsegu je ta investicija trenutno največja, ki jo izvaja obrtnik v ptuj- ski občini. Prinesla bo tudi osem novih delovnih mest. Na nove za- poslitve računajo tudi v izvoznem obratu. V prejšnjem tednu so se s pote- kom nove investicije in pripravami na drugo ter dosežki v dvajsetlet- nem delu kovinostrugarstva Ivana Gomilška seznanili tudi predsed- nikptujskega izvršnega sveta Bran- ko Brumen, član izvršnega sveta za Nov poslovni objekt kovinostrugarstva Ivana Gomilška (Foto:OM\ obrt in podjetništvo Viktor Cvetko in sekretar Območne obrtne zbor- nice Ptuj Janez Rižnar. Čestitali so mu za dosedanje uspehe in za odločitev za investicijo v domači občini. Ivan Gomilšek je kar nekaj časa razmišljal o tem, da bi invest- iral v eni od bližnjih občin. Branko Brumen je za kovinostrugarstvo Ivana Gomilška povedal, da gre za eno izmed redkih proizvodnih dej- avnosti v občini, ki se širi. Gre za eno izmed uspešnih proizvodnih jeder, ki seje pravočasno usmerilo na zahtevne zahodne trge in ki v proizvodnjo uspešno prenaSj znanje iz univerze ter se povezuje tudi z Birojem za strateško tehno- loški razvoj Bistra. Ivan Gomilšel; seje zahvalil za spodbudne besede in povedal, da so vsi dosedanj; uspehi kovinostrugarstva rezultat prizadevanj vseh delavcih, kar se odraža tudi na evropski kakovost izdelkov. Na uspehe so toliko bolj ponosni, ker jim je v zadnjem času uspelo odpraviti zamude pri rokil'. izdelave, s čimer so še nedavno imeli velike težave. Otvoritev nove bencinske črpall^e v Ormožu v petek ob 12. uri so v Ormožu odprli novo bencinsko črpalko družbe OMV - ISTRA KOPER. Ob tej priložnosti sla goste pozdravila generalni direktor tega podjetja Janko Kosmina in pred- sednik skupščine občine Ormož dr. Jože Bešvir. Slednji je bencinsko črpaklo tudi uradno odprl. V svojem govoru sta oba povdarila pomemb- nost pridobitve zgrajene bencinske črpalke, tako za podjetje OMV -ISTRA KOPER kot za samo občino Ormož, ki je ob tem pridobila 14 novih delovnih mest. Na novinarski konferenci, ki je bila uro pred otvoritvijo pa je namestnik generalnega direktor- ja Jordan Klabjan povedal nekaj več o strukturi podjetja ISTRABENZ in OMV - ISTRA KOPER kot enem od njenih delov. Osnovni namen slednjega je vzpostaviti konkurenčno ponudbo naftnih de- rivatov v Sloveniji. Ta trenutek obratuje z 59 ben- cinskimi črpalkami, do leta 1997 pa naj bi jih bilo na področju Slovenije že kakih sto. Klabjan je med drugim navedel tudi nekaj več podatkov o zgrajeni bencinski črpalki v Ormožu. Kompleks zaiema povšino 5200 kvadratnih me- trov. Razen ponudbe vseh vrst pogonskih goriv in kurilnega olja za gospodinjstvo pa je zagotovljena še prodaja trgovskega blaga v minimarketu (hrana, pijače, igrače, osebna in avtokozmetika ter avtodeli), storitve avtomatske avtopralnice ter gostinske usluge. Vsa dejavnost je podprta s sO' dobno računalniško opremo, ki omogoča enostavno in hitro prodajo. Načrtovani letni promet bencinske črpalke je 3.500.000 litrov prodanega go riva, nameravajo pa ga dobavljati predvsem iz rafinerije nafte v Lendavi. V bližnji prihodnosti bodo ponudbo razširili še na prodajo tekočega plina ter ekstra lahkega kurilnega olja. Na vprašanje o zaščiti pred morebitnimi posegi v okolje (izlivi derivatov, požari, avtopralnica) je Klabjan dejal, da je varnost v celoti zagotovljena Vgrajen je sodoben požarno varnostni sistem, zagotovljena je zaščita in nadzor polnjenja podzemnih rezervoarjev, avtopralnica pa deluje po siste- mu recikliranja vode ter razgradljivih detergentov V samo naložbo sta bili razen podjetja OMV - ISTRA KOPER (198 mio SIT) vključeni še podjetji TRGOAVTO iz Kopra ter INVEST KOOPERACIJE d.0.0. iz Ormoža, kateri je celoten kompleks dan v najem in upravljanje in ki ima v njem poslovne prostore. Še podatek, da je ob tem dogodku, z določenimi vloženimi sredstvi,podjetje OMV - ISTRA KOPER postalo član sklada profesorja Trstenjaka namenjenega nadarjenim študentom. Dušan Sterle, Foto: Štefan Hozjan ZBIRALEC IMEN ef|M!™WPHiW "V redu? Greva?" Vstal je in se opotekel. Pomagal mu je občutek, da ob njem hod i člo- vek, ki ve, zakaj se gre. Acoje iz vsega srca upal. da Kal tako misli o njem. Sam bi umrl od strahu in groze, pobegnil v paniki, takoj ko pa je ob sebi imel nekoga, kije potr(.'b()val njegovo pomoč, se je znal obvladati in seje popolno- ma spremenil. Bil je takorekoč ro- jen vojak. Vila je molčala. Za smehom ni ostala niti najmanjša sled. Vje- dilnici je še vedno gorela luč in ko sta stavbo obkrožila, sta z morske strani zaznala svetlobo izza pol- knic otroške sobe. Katje upal. da ne bosta morala vstopiti. Stala sta sredi travnika in čakala. Po občutku sodeč zelo dol- go- Zaslišala sta korake in takoj zatem so se odprla vrata. Na travnik je stopil Max, ju zagledal in poki- mal. Raf mu je vrnil kimanje in se čudil, kako more biti srečanje tako običajno. Kot bi bili nekje drugje, v nekem drugem času. "Pojdimo," jf rekel .Aco in poteg- nil Hala za rokav. "Mislil sem, da bova šla noter?" je ta vprašal, ne da bi skril olajšanje. "Ne, ne še. Premalo veva. Pojdi- movgozd." Raf je opazil, kako starec po- zorno opazuje Ma.\a, ki se jima jc pridružil in molčal, kar je bilo zanj res zelo nenavadno. "Max," je rekel Raf, "ej. Max, kaj si se pa prej tako smejal?" Max je gledal v vrhove tenisk in se ni niti zganil. "Max?" Raf je opazil temne lise na no- tranji strani stegen, sledove bru- hanja na prsih in pomislil, kako zelo nerodno mora biti sošolcu, zato je nehal siliti vanj. "Pojdimo v gozd." je nestrp- no vskočil .\co, z roko Rafu na- mignil smer in počakal, da je pričel hoditi. Max mu je sledil kar sam od sebe. .\c() pa je stopal zadnji. Za pnimi bo- rovci je ustavil kolono in se obrnil nazaj, kot bi nekaj pričakoval. Maxa pa vscrno ni spustil izpred oči dalj kot za kako sekundo. "Roji se ga," je doumel Itaf. Fri tem Max še nikoli ni bil videti bolj nemočen: drobna in majhna sen- ca, le ena izmed nniogih med dre- vesi. Čakali so precej dolgo ali pa se je Rafu le tako zdelo. Pokleknil je, se z bokom naslonil ob drevo in začutil nekaj lepljivega na majici. Kako seje prestrašil! Koliko časa je porabil za zbiranje poguma, preden jepootipu in vonju razpoz- nal čisto navadno borovo smolo. Pogledal je proti hiši. Noč je bila prelepa in prejšnji dogodki so se že spremenili v sanje. Zbudil se bo. Črički in luna bodo ostali, spo- mini izginili. Za sosednjim drevesom^e Aco globoko in odrezano potegnil sapo skozi nos. kot bi bil ualioden in bi hotel zadržati sluz. Raf je pričakoval izdih, ki ga čudno dol- go ni bilo, zato se je nagnil rahlo naprej, da bi bolje videl postavo pred seboj, ko so nekateri črički bolj čudno zapeli ali pa se mu je vsaj tako zdelo. Pogledal je proti hiši. Vrata so seže zapirala. Na verandije stal majhen deček in zazdelo se mu je. kot bi gledal enega čudežnih virtuozov. ko stoji sredi odra in čaka na dirigentov znak. Obleka, celo metuljček pod vratom, na svetleče beli srajci in sploh obračanje glave, pogled od desne proti levi. pregled dvorane, počasi, ljubeče. Naj vsak gledalec začuti, daje koneertant prišel le zaradi njega in bo igral le zanj. Še celo v rokah jedržal nekaj in tisto, kar se - kljub svetli noči - ni dalo razznati na temni podlagi suknjiča, a videti ni bilo kot inštrument. Obrnil je glavo v njihovo smer in Raf je skrenil pogled proti .'\c()- tu, kije bil videti zamrznjen - tako bled in nepremičen. Odtajal seje šele, ko je otrokova glava nadalje- vala pot, ne da bi se ustavila. Raf je prestrašen opazil, daje Aco od nekod potegnil pištolo ter jo nameril proti dečku. Cev je grozljivo trdno mirovala v mesečini. Ne bo zgrešil, videti je kot človek, navajen streljanja. Z levico je podpiral roko, že itak prislonjeno ob steblo. Ubil bo otroka, je prešinilo Rafa, moram ga ustaviti. Je kdo lahko tako mi- ren, kot ta človek, ki gaje spoznal pred dobre pol ure in hkrati nevar- no nor? Skočil bom, sedaj. Vejice so zapokale pod podplati, ko je vstajal. Prst na petelinu seje pričel krčiti. Prepozno, jejavknil Raf. Nekaj velikega je priplavalo po zraku in zagrnilo .-Veota. Raf je najprej razločil le divje klopko na tleh, nato pa je Max odletel tako hitro in naglo, kot je priletel. Aco gaje nekako vrgel preko sebe in poleg Maxovega telesa je po zraku letelo še nekaj drobnega, komaj slutnega, kar je hitro izginilo ne- kje med debli. Pištola. Otrok je rešen, je naprej pomis- lil Raf ter se šele nato predal začudenju nad Maxovim nasko- kom. Sošolec je treščil ob tla, se takoj pobral ter pogledal okoli, kot bi iskal novo žrtev. Zagledal Rafa. Kot pes, je ta pomislil, saj je kot pes. Prav tako na vseh štirih, še najbolj pasje pa so bileoči, ki so se lesketale skozi noč. Maxje zno- va zaštartal. Nekaj korakovje na- pravil na pol po vseh štirih, v na- glici, hlastaje, nato pa se odrinil in skočil na Rčifa ter ga podrl na tla. Raf je odprl usta za klic na pomoč in v njih takoj začutil tuj je- zik, kije prodiral vanj. * Anaje z lahkoto našla hišo, ki jo je stric opisal v sporočilu. Zagoto- vo je bil kraj pravi, le ura ne. Za vsak slučaj je pogledala na listek, pribit sredi vrat. Če nič drugega, bo vsaj ugotovila, kako se Šime piše. Zelo spotoma in sploh ne izo- blikovano v jasno misel, se ji je zazdelo čudno, zakaj je edino na teh vratih lastnikov priimek, ni- kjer drugje na hišah, mimo kate- rih je šla, pa ne. Logično: vaščani poznajo drug drugega in take oz- nake res niso potrebne. Na listku je pisalo: VRATALESENA KUPIL DNE MONTIRAL DNE Najprt^ seje začudila nad sta- rostjo vrat, nato spoznala pisavo. kijojevidelaženaskodelici,iz ka- tere je pila čaj, zatem pa se začudi- la človeku, ki v.se po vrsti polepi^ imeni tako običajnih in povsem nevažnih predmetov. Potrkala bo in videla. Upala ji' da ne bo imel na čelu listka s svoj- im imenom in priimkom ter rojst- nimi podatki. Ugibala je, kako bo reagin'! Naredila sije že precej predloj;'" še vedno si je najbolj želela tisi'' pn'e:Šimezamahnezroko.jip"^'' vse o stričevi norosti in jo pošlje brez skrbi spat. Nič hudega. celo zaloputnil vrata ali jo Nič hudega. Očigledno je imel Šime lat"''' spanec. Že po prvih dveh, prt^''^ boječih, udarcih s členki ob les.^'' je v (»knu nad njeno glavo luč in na pogled zelo posušen si"' rec z orlovim nosom je sitn" godrnjal v noč. "Aco me pošilja," je rekla. Nadaljevanje prihodni'^ if0DNIK -21. JULU 1994 MLADI RAZISKOVALCI -11 ^Q Runču se mešajo neokrnjena narava, stare Idečaje in za ščepec revščine. po lanskoletnem uspelem etnološkem taboru v Središču ob nravi» Nevenka Korpič, etnologinja Pokrajinskega muzeja iz ptuja> ^* skrbi za etnološko zbirko na velikonedel jskem gradu, po- Ijala letos 24 mladih raziskovalcev iz osnovnih šol Ormož in Ve- jjka Nedelja na Runeč, kjer je v pokrajini in ljudeh še veliko prvo- [,itnosti. Pri delu ji je pomagala Metka Mlakar - dokumentaristka ^jetnološkem oddelku Pokrajinskega muzeja Ptuj. Med zunanji- sodelavci je bila tudi ormoška likovnica Vida Rajh. Šestdnevni tabor, ki je potekal zadnje dni junija ter prva dva julijska dneva, sta {jnansirala ormoški izvršni svet in Pokrajinski muzej Ptuj. "Ka terenu smo bili šest dni. Naš namen je bil, da na Runču razisku- jejo vinogradniške hiše in kleti ali i;lečaje,ob tem pa tudi kako jepote- kalo življenje ljudi v zadnjih sto le- [ih. Ugotovili smo, da so spremem- be na to območje prihajale zelo počasi. Opazili smo, da reči, ki so jih tod ljudje uporabljali pred pet- deset in več leti, so danes še vedno prisotne tako v gospodinjstvu, kot pri delu v vinogradu," je uvodoma povedala Nevenka Korpič, ki je bila nad Runčem in vsem, kar so tam doživeli in videli, navdušena. Seveda pa ne nad vsem. Med prve reči, ki so jo razočarale, je bila osnovna šola na Runču, ki sedaj po odhodu beguncev ob starih lipah na vrhu hriba ponovno sameva. Žalosta je bila, ker je šola, tako nje- na zunanjost, kot tudi notranjost v dokaj žalostnem stanju. NA RUNČU SO ODKRILI VELIKO STARIH PREDMETOV Ljudje so tod odprti, prijazni in srčno dobri, sem izvedela. Prav za- radi teh lastnosti so mladi razisko- valci izvedeli veliko o kraju, živl- mu v preteklosti, ki je bilo zelo leiko. Pa tudi danes ni nič lažje in ljudje tod živijo še vedno po določenih tradicionalnih normah. Da je Runeč zakladnica starih predmetov, ki jih odkrivaš na sko- raj vsakem koraku, če le pogledaš v te stare hiše, je resnica. Predvsem mlajši člani etnološkega tabora teh starih predmetov, ki so jih odkriva- li tod, niso videli še nikoli. Če ne bi prišli na Runeč, kdo ve, bi jih kdaj sploh videli in vedeli za njihovo uporabo. "Imeli smo tudi zunanje sodelav- ce, med njimi je bila Vida Rajhova, ki je z nami preživela en dan. Naj- prej smo si družno ogledali te vino- gradniške hiše, krite s slamo, po- tem paso pod njenim mentorstvom nastajale risbe. Vse kar smo videli, smo prenesli na papir," pripovedu- je mentorica mladih etnologov. V teh starih hišah, med njimi je ena s častitljivo letnico 1670, je ob glinastih še veliko drugih starih predmetov, od burkel, raznih sta- rih likalnikov, do medeninastih trinožnih kožic, ki jih starejši pre- bivalci Runča še vedno uporabljajo v svojem vsakdanjem življenju. Odkrili so tudi črno kuhinjo, ki jo pa prebivalci te hiše uporabljajo bolj za svinjsko kuhinjo. KLJUB LEPI POKRAJINI REVŠČINA