„Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. «X)kr, za pol leta 2 gl. 40 kr., za ¿etert leta 1 gl. ."JO kr. V tiskarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta2gl., zacertet leta 1 gl.; ako zadeue na ta dan praznik, izide ,.l)anica'- <lan poprej.
Tečaj XXXVI.	V Ljubljani, 20. mal. travna 1883.	List 16.
Izgledi bogoljubnih otr6k iz vseh časov kerščanstva. 111.
9. Mladi mučenci Gospodovi.
Spisal Ant. Ker Žic.
(Dalje.)
Veliko veliko je število turli mladih svetnikov, ki so v otročji dobi in v cvetji svoje mladosti pogumno prestali smert mučeniško in si junaško priborili krono nebeško. Tukaj mi je opisati le nektere izmed njih.
a) Sv. Pelagij (f l. 92»).
V letu 921 so se kristjani na Španjskem v ker-vavi vojski bojevali z mohamedanskimi Mavri. Kristjani so bili premagani. Veliko tisoč jih je padlo na bojišči, mnogo pa jih je bilo vjetih. Med vjetimi je bil tudi škof Hermogij. Ta je imel seboj stričnika Pelagija, desetletnega dečka, ki mu ga je brat izročil v odgojo. Ker so imeli pa tudi kristjani nekaj Mavrov vjetih, se je njihov kralj Abderahman III s škofom tako pogodil, da mu da prostost, ako bodo tudi vjeti Mavri izpuščeni. Izgovori si pa, da mora ostati deček Pelagij za poroštvo, dokler se ne povernejo.
Ne ve se, kako je prišlo, da se zamena ni kmali zveršila in deček je bil vklenjen in v hudo ječo pahnjen. Pelagij je bil dober, čist, trezen in resnoben deček, ki je imel vedno Boga pred očmi in je rad in veliko molil. Ječa je bila sicer huda poskušnja za tako mlado življenje, pa poterpežljivo je vse hudo prenašal, rekoč, da naj bo to pokora za njegove napake, in hvaležen je bil Bogu. da mu je dano po ozki poti proti nebesam hoditi. S tistimi, ki so ga obiskali v ječi, je rad govoril o svetih rečeh in se goreče potegoval za božjo čast.
Že 3% leta je bil v ječi. Slednjič je Bog hotel, da so začeli pri kraljevi mizi govoriti o zapertem dečku Pelagiju. Služabniki so močno hvalili njegovo lepoto iu ljubeznjivost.
Kralj ga želi videti in ukaže ga pred se poklicati. Svetemu dečku se zdaj odvzamejo vezi in oblečejo ga v krasno obleko, ter peljejo h kralju. Kralj mu obeta veliko bogastvo, visoke službe in časti, vsakoršno veselje, ako zapusti kerščansko vero in postane muhamedanec.
Pelagij nekaj trenutkov molči, kakor bi si hotel premisliti, potem pa pogumno reče: ..Mogočni kralj! kar mi obetaš, ni nič. Jaz sem kristjan, sem bil dozdaj in hočem tudi zmiraj ostati in nikdar ne bom zatajil Kristusa. Kar mi ti ponujaš, je ničevno in minljivo; Kristus pa, moj (iospod iu Bog, ki je vse vstvaril iu vse ohranujc z močjo, je večen in brez konca. Vedi. o kralj! jaz ne maram zamenjati večnega s časnim.*1
Kralj ga skuša pridobiti naj pred z lepo, s prili-zovanjem in dobrikanjem. Pa modri deček hitro spozna zlobni namen take prisiljene prijaznosti; nejevoljeu se mu izterga iz rok, razpara tudi drago podarjeuo mu obleko in jo verže od sebe. terdno odločen raji tisočkrat umreti, kakor Jezusa žaliti. Pa tudi zdaj še ne zgubi kralj upanja, pridobiti izverstuega dečka; da ga služabnikom in jim naroči, naj ga skušajo z darovi in z vabljivim prigovarjanjem pripraviti, da bo svojo vero zatajil. Pa Pelagij se ne da uikakor pregovoriti, vedno le to odgovarja, da se čuti srečnega, ker je kristjan in da hoče vse žive «lui zvesto spolnovati vse kerščanske zapovedi.
Ko kralj vidi, da je vse zastonj, mahoma spremeni svojo prijaznost do Pelagija v naj silovitejšo jezo in serditost. Neusmiljeno udari mladega svetnika po obrazu, da se mu kri pocedi in mu zažuga naj grozovitejše kazni.
Bilo je leta 925 v mescu juuiju. Neko nedeljo o poldne pokliče kralj svetega dečka k sebi. Ves serdit ga zapové z vervmi zvezati, nategovati in z železnimi kremplji meso ž njega tergati tako dolgo, da bo umeri, ali pa vero zatajil. Bog dâ Pelagiju čudovito moč. da ostane veselega obraza iu brez strahu.
To videti se Abderahman še bolj vjezi in ga ukaže vreči čez reko Kvadalkvivir*) z nekim strojem, s kakor-šnim se v vojski veliki kamni v terdujave mečejo, da se bo ves razbil. Neusmiljeni rabeljni ga celo večkrat veržejo, pa Bog ga zopet čudežno obvaruje.
Zdaj kralju jeza do verha prikipi. V divjem serdu zapové, naj mu rabeljni ud za udom odrežejo. Pa tudi zdaj ostane junaški deček stanoviteu. Kden mu odreže nos, drugi ušesa, spet tretji ustnice; porežejo mu tudi perste iu odsekajo zdaj tu zdaj ta in kosec mesa z njegovega deviškega telesa. Ves kervav je že angeljski
*) Iz arahakega „Vada el-kibir*' pokaženo ime, ki pomeni ,.velika voda."
deček, pa ne neha Kristusa hvaliti in prositi. Zaupljivo iti visoko povzdigne roke proti nebu: tu zamahne ra-belj in mu odseka še roke. poslednjič pa glavo. Razne dele mučeniškega telesa zmečejo v reko, glavo kristjanom prodajo.