TOD ŠE VEDNO OPLETA S SVOJIM REPOM Denarja imajo bolj malo, vse to kar so mladi raziskovalci s svojo mentorico uspeli opaziti v šestih Salaieva kleiaja na Runču - tik ob šoli. (Foto: NK) dneh je, da ljudje tod živijo na robu življenskega minumuma, tako rekoč iz dneva v dan, iz rok v usta. V hlevčkih, ki se držijo hiš in so v prav tako slabem stanju, najdeš samo tu in tam kakšno kravo, je pa veliko kokoši. Tudi po kakšnega pujska premorejo ljudje. Najno- vejše pa so koze, ki so se tod že lepo udomačile. Ob tem imajo še krpo zemlje, njivo, kos gozda in seveda obvezni vinograd ter sadno drevje in brajdo okoli hiše. Elektrika v starih hišah, kjer ljudje še živijo, je že od 1959. leta, niso pa je zasledili v klečajah. Tudi vodovod so krajani Runča dobili 1986. leta, vendar so pralni stroji prava redkost. Glavni vir informi- ranja je radio, manj so opazili tudi televizijskih sprejemnikov. Ne samo barvnih, tudi črno belih ni. Podobno je s časopisi. Do starejših redkokdaj pridejo, kupujejo jih mlajši, ki delajo izven kraja. Tudi to kar se dogaja pri njih, si povedo sami. Življenjske potrebščine, od moke, sladkorja, olja in kruha ku- pujejo v trgovini v Spodnjih Ključarovcih. V času, ko dobijo po- kojnino, se odpravijo v dolino. Vzamejo večji cekar ali nahrbtnik in si prinesejo domov tisto kar po- trebujejo in še to je najnujnejše. Ta pot v dolino je za njih tudi srečanje Najstarejša hiša v ormoški občini z letnico 1670 na Runču 76 je last Jožeta Vaupotiča. Kljub vsemu je hiša še vedno obljudena. (Foto: NK), s sokrajani ali vrstniki, malo pokle- petajo in ko pridejo domov, živl- jenje ponovno teče svoja ustaljena pota. Da ne bodo tisti, ki so si uspeli na Runču postaviti nove hiše, uspeli tako ali drugače in si priborili boljši standar užaljeni. Mladi etno- logi z mentorico Nevenko Korpič so raziskovali predvsem stare hiše intudiživljenjestarejšepopulacije. V TEH HIŠAH BODO LJUDJE LAHKO ŽIVELI NJUVEČSAMO ŠE DVE LETI Nevenko Korpič, ki si je v teh dneh, pa tudi že prej, saj redno hodi po terenu in opazuje ter raziskuje (pa tudi zaspisuje, snema in foto- grafira) pokrajino, sem vprašala, kaj bi kot etnolog predlagala Zavo- du za varovanje naravne in kultur- ne dediščine iz Maribora, seveda če bi zavod imel dovolj denarja (pa tudi dovolj posluha - opomba pisca !) za ohranitev te edinstvene kraji- ne. "Vinogradniške hiše in tudi klečaje bi se morale ohraniti, kajti to jedel našezgodovine in kulturne dediščine. Tem ljudem, sicer so to žestarejši, stari preko 70, bi bilo po- trebno pomagati. Z nekaj posluha pa tudi denarja bi se marsikaj ohra- nilo. Ti kraji imajo tudi lepe možnosti za razvoj turizma. Turis- ti prihajajo na to območje že sedaj, ker je to resnično enkratna krajina s prav takšno neponovljivo akhi- tekturo. Naravne danosti so in to bi morali znati primerno izkoristiti. Vendar mora biti vse to urejeno, tako, da je tudi na pogled lepo in prijetno." išah ima kratko življensko dobo. Največ leto ali dve bodo hiše še zdržale, potem pa bo prišel neizo- Lep primer črne kuhinje, vendar v njej kuhajo za svinje. Dobro so vidni nekateri stari predmeti, predvsem razne burkle in drugo. (Foto: NK) gibni konec. Njihovo vzdrževanje je že sedaj prej slabo kot dobro, sla- me za pokrivanje streh ni, dež, ve- ter in sonce so že naredili svoje. Vse skupaj pa bo dopolnil šečas in čese ne bo nihče zganil, čez nekaj let teh etnoloških znamenitosti ne bo več. •> Vida Topolovec FRANCEK STABUC Naloga za Gibanje znanost mladini z imenom Francka Štabuca sem se prvič srečala v knjigi FRANCE- TA PIBERNIKA JUTRO PO- HABLJENIH. Presenečena sem Ugotovila, da je nedaleč od kraja, kjer prebivam, živel pesnik in tragično '^nirl mlad in nadarjen človek,o kate- še nikoli nisem slišala. Prevzlela "^e je želja zvedeti, odkriti, najti, poi- ^'^ati, spoznati, kar se še da o njego- vem življenju in delu. Prvi del moje raziskave je temeljil na terenskem ''^lu. Poiskala sem ljudi, ki so ga poz- "ali. zapisala njihova pričevanja, do- "ilaod njih tudi precej slikovitega gradiva, nato pa sem iz arhiva izbrs- •^ala njegove dokumente, v knjižicah Paobjave del po časopisih. Kot litera- '^ra mi je služila že omenjena Piber- ■^'l^ova antologija Jutro pozabljenih. ^l^ratka svojo nalogo sem v dobršn i "^^rioprla na ustne vire(informatorji ^^'^ilisorodniki,sosedje, znanci), pi- ^'^^vire(dokumenti, rokopisi,objave ^'asilih, fotografije), kot literaturo ^^^em uporabila Jutro pozabljenih. rano gradivo sem po svojih močeh |^^''Poredila in obdelala tudi z name- da bo služilo kot spodbuda za '^^robno znanstveno obdelavo in ^■■ednotenje dela Francka Štabuca. ^ ^aj sem odkrila? Izbrskala sem ^odo nesrečnega mladeniča, katere- p ^^nje so hotele pojezditi na krilih ^Saza k zvezdam, vendar so jih tem- nesile raztreščile načereh človeškega zla. Franček Štabuc se je rodil 4. aprila 1919 v vasi Bratonečice pri Sv. Tomažu. Njegov oče Jakob je imel ve- liko kmetijo in številno družino. Mati Marija se je razdajala za svojo družino. Rodilo se jima je 10 otrok, predzadnji pa je po štirinajstih dneh umrl. Tako je ostalo devet otrok. Franček jebildrugipo vrsti.Nakme- tiji je živel še Jakobov brat Jožef. Otroštvo in mladost je Franček preživel na kmetiji. Kot otrok je bil vesel in sproščen. Rad in veliko je de- lal. Pri Štabučevih so sorazmerno ve- liko brali in knjige so si sposojali tudi vptujskičitalnici. Obiskoval je OŠ pri Sv. Tomažu v letih od 1925 do 1930. Od vseh učitel- jev mu je bil najbolj blizu učitelj g. Šepec, ki je vedel, da je bil Franček nadarjen učenec, vendar se ni rad učil. V šolo je hodil peš skupaj s sovrstniki. 1930. leta se je vpisal v meščansko šolo v Ormožu, kamor sta hodila skupaj z bratom Jožefom, kije pozneje postal ključavničar. Nato se je 1932. leta prepisal v Maribor na klasičnt) gimnazijo. Najprej je stano- val pri teti, potem v dijaškem seme- nišču. V klasični gimnazij i v Maribo- ru je bil odličen učenec. Kadar je do- bil slabo oceno, je bil vedno prizadet, bil je sošolec prof. dr. Stanka Janežiča, pesnika in predavatelja na Teološki fakulteti v Mariboru, in Maksa Irguliča iz Savcev. V seme- nišču se mu je pridružil sosed Alojz Voršič, ki je bil dve leti mlajši od nje- ga. Pri pouku je rad pomagal drugim učencem. V gimnaziji se je srečal s prvo ljubeznijo. Zaljubil se je v sošolko iz paralelke Doro Zebot, hčerko nekdanjega podžupana Fran- ja Žebota-Lovrenčiča. Njegov profesor slovenščine dr. Franc Sušnik je bil njemu in njego- vim sošolcem kot nekakšen vodnik pri literarnih začetkih. 1940. leta je maturiral, ustnega izpita je bil oproščen,saj je imel odličen uspeh. Po maturi 1940jeodšel vLjubljano in tam študiral pravo, toda še decem- bra je študij prava pustil, se vrnil v Maribor in se vpisal na Visoko bogos- lovno šolo. Študij bogoslovja mu je kmalu preprečila II. svetovna vojna. Imel je stalne stike z nekdanjmi sošolci, a prav na osnovi pisemske cenzure so ga leta 1942 aretirali. Najbrž tudi zato, ker je poprej odklo- nil vstop v Heimathbund. Zaprt je bil v Ptuju, obsojen na smrt, prepeljan v mariborske zapore, kjer je bil po pos- redovanju domačih pomiloščen in poslan v taborišče Bori. Za božič 1942 je bil nepričakovano izpuščen in se je vrnil domov. 5. jan. 1943sogaponov- no aretirali in odpeljali v taborišče FrančekŠtabuc (1919-1944) Šterntal (sedanje Kidričevo). Ker mu je grozila deportacija v Mauthausen, je v jeseni 1943 pobegnil iz taborišča. Začelo se je njegovo ilegalno življen- je. Pridružil se je tudi partizanom, a si je kmalu premislil, saj so seproti kon- cu 1944. leta stvari še dodatno zaplet- le. Po eni strani je šlo za nerazumne partizanske akcije, ki so povzročale strahotne žrtve med ljudmi, po drugi strani je med partizanskimi simpati- zerji morila črna roka. Franček se je želel vsemu temu odmakniti. Parti- zani so njegovo izolacijo ocenili za kolaboracijo s četniki oz. z belogar- disti in ga na osnovi suma obsodili na smrt. Zvabili so ga na sestanek, kjer so ga brez slehernega pojasnila pri Janžekovičevi kleti v Strjancih ustre- lili. Naslednji dan so ga pripeljali do- mov in ga pokopali na pokopališču pri Sv. Tomažu. V klasični gimnaziji se je zanimal za razne stvari. Veliko je nastopal na prireditvah, bralnih in literarnih večerih in igral v dramskih igrah. Tako so dramsko igro LUČ Z GORA zaigrali tudi pri Sv. Tomažu. Pel je pri pevskem zboru in se zanimal za li- teraturo. Živel je razgibano kulturno življenje. Sodeloval je v nekaterih društvih (npr. Jadranski straži). Že zgodaj se je pridružil literarni skupi- ni v klasični gimnaziji. Prvi pesmi Naša vas in Nad našo grapo je objavil v abiturientskem zborniku maribor- ske klasične gimnazije Majolika 1940. V ospredju njegovegaliterarne- ga delovanja je bila poezija, toda med vojno, zlasti v času ilegale,se je naj več ukvarjal s prozo. Zal je bila večina njegove literarne zapuščine že med vojno, del pa je v še ne povsem po- jasnjenih okoliščinah izginil v povoj- nem času. Najpomembnejši je cikel občutenih črtic pod naslovom Pisma. Iz pričevanj njegovih bližnjih je mogoče povzeti, da je pisal roman o taboriščnem življenju na Borlu in ro- man iz turških časov, žal pa se nam ni ohranila niti ena stran te Štabučeve najpomembnejše proze. Iz pričevanj njegove nečakinje Dominike Štabuc, ki hrani preostalo zapuščino, je raz- vidno, da obstaja v rokopisu še ro- man, napisan izrazito osebnoizpo- vedno in osnutek epa, ki naj bi obrav- naval zgodovinsko snov s protiger- manizacijsko tendenco. Njegovo ustvarjanje je še nerazi- skano in ga stroka še ni razvrstila v nobeno literarno smer. Zato je tvega- no postavljati kakršnekoli trditve v zvezi s tem. Ko sem se poglabljala v njegovo literaturo, pa sem vendarle zasledila nekatere vplive, ki spomin- jajo na impresionizem, ekspresioni- zem in ljudsko pesem, če pa pogleda- mo teme, ki jih jeopesnjeval, bi lahko temu dodali še eksistencializem. V zadnjem poglavju raziskovalne naloge sem zbrala spomine, vtise in doživetjaljudijkisogaosebnopozna- li. Na tak način so pripomogli k do- polnitvi njegove podobe, da ne bi zbledela in z njimi zatonila v pozabo. Razen novih, še neobljavljenih po- datkov o živlienju in delu Francka Štabuca, mi je ta naloga prinesla tudi druga spoznanja. Seznanila sem se z različnimi metodami dela, spoznala številne ljudi, pridobila nove izkušnje. Zdaj razmišljam, ali čas pravzaprav sploh lahko kdaj izbriše bridkost iz spomina ljudi, ki so doživljali tako usodno grozljive do- godke med vojno? Za to nalogo sem se odločila predvsem zato, da bi ljudem približala življenje in deločloveka,ki je bil po krivici pozabljen celih 50 let. Na koncu bi se rada zahvalila men- torici, prof. Alenki Plohlovi, števil- nim zanimivim inforamtorjem in vsem, ki so na tak ali drugačen način pomagali pri ustvarjanju moje razi- skovalne naloge. c» Aleksandra Stih 12 - REPORTAŽE. ZANIMIVOSTI 2i..Tum 1994- TEDNlK Sergej Kaučevič 23.6.1993 - 2.9.1993 Foto: Igor Weingerl S.del: Potepanje po Estoniji. Težave na Latvijski meji. čakanje na vkrcanje za estonsko prestolnico se je zelo zavleklo, saj so vse potnike, ki so se pripeljali iz Estonije v Helsinke, skrbno pregledali. Z zanimanjem sva opazovala obraze malih estonskih otrok, ki so prvič pokukali na "zahod". Priznati moram, da so se mi kar zasmilili. Končno smo bila na vrsti tudi mid- va. Kot že mnogokrat doslej sva bila deležna posebne pozornosti, ko sva se skupaj z množico drugih potnikov pomikala proti carini. Kar niso se mogli načuditi najinima potnima lis- toma, vendar je kljub temu vse teklo dokaj hitro. Vožnja s prijetno opremljeno ladjo je trajala dobre tri ure, tako da sva v poznem večeru prispela v Tallin, glavno mesto mlade estonske države. Nad potniškim delom pristanišča sva bila navdušena, saj ni v ničemer zaos- tajal za finskim. Ko sva ga zapustila, sva Sf znašla na ulici, ki nikakor ni mogla skriti posledic sovjetskega jar- ma. Dobila sva občutek, kot da potu- jeva s časovnim strojem. To je po svo- je kar zanimivo, saj lahko v "živo" spremljaš življenje izpred dvajset ali celo trideset let. Zaradi pozne ure sva na hitro poi- skala prenočišče - v svojem stilu seve- da - kar na prostem v bližini zgradbe, ki je spominjala na spominski park. Sonce naju je zgodaj predramilo, zato sva se odpravila po opravkih. Nad cestami in kaosom na njih nisva bila niti malo navdušena, zato pa sva bila toliko bolj vesela nad ugodno menjavo deviz. Ker je bil že skrajni čas, da dokončam nekaj reportaž, sem se udomačil v eni izmed mlečnih res- tavracij in pisal šest ur brez prestan- ka. Igor se je med tem potepal po mes- tu ter zaman iskal razglednice in av- tomobilsko nalepko EW, kar pomeni Estonska Wrepublika. Imava nam- reč navado, da jih kupiva v vsaki državi, skozi katero potujeva. Šele pozno popoldan je dobil le razgledni- ce, nalepke pa ne. Estonija šteje kakšen poldrugi mil- jon ljudi. Po velikosti je nekje v razre- du Slovenije. Presenetila naju je iz- redna lepota Estonk, saj toliko lepih deklet pri tako malem številu ljudi res nisva pričakovala. Estonsko suverenost precej breme- ni dejstvo, da je skoraj polovica prebi- valstva ruskega. V polmilijonskem Tallinu celo prevladujejo. Velik problem so tudi ruski vojaki, ki so v nekakšni pat poziciji,saj se jih hočejo Estonci čimprej znebiti, Rusi pa jih nočejo nazaj, ker jih nimajo kam dati. Vojaki se sicer zavedajo neperspek- tivne prihodnosti, vendar se niso pri- pravljeni odreči raznoraznim privi- legijem, ki so jih uživali kot pripadni- ki največje vojske. Zadeva sploh nebi bila tako pereča, če ti obupani fantje ne bi dobesedno sedeli na orožju. V svojem prostem času se ukvarjajo s preprodajo orožja in vojaške opreme. Vse to nama je povedal naključni sogovornik, študent računalnišva na tallinski univerzi, ki pravi, da se preživlja s tem, da ponoči dela v računalniškem centru. Zavidal nama je, da lahko potujeva, in naju imel za bogataša. To sva takoj demantirala in mu pojasnila finančno ozadje najine avanture. Viden je bil zelo sposoben in podje- ten - prepričan, da mu bo skupaj z drugimi zanesenjaki uspelo državo pripeljati iz revščine v boljše čase, pa čeprav se zdaj vozi s skoraj nevoznim kolesom v skromnih oblačilih. Ob ta- kem optimizmu sva mu lahko zažele- la samo vse najboljše in veliko pogu- ma, ki ga bo zagotovo potreboval. Podobno kot pri nas imajo tudi Es- tonci težave s privatizacijo in gospo- darskim kriminalom, tako da se na račun revnega prebivalstva redi ne- kaj parazitov. Ljudstvo je do teh poja- vov skoraj indiferentno, saj še zmeraj delujejo zanesljive vezi iz preteklih let. Pri ljudeh je še zmeraj moč opaziti strah pred tujci. Le otroci so bili spontani in so radovedno opazovali najini kolesi. Ob podobni priložnosti se je Igor celo tako raznežil, da bi ene- mu izmed njih skoraj podaril svoje kolo. Komaj sem gaprepričal, po dru- gi strani pa bi bilo potovanje z enim kolesom še večja pustolovščina. Samopostrežne trgovine razen v centru Talilna ne najdeš nikjer dru- gje. Cene so bile celo za naju smešno nizke, saj sva na dan porabila le eno ali dve nemški marki. Zanimiv jepromet, ki je pravi kaos. Prevladujejo lade, moskviči, zapo- rožci in volge. To je prava osvežitev spomina na otroške dni. Celo policija se avtoritativno vozi v zarjavelih la- dah. Seveda imajo tudi nekaj boljših avtomobilov, ki so last novopečenih podjetnikov. Izpušni plini so zaradi slabše kako- vosti goriva skoraj neprebavljivi, tako da sva brez posebnega ugodja kolesarila med avtomobili. Še bolj so naju jezileceste, ki so zelo slabe kvali- tete, brez fine plasti. Zanimive so bencinske črpalke, ki sva jih iskala zaradi avtomobilske nalepke EW. Poleg klasičnih črpalk poznajo tudi mobilne, ki so prav tako kot druge označene s tablami. Tako se je pripe- tilo, da sva se dobesedno vozila okrog cisterne, ne da bi vedela, da je to črpalka, ki jo iščeva. Zaradi majhnosti države' sva se že drugi dan bivanja v njej približala južni meji. Ob cesti sva naletela na prvi in edini turistično-informacij- ski center v baltskih državicah. Tako je vsaj trdil njen lastnik, ki to počne iz lastne neprofitne iniciative, brez bla- goslova države, ki še vedno meni, da kaj takega ni potrebno. Ustanovil ga je kar v predsobi svoje hiše. Ker ga tovrstna dejavnost kar nekaj stane, si je moral poiskati pomočpri sponzorj- ih. Angleško se je naučil sam, saj se v šolah učijo le rusko in nemško. Vide- la sva, da je v pon udbi svojih uslug po- poln amater, vendar naju to sploh ni motilo, saj je že samo dejstvo, da si je omislil svoj informacijski center in zastavil svojo prihodnost, dovolj spodbudno. Pohvalil se je, da ga na dan obišče tudi do dvajset turistov. To priložnost smo izkoristili še za skupno fotografijo in močan stisk roke, nato pa sva se podala proti es- tonsko-latvijski meji. Meja med državama je spominjala na našo s Hrvaško, saj so carinske protokole opravljali kar v kontejnerj- ih. Estonski cariniki so svoje delo hi- tro in korektno končali, zato sva šla "pozdravit" še latvijske. Naletela sva na težave. Trdili so, da nimava veljav- ne vize. Temu sva oporekala in jim kazala estonsko vizo, za katero so nama na veleposlaništvu v Helsinkih povedali, da velja za vse tri države, to- rej tudi za Larvijo. Šef carine nama je pojasnil, da brez latvijske vize ne mo- reva v državo, pa tudi v Estonijo ne, češ da je viza ob izstopu iz države pos- tala neveljavna. Tako sva stala na ni- kogaršnji zemlji in skušala ohraniti mirno kri. Bilo je očitno, da ne ravna- jo po predpisih, vendar nisva mogla storiti prav ničesar, saj so naju budno opazovali s kalašnikovimi, obešeni- mi čez ramo, pa še nobenega prometa ni bilo ob tako pozni uri. Vedela sva, da naju ne bodo za zme- Tallin - sožitje nasprotij raj pustili tam, zato sva naredila brez- brižne obraze in si malo "odpočila". Res ni dolgo trajalo in že so hoteli vi- deti enega od naju v šefovi pisarni. Odločila sva se, da grem jaz k njim, Igor pa naj "pazi" na kolesa. Ko sem stopal proti pisarni, so mi po glavi rojile mnoge ne najbolj vese- le variante razpleta te nerodne situa- cije, vendar sem se še zmeraj trudil, da je moj obrazostal brezbrižen. Uka- zal mi je, naj sedem. Previdno sem ga vprašal,ali ne bi mogla kupiti vize kar na meji. Ugriznil je v vabo in tako sva se pričela pogajati o "darilu" oziroma podkupnini. Najprej je zahteval 40 USD, a jih nisem bil pripravljen dati, zato sva pogajanja nadaljevala in končno pristala pri 20 USD, s kateri- mi si je izdatno izboljšal plačo. Ta nepričakovani izdatek naju je zelo prizadel. Čutila sva se poniž.ana, tako da naju okolica ni več zanimala. Se nadaljuje! Letos v gledališču ZATO na Ptuju PLEŠASTA PEVKA RAZMIŠLJANJE OB lONESCOVI PLEŠASTI PEVKI Z lonescovim tekstom sem se, verjetno tako kot večina, srečali v gimnaziji. In bil mi je všeč. Kaj me jev tej anti drami prevzelo, sem pravzaprav odkrila šele kasneje. Šok ob odkritju je bil hud, saj je prišlo, ne iz teatra, kol bi bilo pričakovati, ampak iz filologije. "Samo filologije ne, filologija vodi v pogubo," pravi v Učni uri služkinja. In pravima. Kajti filologija je znanost o jeziku kot sistemu. Jezik kot sistem pa ne potrebuje ljudi. In že smo pri problemu Plešaste pevke: ljudje govorijo, ne da bi prav vedeli kaj. Velika čustva se ne izražajo z besedami. Opraviti imamo torej z maščevanjem besed: velikebesede se ne izražajo s čustvi? Kaj pa majhne? S kakšnimi in koliko čustvi lahko izjavimo, da smo jedli angleški puding in pili angleško vodo, to pa zalo, ker se pišemo Smith in živimo v predmestju Londona? Zakaj jemo ravno puding? In sploh - kaj bi pravzaprav lahko drugega počeli? Nekoč je neka deklica na bazarju hotela kupiti kamelo: "Koliko stane kamela, prosim?" "Nimamo kamel." "Potem bi rada kupila nekaj drugega." "Ne moreš," reče sogovornik. "Nisi se še učila o samostalnikih moškega spola." Druge možnosti torej ni. Meje mojega jezika so meje mojega sveta: če ne znaš prositi za češnjevo pito, pač jej puding iz tapioke. Koga pa briga, če ga ne maraš. Jezik ostane. In ljudje ostanejo - Smilhovi, Martinovi, Durandovi, Kovačevi... In ustaljeno komuniciranje ostane. Kliše, pregovor, floskula, kliše... Tam zadaj, za pudingom in kamelami pa je svet poln jezika, ki je moj in tvoj in od poveljnika gasilcev. Da, tudi od poveljnika gasilcev. Kajti v tem svetu, kjer češnjevo pito pokažeš, slona narišeš, žalost zajokaš in srečo zasmeješ, bi zlahka našel dovolj požarov za svojo normo. Kaj normo, še nagrado za udarniško delo bi dobil. Vendar ne moremo iz tega sveta. In če smo čisto odkriti - velikokrat tudi nočemo. O čem naj bi se sicer pogovarjali dobri prijatelji, če ne ravno o Bobbyju Watsonu pa kdorkoli to že je? In kakšen šok povzroči Plešasta pevka. Kaj je treba odgovoriti na "Plešasta pevka"? Kakšen moteč element v dobrem starem pogovoru, ki smo sega nekoč,že davno tega, naučili na pamet? Saj res, kdaj smo sega pravzaprav naučili na pamet? Takrat kot dobri stari katekizem? Kdaj smo se odvadili jezika? Živimo v dobi ne - komuni- ciranja. Blagajna pokaže znesek - mi napišemo ček. Saj nam še tega ni treba: kupujemo lahko v udobju svojega doma - vse od spodnjega perila do zimskih gum nam v roku osmih dni dostavijo na dom. Zakonca Martin prideta na obisk k zakoncema Smith. Edino, kar me je vedno zanimalo, je seveda, ZAKAJ pridela. Saj nimajo ničesar skupnega več. Gospod in gospa Martin se niti ne prepoznata. Zakaj torej prideta? Ker ju imata rada? Ker je gosppd Martin prisegel pri grobu svoje matere, da bo enkrat na teden obiskal svojega dobrega prijatelja Smitha? Izmenjat stare pregovore in nove domislice? Zato, da nekaj počneta? Na puding? Plešasta pevka je tekst, ki mi zbuja mnogo vprašanj. Na bistveno vprašanje, ki je seveda zakaj, si znam odgovoriti. Vendar mi nič ne pomaga, da poznam odgovor. Odgovor namreč ni 42, ampak tisti pametni služkinjin: "Gospod, filologije nikar, filologija vodi v pogubo. Mogoče je tisto zadnje vprašanje ravno to: ali hočemo pozabiti sistem in se spomnili jezika? Post scriptum: deklica se ni nikoli dobro naučila arabsko, saj tako ali tako ni marala usnjenih kamelj- ih suvenirjev - spominkov. V Sarajevu dve leti ni bilo elektrike. Ljudje so se baje začeli pogovarjati. Premiera bo v ponedeljek, 8. avgusta v ptujskem gledališču ob 20. uri, naslednje predstave pa 9., 10., 11. in 29. avgusta ob istem času. Vstopnice lahko rezervirate na telefonsko številko 779 - 601. • Vabljeni! POSEBNO OBVESTILO - Tistim, ki imajo na dan predstave rojstni dan, podarja Gledališče ZATO, brezplačno vstopni- co. Dobite jo ob predložitvi ustreznega dokumenta. •> Barbara SKUBEC Predstavljamo ansambel TRIO GENERACIJA Ansambel Trio Generacija ses- tavljajo: Zan Repič, pevec in kita- rist, Slavko Gojkovič, pevec in ba- sist in Danilo Ciglar, klarinetist. Skupaj so pričeli igrati januarja 1993. leta. Združila sta jih nostalgija po starih dobrih melodijah, evergrinih, pe- smih njihove mladosti in veselje do glasbe. Zan in Slavko sta prekaljena glasbenika. Skupaj sta igrala že pred 23 leti pri ansamblu Mitreji. Po dveh letih in pol igranja jeansambel prene- hal delovati. Žan je glasbeno kariero nadaljeval pri ansamblu Petovio, za- tem pri Ptujskem instrumentalnem ansamblu. Zrelem klasju in pred zdajšnjim ansamblom tudi pri Ptuj- skih pet. Trio generacija najraje igra dobre stare melodije, igrajo pa tudi moder- no zabavno glasbo. Pred dobrim le- tom in pol so pričeli igrati v gostilni Zlata goska. Zatem so nekaj časa za- bavali goste v gostilni Firbas v Moškanjcih. Od tam so se preselili na Zeleni grič. Redno igrajo na priredit- vah, ki jih organizira Ribiška družina Ptuj. Trenutno jih zaradi dopustovni na glasbeni sceni, zato pa več vadijo. Njihov vadbeni prostor je v kletnih prostorih stanovanjske hiše na Volk- merjevi 26, kjer nastajajo tudi njiho- ve pesmi in melodije. Njihova naj- večja želja je izdati kaseto. Upajo, da jim bo to s pomočjo sponzorjev, ki so jih doslej že večkrat podprli, tudi uspelo. Sicer pa si kot vsi glasbeniki želijo čim več igrati. Najboljše se počutijo, ko igrajo za zaključene družbe. Ljudi njihovo igranje ra>^^ seljujein zabava. •o-MG, {Foto: Langerholc) •fEDNIK 21..JULIJ 1994 PREJELI SMO -13 PREJELI SMO preganjani stari ženitovan- ski običaji vDrstel ji f)a je lahko ženitev prav čudna stvar, smo se fantje iz Drstelje prepričali minulo soboto. že nekaj časa se je govorilo, da se bo poročila ena izmed naših sovaščank, ki si je svojega izvoljenca izbrala v Leskovcu. Fantje se- veda ob takšni novici nismo mogli ostati ravnodušni. Odločili smo se, da bomo nevesti zaprli pot, kakor se pač spodobi za prave vaške (nladeniče, kadar dekle odide iz vasi. Želeli smo pokazati, da smo še zares tista prava vaška mladina, ki ji nekaj pomeni že stoletja staro ljudsko izročilo naših prednikov. Poskrbeli smo za govor, za harmonikarja, ki je igral ženitovanjske pesmi pa tudi na celo vrsto drugih stvari nismo poza- bili- Naš namen pa ni bil leohranjati sta- rega izročila, ampak predvsem naši vrstnici zaželeti srečen in miren za- kon. Toda vsa naša vnema je splahnela, kosmo naletali na nič kaj prijaznepo- sameznike med svati, ki nikakor niso hoteli razumeti, da si mora ženin ne- vesto pač kupiti, če jo želi odpeljati iz vasi. Zakaj pa smo mu jo navsezadnje vsa ta leta skrbno čuvali? Presenetilo nas je, da ženin ni bil pripravljen za svojo drago plačati simboličnega zneska, ki ga zahtevajo vaški fantje in priznati, da je vredna še veliko več. Še bqlj pa nas je presenetilo, ko smo med najbolj razjarjenimi videli tiste, ki bi morali biti ponosni na svoj podmladek, ki je že sposoben za sa- mostojno življenje. Presenetilo zato, ker smo pričakovali, da bodo nevest- ini najbližji tisti, ki bodo stali ob stra- ni in se dobrohotno smehljali, ko bodo videli, da je njihova hči v očeh njenih vrstnikov iz okolice nekaj vel- jala. Ko bodo videli, da so ji prišli voščit srečo v zakonu tudi tisti,s kate- rimi je v otroštvu in mladosti hodila ista pota, s katerimi se je veselila in si z njimi delala družbo. Najmanj smo odnjihpričakovalizahtevenaj jihne- mudomaspustimonaprejjsicer... Tudi na drugi strani jebila jeza pov- sem odveč. Hoteli smo jim le pokaza- ti, da je bila njihova bodoča snaha priljubljeno dekle na vasi. Vedeli smo, da se ne spodobi dekle- ta izpustiti iz vasi praznih rok. Zato smo ji pripravili darilo in šopek kot znak spoštovanja, pozornosti in pri- jateljstva. Vendar je bilo darilo s stra- ni nekaterih svatov zavrnjeno z bese- dami, naj ga kar sami obdržimo, oni imajo tako ali tako že vsega dovolj. Ne