Mučenje je terpelo celih šest ur. Ko so kristjaui zvedeli, da so ostanke svetnikove v vodo pometali, so prišli in so jih skerbno in pobožno zbrali in na svetem kraji shranili.	(Dalje sledi.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. tSc. I '¡¿(irskih romar jev podobo Matere Božje.) Vsako leto se iz Ljubljane in okolice ljubljanske, kakor tudi mnogi prebivalci okolice Cerkniške, v ponedeljek pred Binkoštmi, skupno kakor romarji podajo ua Svete Višarje. Pred več leti so le-ti romarji s spodnjimi Štajarci, kateri isti čas s procesijo pridejo na oiueujeno Božjo pot, napravili podobo prečiste Device Marije, katero o priliki svojega bivanja na Višarski gori s procesijo spremljajo po cerkvi in krog cerkve med molitvijo in prepevanjem.
Ta štatva je bila ravnokar po prizadetji tukajšnjega meščana in posestnika gosp. Gašperja Jemeca in gosp. Jožeta Jesiha, posestnika v Štepanji vasi, čisto prenovljena, in je čez štatvo napravljeno novo ostrešje v bizantinskem zlogu, ki se podobi prav lepo podaja. Ta štatva je še nekaj dni viditi pri gosp. Jemec-u v Vodnikovih ulicah št. 2.
Iz Ljubljane. (281etnica.) Katoliška rokodelska družba je varstva sv. Jožefa nedeljo cerkveno obhajala svojo 2Hletnico, kar ta družba obstoji. Ob \1 je bila sv. maša v uunski srkvi, pri kteri je bilo čez 3O druž-uikov in nekteri t i pri sv. Obhajilu. Maše val je vodja preč. g. Gnezda. Mnogo dobrega se je storilo v tej družbi, za kar bodi naj pervo hvala Bogu in potem sv. Jožefu, varhu te prekoristne družbe. Pravim, preko-ristne in za današnje dni silno potrebne. Zakaj kdor dobro premisli in opazuje, kako si satan po svojih pii-veržcncih prizadeva ravno srednji, rokodelski stan popolnoma v svojo last dobiti; kdor opazuje, koliko je po temnih sprehajališih pohujšljive drušinje in koHko se Bog žali; ta bode spoznal, kako je potreba za mlade ljudi, da se po težavnem delu pa v kakem poštenem društvu nekoliko razvedrijo. In če razvedrila ne najdejo v pošteni drušinji, iščejo slabe. — pa sej je ni treba iskati, sej že slabi zgledi in smertne mreže so povsod nastavljene in nevarnost naj veča, da tudi mnogo dobrih v brezno pade. Ker iščejo rokodelci zvedril, jim jih da poštenih kat. rok. družba. Kako potrebna je pa družbi v ta namen lastna hiša, ker ti sedanji prostori za vse potrebe nikakor ne zadostujejo. Mnogi gotovo zato ne prihajajo, ker nimamo lastne hiše ter ni prostora, da bi se zamogle take razvedrenja dostojno razvijati in bi lako z večim veseljem prihajali. Serce me sili in nujna potreba je, da vsim, ki so vneti za rešenje duš in zlasti rokodeljskih pomočnikov, prav ua serce pokla-dam potrebo take hiše. Koliko poštenih rokodelcev bi bilo obvarovanih pred slabo drušinjo, koliko smertuih grehov bi se odvernilo. — Če že neki svetnik pravi, da bo zadovoljcu, če z vsem svojim obilnim trudom le en sam smertui greh zabrani; ali ni torej vsega pripo-ročenja vredna ta naprava, po kteri bi se toliko grehov dalo odverniti. tolino mladenčev poštenih ohraniti! Gotovo se bodo še pozne leta hvaležno spominjali vsi pošteni rokodelci njih, ki bodo pripomogli k toliko potrebnemu lastnemu domu za kat. rokodelsko družbo. „Ti pa, sv. Jožef, zavetnik naš. nakloni nam dobrotnih serc.u
fiol:fnlelei\
Iz Kranja. (Kersf odrašenega izraelca.) Prav ginljivo svečanost smo imeli v torek 10. aprila t. 1. v Kranji. Pokristjanil se je izraelec gospod Mavricij Schlesinger, c. k. topničar v Kranji, po rodu Slovak iz Hohenstetta. v požunski stolici na Ogerskem.*) Javaljne je starodavni Kranj kedaj doživel ginljivo dogodbo, kakor je bila ta; zato naj jo nekoliko popišem. G, Moric Schlesinger, sin \Vilhelma Schl., tergovca v Hohenstettu. malem mestu med Dunajem in Požuuom, je hodil v štiri razrede katol. ljudske šole, doma se je že tistikrat navzel katoliškega duha, tako da zna še zdaj sv. križ delati v slovaškem jeziku (V imenu Otca. i Sina, i Duha svatoga.) Kak blagodejen vpljiv toraj razliva katoliška šola v mlada serca! Katoliškega ondotnega župnika Bela je deček rad imel, ker nosivši liste od svojega očeta župnika in nasproti je večkrat za mlade zobe kaj dobil. Šolal se je na dalje v tergovski šoli na Dunaji in jo potem v vojake prišel.
Več let že ga je gnalo prestopiti v katoliško Cerkev. V Gorici je imel že naprošeuega botra (gosp. Jelovška iz prav katoliške hiše ua Verhniki); a vojaške razmere preselile so ga k nam, kjer biva že kaki dve leti, in je sploh v dobrem imenu. Tu pa je dozorel njegov sklep, zato piše svojemu očetu domov in razloži natanko vse vzroke, ki ga silijo k pristopu v pravo Cerkev, ki jo je spoznal. Oče, ki je v toliki zaupljivi prijaznosti s katoliškim župnikom, da ga gosp. župnik tika, nima nič zoper to in omenja edino to, da je že dosti star, 25 let, da toraj lahko stori, kar sam za prav spozna. Posebno je tudi to vpljivalo nanj, ker je že poprej tudi njegov brat, sedaj Ignacij, prestopil v katoliško cerkev. Izvolil si je učenika gosp. prof. Lazar-ja, h kteremu je o večerih pridno hodil in se marljivo učil, se ve, le bolj po noči, ker po duevi ima jako mnogo posla.