znamo si razlagati ali smo res v času, v katerem živimo, že vsi tako zelo boga- ti, ali smo postali le prevzetni. Boji- mo se, da prevzetni. Ne znamo si razlagati tudi tega, kaj želijo doseči nekateri starejši ljudje s takšnim ravnanjem. Po eni strani smo namreč nenehno deležni kriti- ke, češ, da mladi sploh ne znamo žive- ti, da prisegamo le na diskoteke in hrupne zabave, da si vedno izmišlja- mo kaj novega, na vso naše bogastvo, ki ima že zgodovinsko vrednost, pa pozabljamo. Po drugi strani pa nas ti isti ljudje prikrajšajo še za tiste kratke trenutke, ki jih želimo doživeti tako kot so jih doživljali oni in že mnogi pred njimi. Ti isti ljudje, ki so ničkolikokrat va- sovali, ki so ničkolikokrat postavljali šrango in jim je bilo vsakokrat znova lepo. Sedaj pa kot, da tega več nočejo pomniti. Tokrat nam je pritegnilo tudi veli- ko okoliških deklet, ki so mnenja, da je za dekle čast, če ji fantje zaprejo pot in da je lepo, če se mora ženin izkazati tudi pred drugimi. Nikakor pa ni pri- merno, če svatje šrangarje zmerjajo z lenuhi, lopovi in brezdeleži in jim očitajo, da si hočejo na takšen način služiti denar. Vemo, da ob sobotnem dogodku naši sovaščanki ni bilo lepo, da ni od- hajala iz domače vasi z lepimi misli- mi in prijetnim vtisom. Tudi naš namen je bil popolnoma drugačen. Toda na žalost se je stvar obrnila drugače kot je bila načrtova- na. Kljub vsem sobotnim zgodam in nezgodam pa iz srca želimo, da bi bil njen zakon vseeno srečen, poln razu- mevanja, medsebojnega spoštovanja in tihe družinske sreče. •0^ Fantje iz Drstelje Praznovanje ^boinisnUi "Ko smo Slovenci v svoji mladi državi praznovali svojo 3. obletni- co državnosti, smo na Ptuju, najstarejšem slovenskem mestu, obe- ležili praznovanje 120. obletnice obstoja naše splošne bolnišnice in ob tej priliki odprli prenovljen otroški oddelek. Pri otvoritvi in nakupu medicinske opreme so nam posebej pomagali naši poslovni partnerji - sponzorji s svoji- mi prispevki, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Ti sponzorji so: LEK, ZDRAVI- LA, LJUBLJANA; Talum, Kidričevo; IS SO Ormož; IS SO Ptuj; Kemofarmacija, Ljublja- na; Medinova, Ljubljana; Kmetijski kombinat Ptuj; Krka, Novo mesto; Farmadent, Maribor; Petrol, Maribor; Tosama, Domžale; Mevi - Vidovič, Miklavž; Olympus, Zagreb; Artoptika, Mari- bor; Henkel-Ecolab, Maribor; Lif- ting, Ljubljana; Lek, Diagnostika, Ljubljana; Metalka, Zastopstva Me- dia, Ljubljana;- Ljubljanska banka, podružnica Ptuj; MIP Ptuj; Sanolabor, Ljublja- na; Zavod za zdravstveno zavarovan- je Maribor; Merkur, Ptuj; Iris, Ljubljana; Nizke gradnje Ptuj; Ivec, Maribor; Les, Ptuj; Petovia avto, Ptuj; Mizarstvo Cibašek, Komenda; Obrtna zbornica Ptuj; Zavarovalnica Maribor, Maribor; Perutnina Ptuj; Mlekarna, Ptuj; Kruh, pecivo, Ma- ribor; Projekta inženiring, Ptuj; Sta- novanjski servis, Ptuj; KK; Sloven- ske gorice - Haloze, Ptuj; KK Jeruza- lem, Vinska klet Ormož; Cesta Ptuj; Paloma Sladkogorska, Sladki Vrh; Cestno podjetje Ptuj; Cvetličarna Roža, Ptuj; Clar, Maribor; Komunal- no podjetje Ptuj; Cankarjeva založba. Poslovna enota Maribor; Povrtnina, Maribor; Mesarija Šlamberger, Rače; Mercator Zarja,Ormož; Adria- tic, Maribor; A banka Maribor, po- družnica Ptuj; Trgovina Hedvika Ptuj; Foto Langerholc - Stropnik, Ptuj; Tovarna sladkorja, Ormož; Ra- dio Tednik, Ptuj; MG, Ruše; PP, Ptujska tiskarna, Ptuj. V kratkem kulturnem programu, v katerem so sodelovali otroci iz Vzgoj- no varstvenega zavoda Ptuj, šolarji osnovne šole Grajena, godba na piha- la Talum iz Kidričevega ter folklorna skupina bolnišnice, je izzvenel nas- top najmlajših zelo prisrčno in toplo, saj so bili prav otroci tisti, ki so pri- pravili nastop za bolne malčke. Ves program oziroma proslavo je z izred- nim posluhom za naše najmlajše vo- dila in povezovala gospa Danica Go- dec, ki se je v dobro otroškega oddel- ka tudi odrekla svojemu honorarju. In tako je Ptuj bogatejši za prenovl- jen otroški oddelek, ki je izredno lepo urejen,saj seotroci,kiso tam hospita- lizirani, dobro počutijo, čeprav so odtrgani od svojih najdražjih. Pros- tori so namreč takšni, da jih starši lahko obiščejo in se pri njih zadržijo tudi dlje časa. Delavci bolnišnice, predvsem pa kolektiv otroškega oddelka se najto- pleje zahvaljujemo vsem, ki ste na kakršenkoli način pomagali. V.D. direktorja: dr.LojzeArko V Čevljarstvo vodi nova skupščina že od lanskega leta smo prejemali zaposleni v "ČEVLJARSTVU Kidričevo d.o.o." minimalne in zelo neredne osebne dohodke. t)olgo smo to molče prenašali in se trudili, da bi izboljšali stanje v družbi. To nam nikakor ni uspevalo in med zaposlenimi v družbi je prišlo do veli- nesf»glasja. Sindikat družbe je zato dne, 24.6.1994 sklical zbor vseh zaposle- nih, ki so se ga skoraj vsi zaposleni prostovoljno udeležili. Zaposleni v P'^djctju smo zahtevali izplačilo Osebnih dohodkov in delo, ki bi za- Sotavljalo redne osebne dohodeke. Ker nam vodstvo družbe ni moglo Zagotoviti izplačila (zadnji dohodek Zaposlenih jc bil OD za mesec febru- ^0 niti v prihodnje, je zbor delavcev 'zglasoval predlog za uvedbo stečaj- nega postopka. . Sindikat družbe je smatral, da so ^'^ni skupščine pristranski, zato je P''edlagal nove. Delavci so to z večino ^'=»sov potrdili. Nova skupščina Družbe, ki deluje v skladu z zahtevami zbora delavcev je dne, 29.6.1994 vložila Temeljnemu sodišču Maribor predlog za začetek stečajnega postopka . V Družbi "Čevljarstvo Kidričevo" se te dni vrši s strani SDK Ptuj revizija poslovanja v letu 1993 in 1994. Z rezultati te revizije bomoobvest- ili javnost v sredstvih javnega obveščanja. Kerše vedno nimamoni- kakšnih finančnih sredstev, da bi vsaj malo omilili stisko zaposlenih v družbi, pa prosimo tiste, ki vnašajo v javnost različne lažnive dezinforma- cije, da naj z temi ljudmi tudi malo občutijo. Močnoobsojamotoblaten- je človekovega dostojanstva, kajti prav za tem skrivajo nekateri svoje osebne interese in hotenja. Predsednica ZSSS Čevljarstvo d.o.o. Kidričevo JAVNO VPRAŠANJE Kot predsednika odbora za folklo- ro pri izvedbi Kurentovanja 94 v Ptu- ju me občani sprašujejo "Zakaj še nis- te opravili obračuna kurentovanja, saj je minilo že pol leta od festivala. Kako je mogoče, da je g. Rukavina za tako velik festival v Mariboru že čez 10 dni podal vsaj približno oceno in seznanil javnost z rezultati. Kliub temu, da sem predstavnika TlC-a in TD, v čigar delovanje je spa- dalo obračunavanje, večkrat opozo- ril, da seznanita vsaj organizacijski odbor o rezultatih kurentovanja, tega nisem uspel, zato jih javno pozi- vam, da seznanita občane v Tedniku o uspehu s komentarjem. Lep pozdrav! T. Brglez PREJELI SMO Turistični in poslovni zemljevid Ptuja v Tedniku, 16. junija 1994, v sestavku novinarke M. G. PTUJ SE PREDSTAVLJA in v Delu 14. junija istega leta v notici novinarja F. M. je bila javnost obveščena in seznanjena o novem tustično - poslovnem zamljevidu Ptuja (mesta), ki ga je v zakladnico tisočle- tij prispevalo ter oblikovalo in založilo zasebno podjetje ALTIUS Tako nas, kot je po predstavitvi zemljevida, v petek, 10. junija, v pala- ciju ptujskega gradu povzela novi- narka Tednika M. G, direktor Altiu- sa mladega podjetja za marketing, oblikovanje, aranžiranje in storitve g. Božo Vukašinovič, marketinško prepričuje in poučuje o naslednjih stvareh: - da so v njegovem podjetju že pred pol leta vedeli, kako Ptuj potrebuje prav takšen zemljevid; - da bo podjetnikom zamljevid prišel prav za predstavitve na poslov- nih sejmih, pri partnerjih in ob dru- gih priložnostih; - da so denarno zadrego za izdelavo in natis 12 tisoč zemljevidov rešili na- jenostavneje tako, da so podjetjem in drugim zamljevid ponudili v odkup in j im ga v nakladi deset tisoč izvodov tudi odprodali, za protiuslugo pa jih na zemljevidu lepo naslikali; - da bodo zemljevid (direktor B. V. ga večkrat prekršča v karto) po potre- bi dotiskali in k temu pritegnilu tudi podjetja in še druge, ki se na zemljevi- du želijo predstaviti. Tudi novinar Dela F. M. opozarja na škodo, ki jo bodo spoznali prene- kateri, ker jih ni na zemljevidu in se bodo zato lažje odločili za sodelovan- je pri naslednjem natisu. - da je raziskava tržišča pokazala, da naj bi v TIC-u (Turistično informa- tivni center) prodali vsaj dva tisoč zemljevidov na leto, saj so doslej uspeli prodajati tudi po osem tisoč (?) podobnih kart letno. Torej vse pri- ložnosti so še odprte, poslovni uspeh pa zagotovljen; - Občina (verjetno za turizem pris- tojni organ) pa, da mora razmisliti tudi na svoj promocijski interes in naj na mejnih prehodih svojega območja vendarle omogoči obisko- valcem "staroste slovenskih mest" že ob prestopu nakup poslovno-turis- tičnega zemljevida vrednega na- tančno 300 SIT. Zares zgodba o uspehu, ki po zane- senem razlaganju gospoda B. V. lahko doleti njegovo mlado podjetje, vsem uporabnikom zemljevida pa bogatstvo poslovno-turistične infor- miranosti. Ni kaj i Tako o količinah, možnostih in perspektivah, manj pa o kartograf- skih in oblikovnih kvalitetah omen- jenega zemljevida, njegov glasnik in realizator gospod B. Vukašinovič. Čeprav sem po stroki blizu, a nisem kartograf,si vendar umišljam,dasem sposoben nasloviti nekaj kritičnih besed neimenovanemu avtorju, da je nas uporabnike "razveselil" s svojim izdelkom, ki bo po prepričanih v Al- tiusu uspešno zamenjal načrt mesta Ptuja iz leta 1976, katerega je tedaj založilo in izdelalo Turistično društvo Ptuj. V slednje sicer malo verjamem, ker bi tedaj "novi" kartografski dosežek, zemljevid namreč, moral biti po kva- liteti vsaj ob boku "staremu" načrtu mesta Ptuja,ki je leta 1976, ko je izšel, dobil, na mednarodnem zboru karto- grafov v Belgiji, med množico raz- stavljenih mestnih načrtov iz vsega sveta, laskavo oceno in visoko priz- nanje za kvalitetno kartografsko iz- vedbo in oblikovanje. Najprej je treba povedati, da avtor svoj izdelek napačno predstavlja,ozi- roma naslavlja in nato še neutemelje- no zamolči podlage - osnove, ki jih mora sleherni oblikovalec novega kartografskega izdelka pri svojem delu upoštevati. Po kartografski kla- sifikaciji namreč spada pričujoči "zemljevid" v kategorijo "načrt mes- ta" (od 1:500 do 1:10 000), zato bom ta izdelek odslej označeval z narekovaj i. Tako nas avtor brez utečenih založniških manir pusti na cedilu in brez temeljnih informacij o nas- lednjih stvareh: - ne razkrije nam, v katerem merilu je "zemljevid" izdelal; - ne navede topografskih osnov, ki so pri izdelavi "zemljevida" bile upo- rabljene, niti imena njihovih založnikov, ki so uporabo teh osnov dopustilialine; - zamolči svoje ali imena morebit- nih soavtorjev; - ne izkaže mnenja pristojnega mi- nistrstva, kako bo urejena obveznost plačevanja prometnega davka, za proizvode take vrste in ki so v javni prodaji; - ne navede letnice, ko je "zemlje- vid" izdelal. Prav pa stori, ko nas druge pouči, da je njegov "zemljevid" zaščiten in da brez njegovega dovoljenja razmnoževanje ni dopustno. In moj komentar: upam da se mu pretiranih želja po razmnoževanju ni bati. "Zemljevid", katerega ogrodje je prikazana topografija izbranega območja, je ob uporabljeni kartograf- ski tehniki, barvni kompoziciji in simboliki pravi diletnantizem, da ne uporabim tršega izraza. Prostoročno izrisan oziroma pre- kopiran tloris, ki bi ga bolje izrisal vsak osnovnošolec, me še najbolj spo- minja na krokije (skicirke) vojakov na taktičnih vajah ali vajah civilne zaščite. Avtorju pa vendarle vse ni v zamero, saj je pri kopiranju upo- rabljenega tlorisa (očitno povečane topografske osnove karte mesta, ki jo je izdala Geodetska uprava leta 1983) bil korekten in ni preveč pokvaril tam prikazane vsebine. Odbira barv na "zemljevidu" za proste površine (svetlo siva) in za pri- kazane prometnice, ulice in poti (siva), ter pozidane površine (svetlo rdeča - oranžna) deluje na splošno ne- privlačno - medlo, premalo kontrast- no. Edina odbrana barva (modra) za reko Dravo nekoliko popravi vtis ce- lote. K topografskemu prikazu prišteva- mo tudi toponime, pri čemer je avtor zares korektno upošteval najnovejše stanje imen za ceste, ulice in poti in jih lepo črkovno oblikovane (verjet- no je tu pomagal računalnik) odtisnil v "zemljevid", pri tem pa pozabil po- vedati, navadno se to prikaže na robu "zemljevida", kam nas peljejo izhod- ne - glavne poti, ali proti Mariboru, Ormožu, Radgoni in morda tudi dru- gam. Dapanebokrivice,saj to jeven- dar jasno povedano na hrbtni strani "zemljevida" kjer je Ptuj "geografsko" umeščen in prikazan v odnosu do Slovenije in z vsemi razdaljami do najpomembnejših mest doma in bližnjih državah. Na isti hrbtni strani pa avtorju ni- kakor ni v pohvalo skupaj zmetano in netočno prikazovanje topografskih dejstev za severovzhodno Slovenijo, kar bo upam opazil vsakdo, ki vsaj malo pozna geografska dejstva tega območja. Zeadhocprimerjavazavto- krarto Slovenije, ki jo ima skoraj sle- herni voznik, je najboljši dokaz do kje segajo v kartografiji meje dopust- nega posploševanja (generalizacije) topografskega prikaza. Drugi ali sporočilni del, ki naj bi "zemljevidu" dal mik oz. tematsko in- formativno vsebino in bi zadostila niegovemu naslovu - "turistični in poslovni" je milo rečeno le vizuelna razstava kičastih okraskov po vzoru novoletnega drevesca. Očitno je avtorju spodletel dober namen in zgledovanje po fotoobliko- vanju načrtov nekaterih s stavbno zgodovino bogatih mest doma in na tujem (npr. mestni načrti Firenc, Rima, Dunaja, tudi Ljubljane. Sara- jeva in podobno). Avtor si med množico reklamnih priveskov prizadeva razmestiti nekaj uspelih fotoretušev silhuet pročelij pomembnih in znanih zgodovinskih zgradb "staroste slovenskih mest", kot: grad, dominikanski samostan, mestni stolp, dravski stolp, magistrat in cerkev Sv. Ožbalta. Seveda pa folo- relušeniso v pravem sorazmerju, ob- segu in merilu topografskega prika- zovanja, skratka so prevelike, kakor ostali kičasti okrasni simboli in ozna- ke. Iz istega razloga ni prostora za fo- toretuše še drugih željnih zgodovin- skih objektov in pročelij kot npr. mi- noritskega samostana, stare mestne hiše, Orfejevega spomenika in še ka- terega; namreč so prostor že zasedli orjaški in "važni" simbolni znaki podjetij, ki tam domujejo. To je seve- da za založnika tudi razumljivo,saj je za poslikavo "zemljevida" s simboli- nimi znaki podjetij (denarnih pod- pornikov), naštel sem jih vsaj 35, bilo potrebno zagotoviti dovoli prikazo- valnega proso tra. Informativni simboli - znaki za: parkrišča, bolnišnico, pošto, hotele, trgovine, gostišča, banke in podob- no, ki so sicer standardni za vsak mestni načrt, so na "zemljevidu", čeprav preveliki,postavljeni na prava mesta vendar jemljejo še drugim po- trebnim informacijam prostor. Tako iz "zemljevida" ne bomo zvedeli kje je npr. občina, policija, lekarna, avto- taksi, knjižnica, šola, kino in še kaj, kar je za turista ali poslovneža vseka- kor koristna in dobrodošla informa- cija. Na hrbtni strani "zemljevida" založnik skoraj dve tretjini prostora prepusti reklamnim predstavitvam osmih podjetij ter za naslovnico z omembo verjetnega distributerja tega kartografskega dosežka. Pri tem pa ne nameni niti osminke prostora za standardne informacije, o naslo- vih in telefonskih številkah za: bol- nišnico, ambulanto, lekarno, polici- jo, avtobusno in železniško postajo in podobno. Svojevrsten kičast pečat daje k po- dobi potiskanega "zemljevida" še iz- virno prikazovanje športno - rekrea- tivnih in prostočasnih aktivnosti, ki v šaljivih karikaturah velikih balo- nov, avtomobilov, avtobusov, koles, motornih čolnov, jadralcev, ribičev, kopalcev, nogometašev, tenisačev, avionov s parolami, dreves z jabolki in podobno, še bolj smeši in siromaši podobo najbrž dobro plačanega "zemljevida". Še pred zaključkom tega kritiškega pisanja, me je razveselil zapisan po- govor novinarke Tednika M. G., z di- rektorjem Geodetske uprave gospo- dom Borisom Premzlom, ki je pod naslovom KARTA JE VEČNA- MENSKA (Tednik, 7. julija 1994) razkril prave potrebe in cilje, ki nare- kujejo izdajo nove karte mesta Ptuja (sedanja iz leta 1983 je namreč pošla), seveda izdelane po kriterijih karto- grafske stroke in v izvedbi znane kar- tografske hiše, katere ime nekaj po- meni (tudi v Evropi), doma pa jo vsakdo pozna kot avtorja "Atlasa Slo- venije". In še cena - 20 tisoč mark, kar bo v primerjavi z že izdanim "zemlje- vidom" (12 tisoč izvodov po 300 tolar- jev za izvod) vsakemu dobremu go- spodarju (Izvršni svet) odprlo oči, kako in s čim se postavljamo doma in na tujem in komu to prepuščamo. Promocija pa taka! Žtel natisnjen "zemljevid" v svojem oblikovalskem prejemu in grafičnem sporočilu, po mojem vedenju in pre- pričanju, ne bi smeli uvrstiti v pre- poznavne dosežke kartografske stro- ke, saj po sebi lastnem obrtniškem (aranžerskem) pristopu lahko krasi le stojnice, kjer ponujajo kič. Sicer pa želim izdanemu "zemljevi- du" čimprejšnjo komercializacijo in pozabo, nikakor pa ne ponatisa v ena- ki podobi. Bogdan Samobor 14 - ŠPORT 21..IULIT 1994- TEDNIH ŠPORTNI PORTRET Atlei Dejan Doki Dejan Dold je raznovrsten človek. V prvi vrsti je najboljši metalec krogle v državi, toda talenti in zanimanja tega 22-letnega atleta segajo daleč čez tekmovališče. Le redki se lahko pohvalijo, da vsak dan premostijo toliko življenjskih ovir. Pa tudi če jih, zanje bržkone porabijo veliko manj časa kot Ptujčan, kadar se odloči, da bo svoje sposobnosti preizkusil na tekmovališču. V življenju je vse dosegel s trdim delom; tega se morajo zavedati vsi atleti, čeprav je sprva vse skupaj samo zabava. "če izvzamem čisto prva otroška leta, mojega življenja brez športa sploh ni bilo, zato je razumljivo, da si ga tudi zdaj brez njega ne mo- rem zamišljati. Seveda pa se z leti prioritete spreminjajo - v življenju nasploh in tudi pri atletiki, kar gotovo velja tudi zame... Atletika ima mnogo obrazov, ki pa jih lahko prav zaznavaš le, če sijih doživel na svoji koži." Dejan želi, da ga imajo na vseh področjih, ki se jih loti, za resnega. Rezultati to potrjujejo: mlajši mladinec 15-17 let -1. leto: 3. na DP Jugoslavije- l6,47m(5-kgkrogla)- republiški rekord; 2. leto -1. na DP Jugoslavije -18,55 m (5-kgkrogla)- državni rekord Jugoslavije, še da- nes slovenski državni rekord; 1. na RP Slovenije -14,92 m (7-kg krogla - starost 17 let); starejši mladinec - 17 - 19 let: 1. leto: končal z dosežkom 15,70 m (7-kg krogla); 2. na DP Jugoslavije; večji del leta poškodovan; 2. leto: 2. na Balka- niadi v Solunu, končal z dosežkom 16,19m; l.naDPSlovenije;članod 19let naprej: 1. leto: padec rezulta- tov - 15,84 m; 2. leto: 1. na držav- nem zimskem prvenstvu -15,98 m; 3. leto (letos) najboljši dosežek 16,96 m. Samo ena lovorika mu manjka - državni članski rekord. Toda z odprtimi rokami sprejema življenj- ske izzive. Dokler ne bo rekorder, gonilna sila v njem ne boobmirova- la. In to gotovo ni všeč njegovim tekmecem. # Ali atlet sploh lahko načrtuje rekord ali pa samo nameravate po- polnoma izkoristiti vse priložnos- ti? Dejan Doki: "Temu posvečam trening. Vem, da sem sposoben doseči državni rekord, zato bom organizem pripravil za čas vrhun- skih dosežkov, potem pa lovil pri- ložnosti, ko se bodo ponujale. Iz- koristil bom trenutek... tojc cilj, na katerega bom streljal z vsemi orožji. Če bi ga dosegel, morda ne bi imel nobenega cilja več, kdo ve? Vedno mi je ostajalo nekaj, za čemer sem se gnal in ravno zato že toliko časa vztrajam. Vedno sem imel dovolj sreče, da nisem bil ni- koli tako resno poškodovan, da se ne bi mogel potegovati za mesto na tej častni lestvici." # Kako na vaš športni razvoj vplivajo domača tekmovanja, na katerih ste očitno brez enakovred- nih tekmecev? Dejan Doki: "Športniki, predvsem tisti, ki v domovini dose- gajo razmeroma dobre rezultate, se v vrhunske tekmovalce kalijo predvsem na mednarodnih preiz- kušnjah. Upam tudi, da bomo pri nas imeli večje mitinge, na katerih bodo nastopali tuji alteti. Pobuda za mednarodno tekmovanje v Ljubljani je sporožena. Slovenski atleti nismo tako znani, da bi nas klicali na tekmovanja, prijavljamo se sami. Polcgdržavnega prvenstva v Velenju bom imel še nekaj po- mcmbnin nastopov." # V Ljubljani je bila letošnja največja atletska prireditev pri nas, evropski atletski pokal Bruna Zaulija? Dejan Doki: "Mislim, daje bil to najpomembnejši nastop za našo reprezentanco v letošnji sezoni - nekakšen vrhunec. Poleg tekmo- valnih uspehov smo se potrdili tudi zorganizacijoin predstavili sloven- sko altetiko v evropskem prostoru v več segmentih." # Še dve veliki tekmovanji letos čakata naše atlete in atletinje: ev- ropsko prvenstvo in svetovno mla- dinsko prvenstvo. Vaša pričako- vanja? Dejan Doki: "Za nastop na ev- ropskem prvenstvu v Helsinkih (od 7. do 15. avgusta) so norme izjem- no visoko postavljene, vendar pričakujem, da bo odlični Ptujčanki Hedviki Korošak uspelo. Naše zastopstvo bo štelo okoli de- set atletov. Za kolajne se bosta bo- rili Brita Bilač in Brigita Bukovec, zna pa presenetiti še kdo - mogoče Renata Strašek (kopje) ali pa kdo od vse boljših skakalcev in skakalk. Pri mladincih (Lizbona) naj bi se rezultati sukali okrog osebnih re- kordov, saj bo konkurenca izredno huda. O kolajni je preambiciozno govoriti." # Pri vaši vzgoji je imel glavno besedo športni pedagog Ljubo Gaj ser. Dejan Doki: "Nedvomno. Skupaj sva opravila pomemben del trenin- ga. Ocenil bi ga lahko na tri četrtine tistega, kar vrhunski mlad tekmo- valec potrebuje. To je za naše raz- mere veliko, kar seje še zlasti ugod- no kazalo v rezultatih. Moja forma in uspeh sta bila takrat stabilnejša. Delala sva strokovno, v tesni pove- zavi z znanim metalcem Ivanom Ivančičem. Ljubu Gajserju se iskreno zahvaljujem. Iz tistega ob- dobja se spominjam tudi strokovn- jaka Ljuba Čučka, saj je bil atletiki predan zvsem srcem. Danes vadim pod vodstvom prof. Milana Cimer- mana." # Na svoji športni poti ste dose- gli ogromno, toda ali lahko na njej označite en sam dosežek, ki vam pomeni največ? Dejan Doki: "Najbrž bo to moral biti otvoritveni miting sezone v Ljubljani za mlajše mladince, ko sem na enem samem tekmovanju štirikrat izboljšal takratni jugoslo- vanski rekord." # Rekli ste, da iz sebe želite izti- sniti vse, tako da se boste lahko po končani športni poti ozrli in ne boste mogli reči, da ste zamudili to in ono. Bi bil državni članski re- kord "vse"? Dejan Doki: "Da, pomenil bi mnogo. Toda v treningu ne bom za- radi tega ničesar spreminjal - edino to, da bom telo moral privaditi na veliko metanja. Petkrat na teden delam vaje za moč, eksplozivnost in vzdržljivost. Rezerve pa jc še ve- liko in počasi, z rednimi treningi jo bom, upam, izkoristil." # Kako vam je uspelo ostati na vrhu v disciplini, ki tako obremen- juje ramena, kolena, kolke in gležnje? Dejan Doki: "Ko so me spraševali po ciljih sezone, sem še kot dijak odgovarjal: Ostati zdrav. Pri rekor- dih je najtežje spraviti organizem na vrh njegovih zmogljivosti. Na poti navzdol s tega vrha pa se lahko grdo poškodujete. Toda če vrha ne dosežete, se lahko zgodi, da ne bos- te dosegli rekorda ali zmagali. Saj Dejan Doki na atletskem pokalu Bruna Zaulija to že dolgo vemo, med vsem ali nič je zelo tanka ločnica. Tu postane zares težko. Če ne delaš trdo, če se ne ženeš preko meja, neznanega, se ti želje ne bodo izpolnile. Toda če greš in se poškoduješ, se ti ravno tako ne bodo izpolnile." # Pričakovanja? Dejan Doki: "Razumljivo je, da so velika, čeprav svarim pred preti- ravanjem. Prav gotovo si bom pri- zadeval z vsemi močmi izpolniti naše skupne in osebne cilje, zave- dam pa se. da so najvi.šji dosežki v sodobni totalni športni konkurenci možni le, če so tekmovalcem v odločilnih trenutkih naklonjene prav vse okoliščine. Pomemben delež prispeva počutje, ki pa je vse prej kot predvidljivo." c» Ivo Kornik Ponovno srečanje gasilske mladine v Ormožu V organizaciji Občinske gasilske zveze Ormož in (>asilskega društva Ormožje bilo zadnjo soboto meseca junija na strelišču Tovarne sladkor- ja Ormož tekmovanje v streljanju z zračno puško za gasilsko mladino, včlanjeno v Gasilsko zvezo Ormož. Mladina je z doseženimi rezultati in s svojim odnosom pokazala sta- rejšim vrstnikom (članom), kako se je potrebno potruditi, in s tem tudi re- zulati ne morejo izostali. Boj kot tekmovalni duh, pa veže mladino medsebojno srečanje in na- veza poznanstva. Z doseženimi rezultati in športni- mi boji so potrdili zaupanje svojih mentorjev. Doseženi rezultati so naslednji: PIONIRJI - EKIPNO: 1. GD Ormož 386 krogov, 2. GD Miklavž 355 krogov, 3. GD Središče 328 kro- gov. PIONIRKE-EKIPNO: l.GD Središče 433 krogov, 2. GD Trgo- višče393 krogov. MLADINCI - EKIPNO: 1. GD Hardek 530 krogov, 2. GD Miklavž 396 krogov, 3. GD Trgovišče 382 kro- gov. PINORJI - POSAMEZNO: 1. Tinček Niedorfer GD Ormož 160 krogov, 2. Kristjan Mikložič GD Mi- klavž 124 krogov, 3. Samo Zamuda GD Središče 123 krogov. MLADINKE-POSAMEZNO: 1. Maja Škrinjar GD Središče 113 kro- gov, 2. Maja Majč GD Središče 95 krogov, 3. Natalija Medved GD Trgovišče 91 krogov. MLADINCI - POSAMEZNO; i Kristjan Kolarič GD Hardek I47 krogov, 2. Jura Žemljic GD Harde^ 144 krogov, 3. Tomaž Paušner Gb Hardek 121 krogov. Vse ekipe do tretjega mesta so pre. jele pokale, posamezniki pa spomin- ske medalje, vsepa je prispevalaOG^ Ormož. Anton Kace BELTINCI - PRAVA 3;0 (0:0) Iz tabora NK Drava Ptuj Nogometaši novega drugoligaša iz Ptuja že dva tedna pridno nabirajo moči za start v novo tekmovalno sezono. Na pripravah, kar doma, so vsi igralci, na katere računa vodstvo kluba v naslednjem obdobju. V uvodnem prijateljskem srečanju so se modri zelo dobro upirali gosti- teljem. Tekma na igrišču prekmur- skega prvoligaša, ki postaja pravo no- gometno središče, je pokazala tre- nutno formo obeh, pomembno za dosežke v novi sezoni. Tekma je bila tesna in napeta, rezultat prvega polčasa pa priča, da so Ptujčani v za- res odlični fizični pripravljsnoti, manjka jim le še izkušenj. V prvem delu, ko so za Dravo zai- grali najboljši, so nadigrali Bel- linčane. Da izid ni bil v korist gostov, je kriva njihova nesprelnost pred vra- ti. Drugi polčasje biloobralno. Drava je zaigrala s popolno novim sestavom in bila v podrejenem položaju. Oba trenerja, Peter Nadoveza in Jože Hadler, sta preizkusila tudi no- vince v svojih ekipah. Pri Ptujčanihje posebej ugajal Tomaž Emeršič, kije prišel iz Mure, pri gostiteljih pa se ni nihče posebej odlikoval. Zadetke so dosegli: Kosič(v70.mi- nuti), Cener (v 86. minuti) in Osterc (v 87. minuti). NK Drava iz Ptuja organizira v so- boto, 