V nedeljo, 8. aprila, ga je prečast. gosp. dekan Anton Mcžnarec izprašal, in sv. kerst določil ua torek o poli devetih. Boter mu je bil gosp. Herman, poročnik (lajtenaut) tukajšni bateriji, in botra gospa Krisperjeva. Preč. g. dekan, oblečen v višnjev večeruični plašč, spremljan od keršencevega učenika g. Lazarja v roketu, gre k velikemu altarju, kjer se odmolijo predpisane molitve v velikem obredniku. Pri velikih vratih čaka keršenec z botrom in botro in silo veliko ljudstva. Izbral si je ime: Franc, Jožef, Otokar,Moric. Obredi se silno ginljivo verste. Človek se je komaj zderžal solz, več ljudi se je jokalo v ginljivoBti, zlasti, ko so mu gosp. kerševalec, boter, botra in asistent križe delali na čelu, na ustih in na persih. Ob koncu pa je imel gosp. dekau prav prime-reu. v serce segajoči govor koj pri kerstnem kamnu, v kterem je omenjal veliko srečo in nebeško milost, ktero je keršenec ravno zdaj prejel; kako velika je milos* božja, da ga je morala presuniti, ko vendar vidi toliko mlačnih katoliških kristjanov, posebno med omikanimi, in je vender vse te velike ovire premagal! Opominja ga gospod dekan dalje, kako naj bo stanoviten, natančen in dober katoličan do zaaujcga dihljeja svojega življenja. Zahvaljuje gosp. kerševalec botra in botro, da sta mu to dobroto skazala in da nju naj bolj veseli, ako bosta videla, da se bo novi izvoljenec katoliško obnašal. Po govoru je bila sv. maša, med ktero je novi katoličan prejel pervikrat Njega, ki je judom govoril: Jaz sem živi kruh, ki je iz nebes prišel; kdor je od tega kruha, bo živel vekomaj. V zakerstiji pa so keršenec, boter in botra tudi v kerstne bukve zapisali, da je v katoliško Cerkev pristopil nov ud, kteremu Bog daj blagoslov,
Pritnek ,,Schlesinger" je očitna korupcija iz , Že-leznikarkar se več.rat nahaja.	Vr.
srečo in milost, da bi vedno se z velikim veseljem spominjal naj srečnejšega dneva svojega življenja, in naj belo kerstno obleko neomadežano prinese pred sodnji stol Gospodov. Bog daj!	M, L.
S Krasa, 15. aprila 1883.) (Posvecenje nove cerkve v Sežani.) „Tvoji hiši, o Gospod, se spodobi (pristojna je) svetost na dolge dni" (Ps. 92, 5), ne le za en dan. Spominjati se imajo ginljive in veličastne slovesnosti posvečenja cerkve, hiše Gospodove, verniki mnogo iu mnogo l£t. Primerno pravijo v nekih krajih spominu posvečenja cerkve — „opasilo," kajti kakor z močno obrambo se s kinčem nadzemeljskim, bolj ko z bisernim in zlatnini pasom, obda in „opaše" hiša Božja, kadar se posveti v čast Najvikšemu. Taka nenavadna slovesnost se je godila v prijaznem tergu na Krasu, v Sežani, v pervi dan t. m., v osmino Velike noči. Globoko morajo ostati vtisnjeni pomenljivi obredi, zlasti mnogi obhodi, kropljenje z blagoslovljeno vodo, pisanje čerk latinskih in greških v podobi Andrejevega križa počez po sredi cerkve, mnogo maziljenje in kadeuje altarja, in zažiganje onih o iz kadila in voska zmešanih križčekov. Kolikor je obredov in molitev, vsako svoj globoki pomen ima. Ob 8 se je svečanost začela, a končala se je o poli ene. Tudi nove od zagrebškega mojstra Ilefferer-ja izdelane orgije so milg. škof blagoslovili, da so oni dan pervikrat se pri sv. maši glasile. Sežanci so res veliko potrošili iu darovali v preteklih pet letih za svojo cerkev, se ve, tudi drugi dobrotniki so mnogo pripomogli, da se je župnijska cerkev sv. Martina razširila in povikšala, da se je napravil nov križev pot, in letos nove krasno izdelane, kaj lepo se podajoče orgije. Velike zasluge si je pri tem pridobil vneti domači — pervi sežanski — župnik, prečast. g. Jože Koman, ki že 25 let opravlja težavno duhovsko službo v Sežani, kjer med drugim tudi ni brez tacih, kterim ne vgaja duh kadila cerkvenega.
Ne mara kot neko odškodovanje za dolgotrajočo zjutranjo svečanost so nekteri bili priredili zvečer veselico, ktere čisti dohodek bi imel biti za „blagi namen/ to je, za „orgije?" Stanejo namreč 18<H) gld., kterih se je tisoč že plačalo; a za ostalo se nabira. Omeuimo naj le govora. Kaj je bilo bolj primarnega v dan po-svečevanja domače hiše božje, kot saj malega kaj omeniti o veliki važnosti in vzajemnem delovanji cerkve in šole? Govornik pa je le „omiko" iu „izobražeuje" po-vdarjal, katero se zajema v „šolah in čitalnicah!?"
Ker so milg. škof Janez prinesli seboj iz Tersta za veliki altar sežanske cerkve svetinje (relikvije) sv. Martina škofa, kateremu je ista cerkev posvečena, me spominja ta slučaj na sledečo dogodbo: „Ko so prenašali svetinje sv. Martina v slovesni procesiji v mesto Tours (Tur), so godili se veliki čudeži: slepci so spregledovali, hromi se zravnali, bolniki ozdravljali, kar je zgodovinsko dokazano. Dva hroma berača pa, ki sta blizo mesta, na oni cesti, kjer je sprevod imel mimo iti, obilo milošnje dobivala, sta se prestrašila. Kaj bo z nama? Zdaj se dobro počutiva; a če nama sv. Martin noge ozdravi, se bodo nama rok6 usmiljeuih ljudi zapirale, da ne bova več mogla ob beračenji živeti, temuč se bo treba kakega dela lotiti, ter si v potu po obrazu kruh služiti. Beživa! pravita, naprej! Zgrabita svoje mavhe in birglje, ter hitro korakata naprej, kar ju le polomljene noge in terde birglje zamorejo nositi. No, to ni bil berzovlak. niti poštni, nego kot počasen kre-hajoč „lastenzugV) s pogostimi postajami. Vedno bolj za petami se jima bliža slovesni sprevod, in o joj! že ju dojde in oba čutita koj, da stojita na teninih
*) V rokopisu »toji*: ,,lasterzng;" — ktero jen*siiii"no?