23. in nedeljo, 24. julija velik no- gometni turnir. Svojo udeležbo sta potrdila pr\'oIigaša Maribor - Branik in Mura iz Murske Sobote terlretjeli- gaš Cais.sa - Aluminij iz Kidričevega. Spored tekem: sobota ob 16. uri Mura - Caissa Aluminij; ob 18. uri Drava - Maribor Branik; nedelja ob 16. uri za tretje mesto; ob 18. uri za prvo mesto. Ptujski turnir bo sočasno zadnja preizkušnja pred tekmami šestnajsti- ne finala za pokal Nogometne zveze Slovenije. Tudi mlade kategorije ne mirujejo. Po krajših pripravah sta trenerja O. Zenunovič in B. Krajnc že začela ui- gravati ekipi. Prvič se bodo mladinci in kadeti predstavili, 21. julija na pri- jateljski tekmi v Dornavi proti Mari- boru Braniku, 29. julija pa bodov Hajdošah igrali še z Muro. Ivo Kornik f EDNIK -21. JULU 1994 ŠPORT IN OB.IAVE ■ 15 f EMIS TOMR LUKA /94 |\fcf tretjem tutniriu divejit 28 parov v teniškem centru Luka v Žabjaku je bil v soboto že tretji turnir jy(,jic, ki se gaje udeležilo 28 parov teniških rekreativcev. Pri moških j^ojicah sta zmagala Vid Plohi in Tadej Bojnec, ki sta v flnalu prema- gala dvojico Dušan Clramc- Bojan Zavec, pri mešanih pa sta bila naj- boljša Dušan in Mojca Grame, ki sta premagala Vero in Janka Sahbergerja. Po treh turnirjih so v moških dvoji- ci\\ "'j'^ P'*'^' dosegli po trinajst točk: Šabeder-Kurent, Kosi-Lukman in Zavec-Gramc. Dvanajst točk pa ima dvojica Plohl-Bojnec. Pri mešanih dvojicah sta na vrhu Mojca in Dušan Grame, ki sta doslej zbrala 30 točk, na drugem mestu sta Vera in Janko Nahberger, na tretjem pa Neva in Mitja Nahberger. Četrti turnir dvojic bo 20. avgusta, posameznikov pa šes- tega. MG BOKS BOKS BOKS BOKS BOKS BOKS BOKS BOKS BOKS Ptujski boksarji so se udeležili tra- dicionalne boksarske revije v Laškem, kjertrenutnopoteka teden PIVA IN CVETJA. Nastopali so: Boris Horvat iz Boksarskega kluba Ptuj, kije z boljšo tehniko premagal Dejana Zavca iz Boksarskega kluba Breg; Božo Novkovič, ki se je v dobri borbi pomeril z izkušenim boksar- jem iz Slovenske Bistrice Bojanom Pošem - borba je bila neodločena. Čeprav je bil Novkovič boljši vse tri borbe, mu je ptujski sodnik odvzel zmago; Srečko Arnušse je pomeril z domačinom Klepejem iz Celja, kije v dvoboju tudi zmagal. Povdariti vel- ja, daje v Laškem bila organizacija zelo nekvalitetna in vprašanje je, če se bomo prihodnja leta spet vračali na takšne turnirje, kjer ne znajo poskrbeti za boksarje in ne za ostalo organizacijo. Janko Gabrovec OBČINA PTUJ SEKRETARIAT ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Na podlagi 8. člena Zakona o prometu z nepremičninanni (Ur. I. SRS št. 19/76, 42/86), 199. člena Statuta Občine Ptuj, (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj št. 5/78, 2/82) in Pravilnika o pogojih in postopku za pro- dajo poslovnih prostorov in drugih nepremičnin občanom in pravnim osebam razpisuje prodajo zgradbe s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem ob cesti pri osnovni šoli VIDEM PRI PTUJU na JAVNI DRAŽBI ki bo v ponedeljek, 8. avgusta 1994, ob 8. uri na osnovni šoli Videm pri Ptuju. Izklicna cena zgradba je 7.000.000,00 SIT. Pravico do odkupa imajo vse pravne infizičneosebe, ki bodozgradbo koristilne za mirno - za šolo nemotečo dejavnost. Dražba bo potekala po pravilniku o pogojih in postopku o prodaji ne- preminin. Interesenti morajo pred dražbo predložiti komisiji: - potrdilo o državljanstvu R Slovenije - potrdilo o plačilu 10% varščine od izklicne cene na ž.r. štev. 52400- 637-1055396 SO PTUJ, OBČINSKA SREDSTVA DRUŽBENIH DEJAV- NOSTI Kupec, ki bo na dražbi pridobil odkupno pravico, mora plačati ponu- jeno ceno najkasneje v osmih dneh, ali 4.000.000,00 SIT na žiro račun Občinskih sredstev družbenih dejavnosti, za preostala sredstva pa za- gotovilo dokončanje mansarde na osnovni šoli Videm do 1.9.1994. Dražba bo potekala po principu: VIDENO - KUPLJENO Vse dodatne informacije lahko dobite na osnovni šoli Videm pri Ruju, na tel. št. 062/764-123 pri g. Mariji Černila, ali Sekretariatu za družbene dejavnosti SO Ptuj, tel. št. 062/771 -131 pri g. Kristini ŠamperI - Purg, ali g. Francu Simoniču. Sekretariat za družbene dejavnosti niGOMMIll iMRNK MolOMobMribeairic VAM .NLUl N.AJMŽJE CENE: - metrsko blago za bluze, krila in hlače že od 590 SIT -podlaga 595 SIT -mikrovlaknaodI200SIT -vse za šivanje - ženske bluze, krila in široke hlače že od 3000 SIT -obleke 6000 SIT - blago na KG Prodaja na 4 čeke ŠIVAMO ZA VAS KARATE Lidija potuje v Avstralijo Lidija Cafuta, članica Karate kluba Poetovio Ptuj, je kot re- prezentantka Karate zveze Slovenije, odpotovala na svetovni pokal v Avstralijo, v mesto Perth. Udeležila se bo tekmovanja, ki bo potekalo na najvišji ravni. Njeni dosedanji rezultati (aktual- na državna prvakinja, ekipnosrebrno in posamezen bron nasvetovnem po- kalu 1993, ter številne medalje z med- narodnih tekem) pričajo o eni naju- spešnejših mladink evropskega ran- ga. O njej in njenih pripravah na sve- tovni pokal v Avstraliji je njen trener Silvo Vogrinec povedal naslednje: "Na to tekmovanje seje Lidijaskozi treninge in tekmovanja pripravljala vse leto. Zadnji mesec dni pred odho- dom je trenirala 2-krat na dan. Njena vadba je vsebovala osnovne kihon tehnike, vezane sparinge ter razvi- janje taktike borbe. Za večjo moč in eksplozivnost je služil trening na fitnes napravah. In kaj jc povedala Lidijapredodhodom: "Vesela sem, da se bom imela pri- ložnost pomeriti s tekmovalkami iz vsega sveta. Prepričana sem, da bom dostojno zastopala ptuj.ski in sloven- ski karate." Pokrovitelji in Karate klub Ptuj ji želimo obilo športnih u.spchov. Lili Vogrinec SVETOVNO PRVENSTVO V NOGOMETU iMesec dni privlninega nogomet a s finalom Brazilija - Italija seje v ZDA končalo svetovno prvenstvo v nogometu, kije kar mesec dni ljubiteljem ponujalo privlačne in ka- kovostne tekme. Nekoliko je motila časovna razlika od 6 do 8 ur, ven- dar zagotovo bolj nogometaše kot nas v Evropi, saj so morali večino tekem odigrati v začetku popoldneva v neznosni vročini. Obisk na tekmah je presegel vsa pričakovanja, saj so tudi organizatorji in me- diji svoj del posla opravili res na nivoju. Ali se bo nogomet prijel tudi v ZDA, je sedaj drugo vprašanje, ocene pa so zelo različne. Svetovni prvaki so Brazilci, ki so naslov dobili po boljšem streljanju enajstmetrovk od Italijanov. Zas- luženo ali ne, svetovni prvak mora biti znan, čeprav enajstmetrovke niso pravo merilo. Kakorkoli že, izjemno svetovno prvenstvo je za nami, ljubitelji nogo- meta v Sloveniji si bodo za nekaj časa oddahnili, vendar le do prve polovice avgusta, ko se že začne novo državno prvenstvo. Svetovnoprvenstvoje bilo za nasučna ura izvedbe, najpomemb- nejšo - učno uro priprave pa bomo morali .še dolgo ponavljati, če želimo vidnejše mesto v evropskem in sve- tovnem nogometu. Kazalo bi se po- truditi, saj je nogomet izjemna pro- mocija in še večji po.sel. Tudi na tem področju se pokaže, če smo za resen posel inresnodelo,alipa bomoostali mali, z drobtinicami z velike, bogato obložene mize. Nogomet je trdo in dolgotrajno delo ter bi po eni od naših logik in hval na svoj račun mo- ral biti za nas - pridne, marljive in vztrajne - kar pravšnji. Naj bi bil, ker sedanji pristop k nogometu tega ni- kakor ne potrjuje. Prej se garanju v športu radi izognemo in usmerjamo tja, kjer ni prave konkurence. Ob tem pa pozabljamo in spregledamo, da tam tudi ni prave medijske in .sploh promocije! V svetu in ne doma, kjer joje za nekatere bistveno preveč. l.kotar Nagradno turistično vprašanje v teh vročih dneh je najboljša sprostitev ob vodi. Kopališča v ptujski občini in okolici so polna kopalcev. Veliko pa jih osvežitev in sprostitev išče ob jezerih in rekah. Primerno dopustniškemu času smo oblikovali današnje turistično vprašanje. Vprašujemo, koliko bazenov ima kopališče v Kidričevem. Podjetje Vital bo srečnemu izžrebancu podarilo sezonsko karto za kopanje. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, Ruj do sobote, 30. julija. Pravilen odgovor na prvo julijsko vprašanje je, 23. junija so v ormoškem domu kulture odprli razstavo Arheologija ormoškega območja. Nagrado Pokrajinskega muzeja Ruj prejme Tončka Čuček, Orešje 28, Ruj. Čestitamo! Nagrad- no turistično vprašanje Koliko bazenov Ima kopališče Kidričevo?_ Naslov: 16 - NASVETI 21. JULIJ 1994- TEDNIK KfIKC K.% »Iti Z HA Certifikate v obetavne panoge, pomoč Ekonomske fakultete Ena od možnosti za vlaganje certifikatov je tudi Kmečka družba, ki postaja vse bolj prepoznavna in zaupanja vredna vseslovenska finančna institucija. Kmečko družbo je ustanovilo sedemdeset flzičnih oseb iz vse Slovenije, Slovenska zadružna kmetijska banka ter borzno pos- redniška hiša PM&A. Za naložbo lastninskih certifikatov bo družba ustanovila tri vseslovenske investicijske sklade. Zbrano premoženje bodo naložili v najobetavnjša slovenska podjetja, izbrana v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani. Kmečka družba bo zbirala last- ninske certifikate v vseh posloval- nicah Slovenske zadružno kmetij- ske banke, v več kot 250 izpostavah Hranilnokreditnih služb in v vseh poslovnih enotah PTT. Družba bo vlagala svoj kapital v kemijsko, prehrambeno, farmacevtsko in pre- delovalno industrijo. Za pomoč pri upravljanju naložb investicijskih skladov ustanavlja družba štirinajst regionalnih odborov. Strokovna ekipa Kmečkedružbesebo aktivno vključevala v upravljanjepodjetij in pomagala pri njihovem razvoju in prestrukturiranju. Skrb družbe bodo varne in donosne naložbe, bo pa se družba ukvarjala tudi s posre- dovanjem vrednostnih papirjev, kar predstavlja dodatni vir zas- lužka. Direktor družbe je Zvone Ivanušič, namestnik direktorja pa Matjaž Gantar. Še o raziskavi o dežniicu in dežnilcarstvu na Ptuju v prejšnji številki Tednika smo objavili povzetek raziskovalne na- loge Darje Petrovič in Mihaele No- vak o dežniku in dežnikarstvu na Ptuju. Gre za nalogo s področja et- nologije, ki jebila med najboljšimi na regijskem tekmovanju mladih raziskovalcev šestih občin Pomurja in Podravja ter posebej izpostavlje- na tudi na državnem srečanju mla- dih raziskovalcev v Ljubljani. Da- nes objavljamo tudi fotografijo av- toric naloge, ki je zadnjič pomoto- ma izpadla. Dat\a Petrovič in Mihaela Novak AFORIZMI Če se človek išče, obstaja velika verjetnost, da ga drugi najdejo! Če se enkrat dotakneš dna, se ti več od nobene višine ne zvrti! V nebesa je lahko priti - težko je priti ven! Vsaka stvar ima najmanj dve plati IZBERIJ^O TISTO, KI NAM NAJBOLJ ODGOVARJA!" Enako cenim ljudi, ki skrivajo svoje znanje, kot tiste, ki ne skrivajo svojega nez- nanja! Kuharski nasveti Danes bomo pripravili: SNEŽNE ŽLIČNIKE Z JAGOD- NIM PRELIVOM IN ČOKOLADNO KREMO V KOZARCU 1. Potrebujemo - 4 beljak - 8 dag sladkorja - 2 dag škroba (gustin) -1,5 litra mleka za kuhanje Iz beljakov stepamo trd sneg in počasi prisipomo med mešanjem kristalni sladkor in škrob. Mleko zav- remo in s pomočjo žlice zajemamo trd sneg in ga damo kuhat. No eni in drugi strani se žličniki noj kuhajo trideset sekund. Z lopatico jih pobiramo iz mleka in položimo na krožnik. Ohlajene pre- lijemo s sadnim prelivom. Prelivi: - 25 dag jagod -1 dag škroba - 2 decilitra vode -sladkor po okusu Preliv: Škrob in malo vode gladko premešamo v podmet. Ostalo vodo zavremo, med mešanjem prilijemo podmet in zavremo. Vse skupaj ohladimo in ohlajeni tekočini doda- mo zmiksano sadje in sladkor. Slad- kor lahko zamenjate z medom (5 mil.) ali drugim tekočim sladilom. 2. POTREBUJEMO (za osem oseb) - 2 rumenjaka -10 dag sladkorja, 8 dag čokola- de -2,5del mleka,envanilijsladkor -0,5-1 dagželetine,2 -3 beljake - 1,5 dl sladke smetane (za okras) Rumenjake in 6 dag sladkorja pe- nasto umešomo, ko naraste doda- mo počasi vrelo mleko, v katerega smo dali vonilijev sladkor. Stepamo nad soparo, da se zgosti. Kremo od- stranimo, še vroči dodamo v vodi namočeno želatino in mešamo. Mlačni kremi dodamo trd sneg bel- jakov s preostalim sladkorjem in stopljeno čokolado. Narahlo pre- mešamo, napolnimo pecljote kozar- ce in jih postavimo na hladno. Pred sen/iranjem okrasimo s stolčeno sladko smetano. Nada Pignar, učiteljica kuharstvo KRVODAJALCI 5. JULIJ - Stanko Duh, Potrčeva 31, Ptuj; Marija Arnuš, Podvinci 43, Ptuj; Stan- ko Petek, Moškanjci 61/c, Gorišnica; Peter Vugrinec, Ka- juhova 3, Ptuj; Jožica Raiek, Vintarovci 8, Destrnik; Karel Pungaršek, Strelci 8/a,Markov- ci; Drago Kolarič, Gerečja vas 86, Hajdina; Anton Toš, Pod- vinci 58; Branko Verlak, Stojnci 8/b,Markovci; Friderik Majcen, Spuhlja 118, Ptuj; Ma- rija Pšajd, Drstelja 40/a, Destr- nik; ElizabetaMurko,Podvinci 134, Ptuj; Anton Habjanič, Starše 73; Dragica Habjanič, Starše 73, Starše; Roman Koci- per, Mihovce 57/b, Cirkovce. 6. JULIJ - Miran Jerenko, Lancova vas 41, Videm; Franc Drevenšek, Gerečja vas 39, Ptuj; Aleksander Cvitanič, Gorišnica 56; Cvetka Pod- pečan, Stogovci 45, Ptujska Gora; Stanislav Fišer, Lovrenc na Dr. polju 2; Danilo Preac, Mihovci 17, Velika Nedelja; Stanislav Vidovič, Lancova vas 68/b; Vladimir Meško, Sodinci 78/a, Velika Nedelja; Vinko Sirec, Kočice55,Žetale. 