Vi ecJii.
nogah, ter ne potrebujeta nič več birgelj." (Veit: Vorwärts oder Rückwärts? p. 10.)
„Šola in čitalnica*' (gledišče) bile bi isto tako hro-mici, ako bi po brezverstveni poti mislili ubežati vplivu sv. Cerkve. Nič ne opravite, naj še toliko vse svoje žile napenjate. Samo posvetna omika in slika ste birglje lesene; živi duh vere ju mora prešinjati, da postanete krepke zdrave noge. —
Milg. škof teržaški Janez Nep. Glaviua bodo delili zakrament sv. birme v tomajskem dekanatu in sicer: 22. aprila na Iiepentabru. 23. v Skopem in Kazljah. 24. v Dutovljah, kjer je ravno sv. Juri m., kateremu je Dutoveljska cerkev posvečena: 25 bodo imeli procesijo v Tomaju, 20. bo sv. birma v Storjah; 2*. v Divači «dolinski dekanat), 2i). v Lokvi, 5. maja v Škocijanu. O. v Rodiku, 7. na Vatovljah in Barki, i», v Brezovici. 10. v Slivjah. Binkoštne praznike ravno tako v Terstu, potem pa nadaljevanje 21. maja v Podgorji. 22. v Klancu. 23. na GroČani, 20. v Podgrajah, 27. v Jelšanah. 28. v Klani. 2i*. v Bergudu, 31. v Pregarjah.	(Konec nasU
f Iz Toplic. 10. aprila. Britka zguba je zadela župnijo Topliško. Danes zjutraj, malo pred O, je umeri tukajšni župnik čast. gospod Matija M a r o 11 po kratki mučni bolezni, za pljučnico, prevdeu s s*. zakramenti. Ranjki gosp. župnik, (lasiravno že O* let star. je bil še jako čverstega zdravja, živahen kot mla-deneč, vedno vesel, postrežljiv, priljuden ter tudi vnet za vse dobro, zlasti za lepoto hiše Božje. Župnijsko cerkev je jako ozaljšal; letos je hotel vpeljati „Šmaruice." ter je bil že naročil podobo Matere Božje in drugo olepšavo za Marijin altar. Mislil je tudi že letos prenoviti in popraviti močno razpokani farovž, ki se hoče podreti, pa nemila smert je storila konec njegovemu delovanju. Za župnijo je ta zguba toliko občutljivša. ker tukajšnji gosp. kaplan, že zlatomašuik, ne bo mogel obširne župnije po potrebi oskerbovati. Vsi, ki so rauj-cega gosp. župnika poznali, žalujejo zarad njegove prezgodnje smerti. Nvv. m. p.!
Iz Gorice, (f Stefan KocijančičJ Naše mesto je zgubilo v teku 3 mescev 3 priljubljene iu učene može. Pervi je nas zapustil prevzv. škof poreško-puljski. dr. A. Zorn. Cvetno soboto zaspal je v Gospodu prevzv. kuezo-nadškof dr. Andr. Gollmavr, iu i», t. m. je umeri semeniski vodja inousg. Stef. Kocijančič. — i», t. in. je bilo, ravno opoldne, ko je ranjki hotel iti iz knjigarne k obedu; a tu ga mertud zadene. Prenesli so ga berzuo v posteljo, poklicali zdravnika; a vse je bilo zastonj, ni se več zavcdil do smerti.
Med boleznijo so ga obiskovali prijatelji iu sorodniki. iu kot dragega učitelja prišel je obiskat mil. g. dr. Iv. Glaviua, škof teržaški. Pervi dau je ležalo truplo ranjkega v sobani za ptujce, kjer so bogoslovci molili celi dau, meujaje se, dva po dva. V torek pa se je truplo preneslo v semeniško kapelo, kjer je bila černa sv. masa, pri kteri so bogoslovci peli. Ljudstva, ktero je hodilo kropit ranjkega, je bilo celi dan vse polno, in videč bogoslovce, kteri so molili molitve za rnertve. je vsak malo pomolil za dušo ranjkega. Pogreb določen je bil na 'tt0. O tem času pa se je zbralo duhovnov čudo veliko iz vseh krajev, in še veliko več. bi jih bilo prišlo, ako bi bili o pravem času zvedili, da je umeri. Vdeležili so se sprevoda vsi duhovski redovi goriški, čč. oo. frančiškani ua čelu sprevoda. 7 duhovnikov, za njimi rakev, ktero so uosili bogoslovci. Za rakvijo šli so. njegov nečak g. (ioljevšček, ng. profesorji bogoslovja, mnogo drugih duhovnikov iu za temi g«4. bogoslovci. Vdeležili so se sprevoda predstojniki raznih vraduij goriškega mesta, okrajni glavar bar. Rechbah, dež. glavar vitez Pajer, mestni župan dr. Mavrovič, zastopniki
sodnij in deržavnega pravduištva, profesorji gimnazije
«
iu realke, predstojnik goriške sinagoge, za njimi gojenke tukajšnjih šolskih sester „Notre Dame" s svojimi učiteljicami. Sprevod bil je veličasten, in povsod, koder se je sprevod pomikal, bilo je polno ljudstva. Mračilo se je že, ko se je truplo izročilo hladni zemlji. It. I. P.
Naj sledijo tu še nekatere čertice o njegovem življenji.