7. JULIJ - Marjan Feguš, Ce- rovec 19, Ivanjkovci; Silva Feguš, Cerovec 19, Ivanjkovci; Janko Peteršič, Dornava 76/a, Dornava; Danilo Bela, Spuhlja 92, Ptuj; Slavko Tašner, Graje- na 20, Ptuj; Branko Lah, Pod- vinci i23/b, Ptuj; Ljubo Lajh, Zabovci 91, Markovci; Milan Kuri, Janežovci 3, Destrnik; Olga Hren, Gorca 13/a,Podleh- nik; Ivan Faget, Ormoška 1, Ptuj; Branko Klemenčič, Her- cegova 6, Ptuj; Stanko Petek, Desenci 6, Destrnik; Janko Fras, Flegeričeva l,Ptuj;Zvon- ko Marčič, Majšperk 92/a, Majšperk; Drago Smolinger, Golobova 8, Ptuj; Jože Kekec, Polenšak 15/b, Polenšak; Zden- ko Lešnik, Destrnik 1/b, Destr- nik; Janez Habjanič, Jurovci 1, Videm pri Ptuju; Zvonko Purg, Mestni Vrh 22, Ptuj; Ivan Lah, Mihovci 90, Velika Nedelja; Milan Slatič, Meškova 8, Ptuj; Marjan Malek, Zabjak 14/a, Ptuj; Zdravko Možina, Rimska 11, Ptuj; Maks Beranič, Lov- renc na Dr. polju 8; Boris Hase- mali, Gregorčičev drevored Ptuj; Mojca Fras, Koroška c. 77, Maribor. V vrtu Prognostična služba pri Kme- tijskem zavodu Maribor spo- roča, da je v SADNEM VRTU zdaj čas za škropljenje proti dru- gi generaciji jabolčnega zavi- jača. Jabolčni zavijač je me- tulček, katerega samica polaga jačeca v sadne plodove, iz njih pa se v 8 do 14 dneh razvijejo go- senice in te povzročajo črvivost sadja, uničevanje druge genera- cije jabolčnega zavijača v drugi polovici julija ni pomembno samo iz vidika, da ohranimo zdrav, kakovosten in skladiščno vzdržljiv pridelek, temveč tudi zato, ker se gosenice drugega rodu zapredejo v sadovnjaku, na gredah, po stropu sadne kleti ali na drugih mestih, iz katerih se spomladi razvije rod metuljev s čimer se množitev tega škodljiv- ca nadaljuje. Uničujemo ga s številnimi pripravki, ki so nam na voljo: Alsystin, Du-Dim, No- molt, Zolone, Reldan, Basudin in podobni v predpisani koncen- traciji, pri čemer upoštevamo karenco, da si plodov oziroma sadja, ki že dozoreva ne zastru- pimo. Z navedenimi pripravki škropimo le sadne vrste s sad- jem ki zorijo srednje pozno ali pozno. Za varstvo pred jablano- vim škrlupom svetuje Kmetijski zavod Maribor enega izmed do- tikalnih fungicidov: Delan, Dit- hane M45, Dodine, Captan ali podobni v koncentraciji, kot je navedeno v navodilih o uporabi. Škropimo vsakih 10 dni, kar je v letošnjih vremenskih razmerah in pogostnih padavinah nujno za dosego zdravega pridelka. Ne pozabimo na nego jadog- nega nasada. Na jagodnjak, ko ga oberemo ne smemo pozabiti inga zapustiti. Jagodnjak vesčas vegetacije skrbno negujemo tako, da redno odstranjujemo pritlike, plevemo nadležni ple- vel, okopavamo, gnojimo in škropimo s fungicidi pred listni- mi boleznimi in monilijo. Po obiranju je košnja in odstranje- vanje listja škodljivo, kar neka- teri počno. Rastlina z asimilaci- jo v zdravem listu osvaja organ- sko hrano in ustvarja pogoje za ponovno razraščanje in rod- nost. V OKRASNEM VRTU po- svečamo največjo pozornost vzgoji in negi vrtnic. Vrtnice krasijo zelenice in okrasne gre- de vso poletje do pozne jeseni saj vzdržijo tudi pri manjših sla- nah. Njena skromnost glede na rastne pogoje, sorazmerno do- bra odpornost na rastlinske bo- lezni in škodljivce, predvsem pa njeno očarljivo barvitocvetje, jo upravičeno uvršča med kraljico vrtov. Julija zadnjič pognojimo vrtnice, da bi poganjki do zime dobro oleseneli in se utrdili. Na grm potrosimo za pest mešane- ga gnojila nitrofoskala z malo vsebnostjo dušika. Vrtnica po- trebuje v tem obdobju več kalija in fosforja za cvetenje in utrje- vanje lesnih poganjkov in le malo dušika za rast. S plitvim rahlanjem tal, preprečujemo njeno zaskorjenost, uničujemo plevel in zadržujemo vlago. V juliju tudi vrtnice že okuli- ramo. Za mnoge vrtnike je cepl- jenje vrtnic eno najzanimivejših opravil na vrtu. Velja ga preiz- kusiti, čeprav še tega nimso počeli, saj pri tem nimamo kaj tvegati. Za okulacijo vrtnic potrebu- jemo doraščen divjak vzgojen iz divjega sipka ki mora v času cepljenja biti v mužcvnem stan- ju, zrele cepiče žlahtnih vrtnic in oster cepilni nož. Očesa žlahtne vrtnice so zrela za okulacijo, ko cvetovi na istem poganjku že odcvitajo. Za cepiče uporabimo le letošnje dobro razvite in zdra- ve poganjke. V ZELENJAVENEM VRTU je na višku obdodje, ko pobira- mo pridelke vrtnin. Tako kot smo pri setvi, obdelavi in negi posevkov skrbni in prizadevni, tako tudi pridelke skrbno pobi- ramo. Kumarice režemo v sredini peclja z nožem ali vrtnimi škar- jami. S trganjem plodov na bilki ali steblu povzročimo raztrgane rane, ki se preden zacelijo, okužijozglivičnimi boleznimi. Pri obiranju paradižnika in paprike ne smemo poškodovati stebla in plodnih izrastkov, saj s tem zavremo razraščanje rastli- ne in povečujemo možnost okužb. Ne prehitevajmo s spravilom čebulnic, saj se čebulica utrjuje in dozoreva vse dokler so še listi, pa četudi delno zeleni. Ko listi čebule in česna povsem poru- menijo in se posuše, čebulice s pomočjo orodja izgrebemo, ranjene in odgrnjene čebulice niso sposobne za hrambo. Na izpraznjene gredice v tem času sadimo jesensko zelje in listnati ohrovt, sejemo pa zgodnji korenček, nizki fižol, kolerabico, jesensko špinačo, blitvo ali mangolt, mesečno red- kvico in motovileč. Po biokoledarju je pripo- ročljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaaradi lista 19. in 20. ter 26. in 27. julija, plo- dov od 20 do 22. ter 29. do 31 .ju- lija, korenike 22. do 24. julija ter cveta in zdravilnih zelišča od 23. do 26. ter 30. in 31. julija. V četrtek 28. julija so oz- vezdja v takšnem položaju, da ni priporočljivo nobeno opravilo z rastlinami in obdelavo zemlje. <=» Miran glušič, ing. agr. TEDNIK -21. .TULIT 1994 ZA KRATEK CAS - 17 INFO-glasbene novice! Vsak teden prinese veliko odličnih skladb, ki se bodo razvrščale po svetovnih lestvicah in se vrtele na radijskih valovih. Po hitih Shoop in Whatta Man je najuspešnejša rap skupina SALT NTEPA z albuma Very Ne- cassary izdala novi komad HEA- VENORHALL.*** HEAVY D je zelo debel in uspešen ameriški repper, skupaj z njegovo skupino THE BOYS pa imajo komad NUTTIN BUT LOVE. QUEEN LATIFAH je ena red- kih žensk, ki se ukvarjajo z rap glasbo! Queen je bila v študiju, kjer seje trudila posneti komad, ki bo vžgal pri poslušalcih in ljubi- teljih rapa, to pa je komad BACK HANDSIDE.^ Reggae skupina BIG MOUN- TAIN je priredila hit Baby I Love your way za filmski album Reality Bites, sedaj pa je isti komad po- snela še v španščini BABY, TE QUIEROATL*** Z albuma Reality bites beležim dva hita skupine Big Mountain in pevke Lisa Loeb & Nine Stories. Tretji hit s tega Soundtracka je stari hit irske super skupine U2 s naslovom ALL I WANT IS YOU, ki spada v orglnalu na album Rattle and Hum! DIANA ROSS se je tudi odločila, da bo z njenega Greatsh hits albuma One Woman nizala stare hite! Ena tistih uspešnic, ki je ponovno izdana je skladba WHY DO FOOLS FALL IN LOVE. Metalici iz skupine KILLING JOKE so pripravih drugo tokrat naslovno skladbo njihovega no- vega albuma PANDEMOUNI- Prvi in vsekakor največji hit skupine Nirvana SMELLS LIKE TEEN ŠPIRIT je dobil plesni re- iTiix, katerega izvaja pevka ABI- GAIL.^^* Velik potencialni "dance" uspeh ima komad TURN IT UP fanta, ki se je poimenoval D. J. DUKE. -V ,V -V Mlada dekleta iz ZDA sestavl- jajo novi tro BLACKGIRL, ki gre Po stopinjah skupin En Vogue, SWV in Etemal s ploščo 90's GIRL. Po štirih letih premora pa se Vrača duo CHINA BLACK s pe- smijo, ki vam bo takoj prišla v uho s naslovom SEARCHING. ,v ,v ,v ROBBERT PALMER za me- Info - kviz Ali ste uganili, kateri pevec je na sliki? Izrežite sličico, v "oblaček" vpišite nje- govo ime, in če vam bo sreča naklonje- na, vam bodo v prodajalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili laser- skoploščo. Prejšnji teden je bil na sliki Stevie Wonder. CD prejme Marko Kosed- nar, Ul. 5. Prekomorske 19, 62250 Ptuj. Prosimo, da pride po potrdilo o nagradi k nam na Tednik. Odgovore pošljite (ali prinesite) na: Tednik Ptuj, Raičeva 6, p.p.95. Rok: ponedeljek, 25. julij. sec September napoveduje novi album Honey, s katerega je že Reševalec: Naslov: izšla prva single plošča GIRL U WANT. Zanimivoje.dajeploščanekoli- ko tršča (bolj rokovska) na njej pa sodeluje kitarist Nuno, član sku- pine Extreme. David Breznik POPULARNIH 10 1. LovelsallAround- WETWETWET 2. Don'tturnAround-ACEOFBASE 3.ISwear-ALL40NE 4. United- PRINCE ITAL JOE & MARKY MARK 5. Love ain 7 here Anymore ■ TAKETHAT 6.Everybody-D.J.BOBO 7. Meetthe Flinstones - THEBC52's 8. Baby I Love your way - BIG MOUNTAIN 9.Crazy-AER0SMITH 10. Swamp thing - THEGRID ......., Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj (med 20. in 23. uro). ^ Mladi dopisniki KO SE PRAVUlCA KONČA, SE ZAČNE ŽUR Svadba je trajala tri dni in tri noči. Tudi jaz sem zraven bil, iz rešeta vino pil. Prenekatera pravljica se konča tako. Vedno me je zanimalo, kaj je potem. Pasi do- volimo nekaj miselnih manipula- cy. Uradni del pravljice se je torej zaključil. Vse nastopajoče osebe dobijo za nekaj časa prosto. Opra- viti morajo le še tridnevno svad- bo, ki jo poimenujejo kar žur. Pravljični žur, ne zveni slabo, a? Organizacijo le-te je prevzel Hans, ki sije za to priložnost snel smolno kapo. Aja, čemu ta svad- ba, pardon žur? Poročila seje Pe- pelka. Tokrat sicer v drugo (in za- radi denarja), a pustimo podrob- nosti. Oglejmo si potek žura kar po dnevih. PRVI DAN: Okrog štirih po- poldne, ko je sonce v zenitu (ne pozabimo, da smo v pravljični dežeU!) so se začeli v Royal Hali stekati razni povabljenci. Najprej je prišla s svojim tretjim princem Trnjulčica in kot vedo navzoči po- vedati, sploh ni tako lepa, saj jo kazijo trije mozolji. Njeni starši so ponosno capljali za njo. Za Trnjulčico je priskakljala zaskrbljena Snegulja. Zakaj je zaskrbljena nam ni hotela pove- dati. Zatopili sta se v zelo resen pogovor-opravljanje, zato ju ne bomo več motili. Ali ca in Mojca Pokrajculja stajo primahali nar- avnost s sončnih Karibov in bili temu primerno tudi porjaveli. Hkrati z njima je prišel tudi Gar- gamelov telefax, kjer Azrael ni podpisan, in ne pojasnjuje zakaj noče, ne more, ga ne pustijo, priti. Takrat so se z različnih koncev de- vete dežele pripeljali. Dr. Jojboli brez svojih živali, povodni mož, ki je v rokah držal vedro vode, veli- kan in nekaj čarovnikov, ki sploh niso praveč razvpiti. Duh iz svetil- ke je imel, ne boste veijali, sončna očala in to Lenonke! Duhu so se pridružili tro in več glavi zmaji in seveda dobre vile ter čarovnice in izmenjali izkušnje na delovnem področju. Kralj Matjaž se je naj- bolje počutil v družbi dobrih mlajših bratov in sestra. Grdi, hu- dobni, leni, nespametni in nerod- ni starejši bratje in sestre pa so sestavljali svojo skupino. Lovec in Rdeča kapica sta ravno na glas razpravljala o politiki, ko se je v koncertno halo vsulo celo kardelo živaU. Tukaj so bili medvedek Pu, Bongo, trije pujski, zlati ptički, Bambi, tri muce, mačke iz visoke družbe. Dama in Potepuh, 101 dalmatinec, slonček Jumbo in grdi zločesti volkovi. Janček Ježek je prišel pozneje. Po mnen- ju vseh pripadnic lepšega, boljšegainpametnejšegaspolaso bih največji tipi na žuru Robin Hood, Aladin, Peter Klepec in Pe- ter Pan. Deček Mavgh jim je rav- nokar razlagal pet nujnosti pri prvi pomoči v gozdu. Posebno skupinico so sestavljali Pastirček, Ostržek ter Janko in Metka, kije bila po mnenju predstavnikov lepšega, boljšega in pamet- nejšega spola, najlepša. To je pri- bližen popis prišlekov. Kaj pa se dela na običajnem žuru, svatbi? Pije in je se, pa posluša glasbo in pleše se. Ko smo že pri glasbi, mo- ramo omeniti, da igra bend Pravl- jičnihsedem. Ko so prišlinaoders harmonikami in podobno kramo, jim je publika enostavno dala ve- deti, da jih ne mara preveč. Prile- telo je namreč nekaj gnilih j^c in prezrelih paradižnikov... Potem se je Hans brez smolne kape znašel in dvorano razdelil na več delov in na vsakem so vrteli drugo glasbo. Od prazgodovinskih kri- kov pa do najnovejših glasbenih izumov. Tako so se razdehli po in- teresnih skupinah in po glasbe- nem okusu. Pri prehrani kakšnih večjih izpadov ni bilo, razen nekaj vegetarijank, ki so širile svojo teo- rijo o pobijanju živali naprej. Psi so bili zadovoljni s Pedigree - Pa- lom, mačke z Whiskasom, medve- dom pa so podtakniU Apifit. Že s hrano ni bilo večjih problemov, pri pijači pa izbirčnosti sploh niso poznah. To pomeni, da... Mislim, da bo treba prebrati še kaj so počeli drugi in tretji dan. DRUGI DAN: Nič posebnega. Zelo malo govorjenja. Očitno je bila vodka le premočna... Večina jih je ležala po tleh, nekateri celo v izbljunkih lastnega želodca. Ne- kaj glav seje dvignilo in poskusilo odpeti. Oj, Triglav moj dom, ne- kateri bolj vneti pa so poskusili brundati One od metalice. Pa jim ni uspelo. TRETJI DAN: Večina se začne zbujati in še pod vphvom prvega dne se začne strašen prepir med levo in desno stranjo hale. Levica trdi, da je pred tremi leti v regij- skem tekmovanju v ping-pongu zmagala reprezentanca Dupleka, desnica paje pravtako vneto trdi- la, daje zmagala ekipa Spodnjega Velovleka. Niso in niso se hoteli pomiriti in tako je nekdo potegnil iz žepa nož. S kriki: "Za Duplek!" je napadel ubogo desnico, ki niti ni bila tako uboga, ker je imela svoje orožje. Vile namreč... Vse se je končalo v mlaki krvi in nikomur ni uspelo pobegniti. Mojca Žagar, 7.b. Olge Meglic P.S. Ja, tudi meni tu nekaj ni ja- sno. Unhappy end pri pravljici? Hej, to ne gre. Todatukaj je še Fre- di, ki v risanki reši vse težave. Pa