Štefan Kocijančič je bil rojen 25. dec. v Vipavi. Začetne šole je obiskoval «loma, iatinske šole v Gorici, kjer je stopil tudi v semenišče in sicer kot eksternist, ker je bilo semenišče prenapolnjeno. 2t>. dec. 1841 je bil mašnik posvečen ter je ostal do konca avgusta 1*41 še v semenišči. Potem so ga poslali v Ločnik za duh. pomočnika tadanjemu dekanu J. Stibiel-u.
L. 184t> pokličejo ga v goriško semenišče, ker je bil tadanji prof. Mozetič' šel v Palestino in kasneje kot miKijonar v Ameriko. Za semenišče je bil Kocijančič kakor rojen. Knjižnico je lepo vredil in tako pomnožil, da ima sedaj lti.OOO zvezkov iu nekaj rokopisov. Učil sc je pridno tu orientalskih jezikov ter je znal: hebrejsko. «irsko, arabsko, koptovsko, armejsko, perzijsko. Posebno se je zauimival za slovanske jezike; znal je slovensko, hervaško, bulgarsko, poznaval je jezik naših severnih bratov Rusov, Cehov. Poljakov in lužičkih Serbov. O svojem času je tudi učil starosloveuščino v semenišči. Tudi modernih jezikov je dosti poznaval : nemški, laški, španjski, francoski in angleški. Furlansko jc znal bolje nego marsikateri olikani Furlan. Tudi magjarski jezik mu je bil znan. Pisal je Kocijančič mnogo. Kdo ne pozna njegovega: „Kristusovo življenje in smert*1 in drugih krajših spisov, kterih je vse poluo v Bčeli, v goriškem ,.Glasu*4, v „Zg. Danici" iu posebno v knjigah družbe sv. Mohora. A koliko je spisal tudi v latinskem jeziku v teržaškem in goriškem škotijskem listu, je znano le onemu, kdor ju je čital. Nar bolj mu je bila všeč hebrejščina. „Hebrejsko je mene h kruhu pripravilo," je večkrat rekel v šoli. Ker je znal tako dobro hebrejsko, so ga judje večkrat hodili prašat za svet, in ko so čuli o njegovi smerti. govorili so: naš Kocijančič je umeri. Sploh so hodili Kocijančiča za svet vpraševat izobraženi iu učeni možje. V njegovem privatnem življenji so je deržal strogega dnevnega reda. Zjutraj je vsa leta, odkar je bil v semenišči, hodil ma-ševat k svet. Ivanu. Zadnji čas, ko je postal vodja, je maševal v domači kapeli.
Koliko je zgubilo semenišče, koliko škofija goriška z raujkim, sc ne da povedati. Takega učenjaka ne bode dobila škohja tako hitro.
Iz Gorice, Govor o pogrebu prevzviše-nega gospoda Andreja Gollmayr-ja, kuezo-nad-škofa Goriškega. Nj. a p. vel. tajnega svetovalca, velikokrižnika reda Leopoldovega itd. itd. itd. Govoril prof. Dominik Alpi dne 20. marcija 1883.	(Konec.)
Regei». eni omnia vivnnt, veni te, adoreuius.
Kralju, ktereu,u vse živi, {•ridite, molimo ga.
Pač veseli smo bili, ko smo imeli priložnost, izraziti svoje dopadeuje nad častitljivim našim Očetom pred tremi leti, kedar smo namreč obhajali 251etuico njegove duhovne vlade v tej naši nadškotiji. Duhovščina prihi-tevši od vseh krajev, in verno ljudstvo brez števila — vsi polui radosti iu veselja so se tlačili okrog prečasti-tega Očeta in Pastirja. Spremljala sta ga dva milost-ljiva in prečastita škofa, ljubljanski in teržaški (kateri poslednji, preč. monsignor Glavina je prevzel danes britko nalogo spremiti Ilanjcega truplo do groba); stopal je globoko ginjeu peš sredi množice čez bližnji terg, hodil jc veličaustveno iu prišel semkaj v ta sv. tempelj
zahvalit se Najvišemu za veliko skazano mu dobroto; in ves ginjen vpričo ginjenih svojih otrok zapel je naš Oče sam zahvalno pesem. Vernivši se domu prejel je od duhovščine v dar dragocen kelih v znamenje njene vdanosti in njenega češčenja. Došli so mu tudi mnogoteri darovi in voščila od vseh verst podložnih mu vernih, ki jih je gnalo serce, kakor si bodi izraziti svoje občutke.
Res zaslužil je bil v 25 letih to prostovoljno in splošno poklanjanje in češčenje, ki so mu ga skazovali duhovniki in verni; saj se je ves čas v naš prid trudil in se za nas daroval; zaslužile so čestitanje izverstne njegove čednosti, s katerimi nam je dajal sprelep izgled ; zaslužila njegova priprosta pa odlična pobožnost, Ki mu je prihajala prav iz serca; zaslužila njegova ljubezen do sv. Cerkve, katero je videl tako hudo preganjano in zatirano; zaslužila serčna dedinska njegova vdanost do skupnega Očeta, namestnika Kristusovega. In tu se mi sili v misel prijeten spomin, 2. dan septembra 1872. To je tisti dan, ko so se naše dežele katoličani, katerim so se bili pridružili tudi bratje bližnjih škofij — vseh skup kakih štirdeset tisoč — zbrali okoli altarja Matere Božje na Sveti Gori, da bi pomoč izprosili sv. Cerkvi in sti8kanemu papežu. Tej proseči množici in več ko sto duhovnikom na čelu je bil prečastiti Glavar naše nadškofije. Molil je goreče za zatiranega Višega Pastirja in podelil v njegovem imenu vsem pričujočim papežev blagoslov. Nekaj let pozneje, prav tisti dan (2. sept. 1877), je šel ranjki spet na Sv. Goro in posvetil zaobljubni altar, ki so ga bili sredi cerkve napravili verni v spomin one pomenljive procesije.
Kar se tiče češčenja neomadežane Device Marije, dokazal je bil pobožni naš Pastir že prej enkrat, kako ji je bil vdan, ko je namreč kronal podobo Matere Božje na Barbani, 15. avgusta 18H3. Ves prijetni otok je bil poln radujočega se ljudstva.
Ali glavna škofova skerb je odgoja duhovne mladine, da je zmožna, z besedo in izgledom dobro voditi po poti zveličanja izročeneji ji ljudi.