pogljemo, če je to res. Je!! (fanfa- re)! Predi in ekspedicija likovno najbolj nadarjenih smrkcev, bis- kvitkov in snorčkov je rešila vse težave še preden so se le-te začele. V izjavi za javnost so bili zelo red- kobesedni. Rekli so samo: "Uspe- lo nam je, prepričali smo jih, daje regijsko v ping-pongu tistega leta odpadlo. Kaj naj še rečem? Tako so srečno živeli do...do... naslednje poroke. BILI SMO RAZISKOVALCI že več tednov smo se pripravlja- li na teden, kije imel naslov Pro- jektni teden. Ko je bil ta teden pred nami, je šlo vse kot po maslu. V ponedeljek smo napravili plan dela za ves teden. Napočil je dan dela na kmetiji. Gospodinja nas je lepo sprejela. Pokazala nam je stare stroje in povedala, kako so nekoč delali z njimi. Postavljali smo ji tudi vprašanja. Ona pa nam je odgo- varjala. Pobirali smo hrošče na krompirju in okopavab. Travo smo pulili ob kumaricah. Okopa- vali smo tudi fižol. Gospodinja nam je dovolila, da smo lahko šli nabirat jagode. Pogostila nas je z domačim kmečkim kruhom in za- seko. Ko smo pojedli kruh in zase- ko, smo se igrali. Matej namje pri- nesel napolitanke in medenjake. Prinesel je tudi sok. Ko smo po- jedli slaščice in spili sok, smo odšli v šolo, iz šole pa domov. Marko Rojko, 2.a OŠ Sv. Ana 18 - ZA RAZVEDRILO 2L.IULI.I 1994- TEDNIK fgPNlK 21. JULIJ 1994 POSLOVNA SPOROČILA - 21 22 - OGLASI IN OBJAVE 2 L JULU 1994- TEDNiK ifCDNIK -21.JULU 1994 OGLASI IN OBJAVE-23 DRUGA NAJTEŽJA RIBA IZ PTUJSKIH VODA: 28 kilogramski som iz Rogozniškega rilfnika Ptujskim ribičem je Franc Vidovič (Frenk) iz Reševe 28 znan kot star in prekaljen ribiški maček, čeprav je še razmeroma mlad. Nje- gova posebnost je namreč lov na trofejne ribe, težke okoli 10 kg in dolge okrog enega metra. To so pravi komadi, ki jih je užitek loviti in "Frenk" ve, v katerih luknjah domujejo pa tudi kakšno vabo ima- jo najrajši, zato mu jih ni težko ujeti. Že nekaj let je vedel, (pa ne le on), da je v ribniku na Rogoznici prava somja mrcina,saj je njegovo "pokanje" ob plenjenju v ranih ju- trih in večerih včasih ribiče že kar motilo. Mnogi so ga lovili na naj- različneješe načine, a zaman. Frenku pa je to vendarle uspelo. Ni bilo naklučje, saj ga je hodil hranit nekaj dni prej (s čim naj osta- ne skrivnost). V nedeljo, 3. julija proti večeru pa se je odločil za prvi poskus lova in mu v ranih večernih urah nastavil cof deževnikov. Niti pol ure ni čakal, ko jenekaj po21. uri palico sunkoma zvilo. Vznemirjen je zategnil in takoj vedel, da gre za izreden primerek, saj je kljub račni, najlonska vrvica (0,60 mm) rezala gladino ribnika sem in tja, kot za šalo. Pogledal jelevo in desno in šele takrat opazil, da je popolnoma sam, za nameček pa se jepričelo še temni- ti. Pa je kljub vsemu vzdržal. Dobre pol ure se je potil, zategoval in popuščal, ter boječe gledal na na- tegnjeno vrvico: ali bo vzdržala? Mmrcina je kmalu klonila in se ut- rujena prevrnila na bok. Frenk pa ni okleval niti za trenutek; oblečen je planil v vodo in ga zgrabil pod škrge. Šele takrat je čutil in videl s čim se je boril. Z veliko težavo je z okrvavljenimi romami mrcino dvignil na obrežje in jo zvlekel ne- kaj metrov vstran od vode, da mu ne bi pobegnila. Brž je spravil ribiški "cejak" in v nekaj minutah se je že peljal proti domu. Srce mu je še dol- go bilo od vznemirjenja, le redki ribiči vedo kako je, če ujameš tako veliko, trofej no ribo. Doma soopravili tehnične merit- ve: kar 28 kg je pokazala tehtnica, meter pa natanko in 1,71 m. Zares izreden primerek, lahko bi rekli kar som desetletja, po dosedaj doseglji- vih podatkih RD Ptuj pa je to drugi najtežji som ulovljen v vodah s ptuj- skega območja. Na prvem mestu je še zmeraj nekaj kilogramov težji som, ki ga je v Dravi pod Kunste- kom pred leti ulovil Milan Vogri- nec. Frenk Vidovič z drugim najtežjim somom uplenjenim v ptujskih vodah. (foto: M. Ozmec) NUiRJE UDARILO ČETRTIČ: V Gori šil f cf razkrile šolsko poslop/e Zal so se napovedi vremenoslovcev v ponedeljek, 18. julija spet uresničile. Nad Slovenskimi goricami je nekaj po devetnajsti uri nas- talo hudo neurje, z močnimi sunki vetra, dežjem in točo, ki je bila bojda ponekod velika kot oreh, a na srečo redka. Na občinskem štabu za civilno zaščito v Ptuju so nam pred zaključkom redakcije povedali, da podatke o obsegu škode na posameznih območjih še zbirajo; najhuje pa je spet udarilo v okolici Vitomarcev in Juršincev, kjer je predvsem toča že četrtič precej poškodovala poljščine, sadovnjake in vinograde. Na KS Vitomarci se upravičeno pritožujejo, ker njihovo območje ni pokrito z obrambo pred točo, odkar so ukinili radarski center v Zikercah. Ogrožena območja sta si poleg komisije za elementarne nesreče iz KS Vitomarci ogledala tudi občinski kmetijski mi- nister Franc Bezjak in načelnik oddelka za obramo, mag. Janez Mere. Skoraj istočasno pa je v Gorišnici divjal skoraj orkanski veter, katere- ga vrtinec je v celoti razkril bakreno streho šolskega poslopja ter poško- doval več stanovanjskih hiš; najhu- je, skoraj do tretjine je razkril hišo Jožeta Meška v Gorišnici 71, kjer so od silnega vetra popokale tudi skoraj vse salonitne plošče. Kot je povedal eden od očividcev, gorišniški župnik Ivan KOLO- BAR, se je okoli 19.30 nad Gorišnico pojavil lijakast vrtinec rušilnega, skoraj orkanskega vetra, ki je kot za šalo dvignil prek 10.000 kilogramov težko bakreno streho, ki so jo položili ob prenovi šole pred dvema letoma. Kose bakrene pločevine je mečkalo kot papir in jo zmetalo skoraj 100 metrov vstran. Vrtinec se je nato pomikal proti cer- kvi, kjer je mimogrede izpulil eno od dreves, velik topolpaprelomil na pol. Kmalu za tem pa naj bi se vrti- nec počasi dvignil proti nebu. Neurje je divjalo še skoraj do 22. ure, a ni bilo več tako hudega vetra. - Razkrito šolsko poslopje so nas- lednji dan navsezgodaj začeli sani- rati, dopoldne pa si je poškodovano šolsko poslopje s telovadnico ogle- dala tudi občinska ministrica za šolstvo, kulturo in šport Kristina ŠamperI Purg, kmalu zatem pa še predsednik občinske vlade Branko Brumen in Niko Žibrat, svetovalec ministra za šolski prostor republike Slovenije. Po prvih grobih ocenah je samo na strehi šole v Gorišnici materialne škode za prek 5 milijo- nov tolarjev, zato se bo potrebno čimprej dogovoriti kje zagotoviti sredstva, da bodo gorišniški šolarji do jeseni lahko imeli nemoten pouk. Več o obsegu škode pa v pri- hodnjem Tedniku; Morebitno Med številnimi stanovanjskimi hišami je v Gorišnici najhuje poškodovalo hišo Jožeta Meška v Gorišnici 71. ( foto: M. Ozmec) škodo po elementarnih nesrečah lahko sporočatenaregijski center za obveščanje po telefonu 985, ali na občinski štab za Civilno zaščito - te- lefon 771-131! M. Ozmec Pregled rodovniških kobd in narašiaja Konjerejsko društvo Ptuj prireja tradicionalni, letni pregled rodov- niških kobil in naraščaja in sicer v ponedeljek, torek in sredo naslednji leden. V ponedeljek bo pregled ob 18. uri pri Zadrugi v Trnovski vasi, v torek ob 12. uri pri Petru Čehu v Podvincih, ob 15. uri pri Domitru v Starošincah in ob 18. uri na sejmišču v Ptuju. V sredo, 27. julija pa bodo pregledi ob 8. uri na Marofu v Ormožu, ob 11. uri pri Kekcu v Moškanjcih, ob 16. uri v Lovrencu na Dravskem polju in ob 18. uri še pri Bedraču v Repišču. Komisija bo opravila pregled v vsakem vremenu. Ponovnega letnegapregledanebo,zatokonjerejskodruštvo poziva kon- jerejce, da upoštevajo navedene datume, ure in kraje pregledov. KULTURNI KRIŽEM KRAŽEM ♦GLEDALIŠČE ZATO - Od danes do 4. avgusta bodo pred gledališčem predpremierski večeri Gledališča Zato. Večeri poezi- je, glasbe, plesa, predavanj... se bodo pričenjali vsak večer ob 22. uri. OIDRIART - V soboto, 30. julija,bo festival Idrian v Ptuju in na Borlu. OGLEDALIŠČE ZATO - Premiera lonescove Plešaste pevke bo 8. avgusta v ptujskem gledališču. OGLEDALIŠČE ZATO - Premiera lonescove Plešaste pevke bo 8. avgusta v ptujskem gledališču. •GLEDALIŠČE ZATO - Premiera lonescove Plešaste pevke bo 8. avgusta v ptujskem gledališču. ČRNA KRONIKA S KOLESOM PRKI) AVTO IN V SMRT V ponedeljek, 11. julija nekaj pred 13. uro je 58-letni Janez S. iz Ptuja s kolesom zapeljal z lokalne ceste v Novi vasi pri Markovcih na regional- no cesto in se ni prepričal, če lahko to varno napravi. Po regionalni cesti je prav tedaj vozil osebni avto Ivan B. iz Hrvaške, ki je kljub zaviranju trčil v kolesarja. Janeza S. je vrglo na pokrov motorja, odkoder je pa- del na cestišče in pri tem dobil tako hudo poškodbe, daje umrl na kraju nesreče. KOLKSARUMRL NA KRAJU NESREČE Vtorek, 12. julija ob 17. uri seje po Ulici bratov Kanclerjev v Slovenski Bistrici peljal s kolesom 68-letni Franc Liki iz Slovenske Bistrice. Ko je zapeljal v križišče s Titovo cesto, je z njegove leve pripeljal osebni avto, ki gaje vozil Leon Š. iz Sloven- ske Bistrice. Kljub zaviranju je avto silovito trčil v kolesarja in ga zbil po cestišču. Franc Liki se je pri tem tako hudo ranil, da je umrl na kraju nesreče. VOZNICA HUDO RANJENA V torek, 12. julija ob 21,30 sta na magistralni cesti zunaj naselja Moškanjci trčila osebni avtomobil, ki ga je vozila M. K. iz Ptuja in tovorn- jak s priklopnikom, ki gaje vozil J. R. iz Radovljice. V nesreči je bila vozni- ca M. K. hudo ranjena in so jo pre- peljali v ptujsko bolnišnico. UMRL ZARADI OPEKLIN Vmariborski bolnišnici jevsredo, 13. julija umrl 39-letni Janko Kerndl iz Leskovca pri Pragerskem zaradi hudih opeklin, ki jih je dobil ob gašenju požara v petek, 8. julija. Na ta dan se je vnel avto v garaži njego- vega znanca Ignaca M. v Leskovcu. Janko Kerndl je svojemu znancu priskočil na pomoč pri gašenju požara. Pri tem je dobil hude opekli- ne, zato so ga prepeljali v maribor- sko bolnišnico, kjer pa je kljub na- porom zdravnikov poškodbam podlagel. AVTO ODBILO V ZGRADBO ŠOLE STARŠE Po magistralni cesti od Ptuja proti Mariboru je v nedeljo, 17. julija okoli dveh zjutraj vozil osebni avto Ivan S. V ostrem ovinku v Staršah je zapel- jal desno s cestišča, trčil v prometni znak in tu je avto odbilo v zgradbo osnovne šole Starše. V nezgodi se je voznik Ivan S. hudo ranil in so ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. VLOMVCVETKOVCIH V noči od srede na četrtek (13. na 14. julij) je neznanec vlomil v proda- jalno Mini market v Cvetkovcih, last Franca O. Vlomilec je iz prodajalne odnesel denar iz ročne blagajne in nekaj tekstila. Po oceni je lastnika oškodoval za okoli 800.000 tolar- jev. PREBIRALNA ŽETEV KO- NOPLJE NA POLENŠAKU Prejšnji teden so kriminalisti od- krili in "poželi" pri kmetu F. Š. na Po- lenšaku kar 461 sadik indijske ko- noplje. Konoplja je bila posajena kot vmesni sadež na njivi med koru- zo. K temu naj bi kmeta nagovoril zaenkrat še neznani "gospod nekje s Hrvaške", češ, da se z indijsko ko- nopljo da precej več zaslužiti kot s koruzo. Po zaslugi budnih krimina- listov pa z zaslužkom ni bilo nič, saj so sadike konoplje pospravili tik pred zorenjem. RODILE SO - ČESTITAMO. Marija Golubič, Dobrava iV Ormož - Denisa; Cvetka Perko vič. Gozdna ul. 19, Rog. Slaii^j - Žana; Vesna Kolednik, Mal, Okič 51, Cirkulane - deklico. Ksenja Bezjak, Podgorci 9)' Podgorci - deklico; Ivanka Hva! Icc, Gabernik 48, Juršinci. dečka; Silva Rakuša, Tomaž 35/b, Tomaž - dečka; Lconidj Prapotnik, Jastrcbci 11, Kog. Tjašo; Štefanija Babic, Pušcncj 9, Ormož - Jerneja; Jožica Pe. tek, Pobrežjc l.^l, Videm. Blaža; Dragica Petek. Mestni Vrh 87, Ptuj - Filipa; Lidija Božičku, Pobrežje 92, Videm - Moniko; Štefanija Slameršek, Peslike l/a, Zavrč - Domna'; Marjana Toplak, Mladinska 4 Kidričevo - Nušo; Štcl^a Skcia' Podlehnik 78, Podichnik - dečka; Sonja Trčko, Hajdoše 46, Hajdina-deklico. POROKE-PTUJ: IvanHrtiš, Župečja vas 12 in Zdenka Kozo- derc. Tovarniška c. 23, Ki- dričevo; Janez Kostanjevec, Stojnci 58 in Marija Flajs, Po- brežje 88; Marjan Rop in Marja- na Lovrenko, Zagrebška cesta 103, Ptuj; Dušan Prciožnik, Mestni Vrh 1 MAiinSonja Vau- potič, Videm pri Ptuju tS; Stojan Olstrak, Paradiž 72 in Klavdija Hercog, Paradiž 89/b; Miran Valenko, Draženci 10/b in Bri- gita Butala, Mariborska c. 18, Ptuj; Marko Zmrzlak, Polzela 82 in Maja Kostajnšek, Kraig- herjeva ul. 33, Ptuj. UMRLI SO: Martin Križan, Lešniški Vrh 7, 1924 -18. juli- ja 1994; Jožefa Slatič, rojena KREBL, Potrčeva cesta 70, Ptuj,:;: 1923 - 1 11. julija 1994; Vincenc Stopinšek, Volkmerje- vacesta 10, Ptuj, ::n 925 -18. ju- lija 1994; Neža Zolar, rojena JERIČ, Stogovci5, 1925 -t 12. julija 1994; Ivana Trop, roje- na SU LAK, Frankovci 2, 1924 •t 13. julija 1994.__ Zameiskim otrokom zapeli tudi ptujski pev€i Ob koncu dvotedenskega bi vanja v Ptuju je 75 zamejskih osnovnošolcev pred odhodom v domači Trst poslušalo slo venske narodne pesmi, ki jih je zanje zapel moški komorni pevski zbor iz Ptuja pod vodst- vom Franca Lačna. Voditeljica otrok Marija Šenica se je za- hvalila zboru in v imenu najmlajših povedala, da bodo odnesli slovensko pesem v svojih srcih v Italijo, prav tako pa je pohvalila tudi kolektiv ptujskega dijaškega doma in ravnateljico Danico Starki, ki so omogočili otrokom sf>oznati slovensko kulturo in se vaditi v jeziku. Ob tej priložnosti sta za- mejske otroke obiskali tudi se- kretarka za družbene dejavnos- ti Silva Čerček in članica IS SO Ptuj Kristina ŠamperI Purg. •*Af cZ