In to je bila skerb ranjcega našega Pastirja. Kakor jc berž pervi čas svoje vlade goreče skerbel za to, da bi se bogoslovska znanstva v centralnem semenišči pospeševala po čistih virih rimskega Sedeža, — tako se je tudi trudil, da bi napravil nekaj, česar je naši nadškotiji še manjkalo, t. j. zavod za cerkveno odgojevanje tistih mladenčev, ki kažejo nagnjenje k duhovskemu stanu. Tridenški cerkveni zbor nalaga škofom dolžnost, take jako potrebne zavode vstanoviti, da zamorejo nježne rastlinice rasti kakor v nekakem zagrajeneiu vertu daleč od nevarne sape pokvarjenega sveta, dihati zdravi zrak pobožnosti. Omikovaje um in serce naj bi si tam že v mladih letih nabirali in pripravljali tisti zaklad čednosti in znanosti, ki ga za cerkveno službo potrebujejo. Težavna je bila ta naloga, ali spred terdne volje marljivega Pastirja so vse težave izginile. On je dal z obiluinimi doneski plemenit izgled, in posnemali so ga duhovniki po vsej škofiji, do katerih se je bil s primernim vabilom obernil. Popred že ste bili Nj. Nj. Veličanstvi cesar Ferdinand in Marijana z res cesarskim darom semenišču vstauovili podlago. In tako je bilo skerbnemu iu delavnemu nadškofu mogoče novembra meseča 1858 odpreti novi mladenški zavod, ki je imel hraniti prihodnje nade sv. Cerkve. Ta zavod, ki je bil zmerom punčica njegovega očesa, hotel je imeti blizo svojega poslopja, da bi ga pogostoma obiskoval in sam gledal sad svojega prizadevanja, srečni vspeh očetovske svoje skerbljivosti.
Da je imenovani zavod posebno ljubil, kaže jasno njegova oporoka, s ktero mu je dobrotljivi Pastir zapustil vse svoje časno premoženje; zarad česar čutijo
blagi mladenči, ti ljubčeki njegovega serca, živejše ko drugi, žalost da so zgubili svojega sosebno vdanega jim Očeta, katerega ne bodo nikdar pozabili in čegar ime in spomin ostaneta v tem dobrotnem zavodu neumerljiva.
In ker že o Cerkvi govorim, moram še omeniti, da je ranjki viši Pastir dobro hotel tudi cerkvenim re-dovom, v katerih je spoznal močne pripomočke k po-svečevanju ljudi in h keršanskemu odgojevanju mladine.
Tako goreči govornik še dalje proslavlja visokega ranjcega (celi govor je natisnjen v posebni knjižici, ki naj bi se jih veliko prodalo, ker ima reč dobroten namen; cena 10 kr.); proti koncu pravi:
Zdaj pa, častita gospoda, potem ko sem Vašo žalost potolažil, naj sklenem kratki svoj govor iz dna
svoje duše vzdihnivši:____Sirote smo;.... vdova je naša
Cerkev;.... prazen tam-le tisti Sedež;____sveča verh
altarja, znamenje škofovske časti, več ne gori;... mitro sem sicer videl jez včeraj, ali pokrivala je mertvo
glavo;____desnica je imela pri sebi tudi pastirsko
palico, pa ni imela moči, da bi jo deržala! Otroci brez očeta smo, čeda brez pastirja! Kdo zna meriti to praznoto, kdo ceniti velikost naše zgube? Res je, takrat še le zna človek ceniti zaklad, kedar ga več nima. Mi nimamo zdaj več Učitelja, nimamo Velikega duhovna, Angelja naše goriške Cerkve nimamo.....!
In prav zato, slavna gospoda! kličem močneje, ko pred, ter vabim Vas nujno: Pouovite, k čemur sem Vas že večkrat nagovarjal: rRegem cui, omuia vivunt, ve-nite, adoremus"! „Kralja, kateremu vse živi, pridite, molimo ga!"
Pred njim živi ta uaša (goriška) Cerkev, živi vernih čeda; in Pastir vseh pastirjev obračal bode railostljive svoje oči na nas sirote, ki smo brez Očeta.
Da, veliki Bog. Gospod življenja in smerti, ker jo bila Tvoja volja, da si poklical k sebi priljubljenega našega Očeta, usliši gorečo našo prošnjo: daj nam spet Pastirja, ki naj bode ves po Tvojem sercu. Ne pusti nas dolgo časa sirot, ker pomanjkanje dobrote (ki jo ima po škofu) preveč čutimo. Potolaži svoje otroke; za to Te prosi tudi ranjki naš Oče; za to te prosimo mi vsi poterti v prahu svoje ničnosti. „Regem, cui omnia vivunt, venite. adoremus!" „Kralja, kateremu vse živi, pridite, molimo ga!"
Verh Skalnice, 10. aprila. Tako se imenuje od nekdaj verhunec (>87 metrov visoko nad morjem pri Solkanu kupeče gore, na kteri se je 1539 neko saboto, kteri dan je že od davno posvečen Materi Božji, pre-blažena Devica prikazala pobožni pastirčici Uršuli Fer-ligojnici z Detetom Jezusom v naročji. Pri tej čudni prikazni posebno za nas katoliške Slovence znamenito je to, da se je Mati Božja prikazala ravno v tistem času, ko je krivoverec Martin Luter trosil svoje zmote po Nemčiji, kakor da je hotla naša Bogorodica s tim posebno svoje varstvo razodevati nad nami Slovenci, da nas obvaruje pred zmotami strastnega in togotljivega laži-mučenika.*) Poleg tega je znamenito tudi pri tem še to, da je nebeška Kraljica izrazila svoje želje ter pobožni pasteričici velela, da naj se Njej v čast tukaj svetišče zida, rekoč: rReci ljudstvu, uaj mi ono tukaj sozida hišo, in me milosti prosi.41 Te besede je Ona gotovo po slovensko izustila priprosti pastcrici, ktera je bila pod omenjenim verhunceni rojena v slovenski vasi Gergarje in je pasejoča čedo ovac in koz vedno obračala svoje molitve k preblaženi Devici proti nebu.
*) Pač naj lepše praznovanje letošnje 4001etnicc M. Luterjeve bi bilo to, da bi se zdaj toliko mogočna Nemčija v veri zopet z Kimom združila, ali saj polagoma nagibala k temu, ker je dokazano, da isti začetnik krivoverc niti ni bil saj poslednja leta življenj* pri čisti pameti!	Pis.
— O, da bi bili vsi pastirji in pasterice tako spoštljivega serca, da te naše preljubeznjive Matere Device in nebeške Kraljice, kakor je bila omenjena Uršula; pač bi ne bilo slišati, da tolikokrat še tako nežna mladina na pašnji v malopridni drušinji oskruni neprecenljivo nedolžnost, ko zve ostudnosti in pregrehe, ki jih niti odrašeni še imenovati ne smejo. Pač naj bi stariši in gospodarji bolj pazili na otroke, da bi ne bili sebi prepuščeni, kakor se to navadno godi, zavoljo česar je že r. slavni škof Slomšek stariše svaril, kakor je brati v njegovih pridigah. Pa o tem nisem namenil govoriti, ampak le memogrede opomniti!
Tudi nisem namenil vse zgoibe ali zgodovine te za nas Slovence preslavne božje poti opisovati, ker vse to je popisano že v latinskih bukvah. (P. Paskoni bivši gvardijan na sv. Gori, iz reda Frančiška, jih je spisal do 1717), in v nemških (spisal J. Polk 18f»7, do tega leta), kakor tudi v laških, iz kterih izvira tudi slovenska prestava tiskana z bohorčico v Vidmu 1843. V taistih se pripoveduje začetek te za nas katoliške Slovence prevažne božje poti, zgodbe, čudežna ozdravljenja itd. Pod papežem Pavlom III (153-4 —1545»), » priimkom „Farnese." se je to že v 5 letih zidano svetišče s 4 altarji 12. oktobra z vso mogočo častjo in slovesnostjo posvetilo. Posvečeval je oglejskega patrijarha kardinala Marka pl. Grimani-a škof-suffragan iz Kaorle, po imenu Egidij Falzetta V začetku so oskerbovali to od raznih papežev z mnogimi odpustki prevideno in od nemško-rimskih cesarjev s predpravicami obdarovano svetišče — župniki v Solkanu. Ker pa ti niso mogli vstrezati vsira mnogoštevilnim romarjem, je presvitli nadvojvoda Karol že po 20 letih obstanka izročil to svetišče redovnikom sv. Frančiška iz besenske provin-cije, kteri so bili od tam pobegnili pred kervoločnimi Turki v avstrijske deželo, — pozneje pa onim od sv. Križa iz Hervaškoga in Kranjskega ob času papeža Pija V (od 1. 15t>t5 do 1572) s priimkom „Ghislieri.*4 Omenjeni pobožui nadvojvoda je dal tudi razglasiti, da ta milostni kraj stoji pod cesarskim varstvom in v svobodnem posestvu patrov iz reda sv. Frančiška, poter-divši z nadaljnim diplomom, za vse prihodnje čase, vse pravice, predpravice (svoboščine) in dohodke se ve da s priterjenjem apostoljskega Sedeža.
Skoz 200 let je v vsacem oziru raslo in se je vte-mcljevalo to svetišče, da je slovelo na daleč okrog in romarji so spremenili ime „Skalnica" enoglasno v ime sedanje „Sv. Gore". Žalostna osoda je pa zadela to svetišče ob času vlade cesarja Jožefa II (1780—1790), borca zoper samostane; mnihi so bili 178(5 spodeni, samostan so poderli. in tudi cerkev, ter vse poprodali, kar se je dalo. Ponujalo se je vse to na dražbi za lf>00 gld., v tim ko je stalo to dolzega d jla celih 247 let pa 500.000 gld. To razdertje samostana in 35 sež-njev dolge, l(» sežnjev široke in 12 sežnjev visoke cerkve in ujenih dragocenosti in vsestransko zapuščen jo je k sreči terpelo le 7 let, namreč do 1793. Blagi cesar Frančišk II je na splošnjo prošnjo vernih z dekretom 15. aprila 1703 ukazal, da se ima svetišče zopet postaviti in kronauo podobo Matere Božje, ktera se je hranila in častila ta čas v Solkanu, zopet na Sv. Goro prenesti, kar se je zgodilo z vso mogočo slovesnostjo že 29. septembra 171)3. Dobrotnikov se je za ozaljšanje postavljene cerkve čedalje več oglašalo, pa vendar so se pogrešale in se še pogrešajo razne dragocenosti, altarji, ki so bili skorej pod nič semtertje poprodaui.*)
*) Pred zatertjem je bilo 12 lepib altarjev; zdaj jih je le pet. Veliki altar M. Božje krouane je marmornat in posebno lep, pa velik.	Pis.
Samostan za prenočišče romarjev se je zopet sozidal, pa ne v prejšnji razprostranosti; cerkev se je pokrila in popravila, kolikor so to dopuščali prostovoljni darovi vernih iz vsih bližnjih krajev. Škof grči pl. Inzaghi je izročil vodstvo svetnemu duhovniku, Girovacoli pl. Stein-brunnu, ki je spretno oskerboval prenovljeno svetišče 1793—1808. Sebi in svojim naslednikom pa si je omenjeni škof prideržal neposrednje vso pravo oblast in vodstvo; ker je naj bolj primerno, da ne spada svetišče nikamor in je poddruženo naravnost le nadvladiku v Gorici. Naslednik mu je bil duhoven Pavel Celotti iz i4emone, ki je bil dolgo časa, do 1. 18(10, vodja svetišča. Za tim je prišel duhoven Fr. Visintini in je bil ondi do svoje smerti 1870. In odtihmal pa biva vodstvo v rokah za svetišče in gospodarstvo zlo vnetega in spretnega č. g. IjOvt. Rutarja, ki je stric znanega slovenskega mladega pisatelja in gimn. profesorja v Spletu, Simona Kutarja. V pomoč in za postrežbo romarjev ima navadno še 2—3 spovednike in govornike.
]z Carigrada, 3. aprila 1883. Msr.! Prejel sem Vaše priljudno pismo od 17. pret. mesca, v kterein mi naznanjate, da ste za našo družino po bankiru Majeru dobrotno poslali zbirko 2<» gld. Naznanjam Vam s tem ponižnim pisanjem, da sem dar prejel, in zahvaljujem se iz celega serca zato tolažilno pomoč v prid naše ubožue družine. Pomoč nam je v resnici prišla v naj hujšem času. Hvala torej za blago pomoč, kar kaže Vašo gorečnost za razširjanje sv. vere. Znati je, da Bog se smiluje našega greško-razkolnega naroda.
Povedali smo že o drugi priliki, da v Carigradu je naprava tacih gg. duhovnov, ki iz razkolništva prestopajo v katoliško Cerkev in se trudijo pridobiti tudi družili. Kakor dalje naznanja, je sem ter tje po Jutro-vem koristno gibanje v prid katol. Cerkve.
Iz Gaze (v Sveti deželi), 27. susca 1883, piše ondotni misijonar prečast. g. Juri Gatt prav znamenite naznanila, ki naj tu slede bolj po posnetku.
Vaše cenjeno pisanje, pravi, sem v resnici prejel pred nekimi dnevi in sem iz njega v svojo tolažbo spoznal, da me v Ljubljani niste pozabili. V Vašem Ilismu omenjeni znesek 57 gld. a. v. je tudi dospel v Jatto < kjer je pošta za Gazo) in sprejel ga je moj namestnik. Prav serčna hvala za ta dar Vam, in kteri so dajali. (Op. Večkrat kak dobrotnik nam izroči kaj darov s pristavkom: rza misijone. — za najpotrebniši misijone, — za dobre uamene*4 itd. In kadar kakemu potrebnemu misijonarju druge zbirke pošljemo, pridenemo tudi kaj iz tacih prostovoljnih darov. Vredn.)
Dalje sporoča g. misijonar o svojem zidanji misijonskega poslopja, česar začetek je bil v ,.Zg. Danici" popisan pred nekterimi tedni: Drugo nastropje misijonske hiše je med tem s tihim privoljenjem vradnij prav tiho doveršeuo. Apno je tudi pošlo, ali znatna zaloga kamenja leži na prostoru za tretje nastropje. Fer-inana (pooblastivnega pisma) iz Carigrada še zmeraj ni in če ga skorej ne bo, moram poiskati druzega po-močka. da začnem zidanje tretjega nastropja; dela namreč ne smem pretergati. sicer ne bo dokončano do zime. V tretjem nastropju ima biti začasna kapela. Rad bi pa zidal še četerto nastropje za redovnice, kajti mojster mi je undan djal. da podlaga lahko nosi še četerto nastropje. Se ve, da potem se mora spodnji del pri oknih omrežiti, ker s četertega nastropja je pregled čez vse mesto.
Nc mislite pa, da zidam kako velikansko hišo; zidam nalaš le počasi z dvema zidarjema, da sčasoma ložej za stroške kaj pomoči dobivam ter da bi jih mogel zmagovati. Hiša je 14*80 metrov dolga in 12*80 široka; z le tremi nastropji bi bila 10 metrov visoka, s 4 pa 13 metrov. Pri tem pa trije metri pridejo kot podlaga
pod zemljo. Hiša je ob kraju verta na visokem prostoru. vse okrog ji je na prostem in z dobrim zrakom, stoji nekako v sredi med gornjim in spodnjim mestom. Ta hiša bo za zdaj namestovala katoliško cerkev v Gazi, kar ji je gotovo v čast; pripomogla bo pa veliko tudi za razširjanje katol. Cerkve v Gazi. Pri grekih se že zdaj kaže prav veliko nagnjenja do katol. Cerkve. (Tedaj tudi pri ondotnih razkolnikih gibanje? Upati smemo, da na mnoge molitve in na prizadevanje sv. Očeta Leona XIII se napravi veliko gibanje za zedi-njenje z rimsko-katoliško Cerkvijo, kakor se je pričelo ne prav davno na Angleškem in se širi vedno bolj. Vr.)
V	Jeruzalemu, kakor je znano, so bili pred nekterimi mesci najden ostanki starodavne cerkve sv. Štefana pred domaškimi vrati, in vedoželjni so bili prebivavci, kteremu verospoznavanju se bode posrečilo priti do posestva tega svetiša, na kterem je bil sv. Štefan kamnjan. K sreči so si ga katoličani pridobili in sicer za dominikanski red. Kupnina znaša 45.000 frankov. Kakor se sliši, bodo ondi s cerkvijo zedinili francosko romansko hišo, in s tem se bo ob severu staknili novo predmestje mesta Jeruzalema.
Undan je v Jatfo zakernila posebna barka francoske karavane s 300 božjepotniki.
Pravijo, da turška vlada bode Nemčiji za naseljevanje prepustila Cesarejo v Palestini in Tanturo v starodavno Doro. „S kervjo mučencev napojeni palestinski Rim" tedaj ima postati plen protestautov. (Ako se to zgodi, upajmo, da kri tolikih mnčencev bo vpila k Bogu za spreobernjenje nemških krivovercev, prej in ložej se bodo menda saj spreobernili, kakor bi se mohamedani; v ta namen prosimo molitve in „Memento" od naših blagih Slavencev. Vr.)
Nedavno se mi je posrečilo najti kraj, kjer je stalo starodavno škofijsko mesto Antheden; celo ostanek starega imena se je še našel. Pričo mene je bilo ondi izkopanih 5 perstenih verčev, ki imajo čudno podobo in utegnejo saj 1000 lét stari biti. Štiri sem kupil za 5 frankov. To mesto je stalo \lU ure ob severnem zahodu od Gaze. Misel je večine učenjakov, da je bil mesto Antheden ob jugu od Gaze; pa je napčna.
V	Gazi se zdaj obilno zida, in če bode pospeševalo tako dalje, dobi mesto prav lepo lice. (Kamor se le pokaže katoličanstvo, se precej tudi v časnih rečeh napredek razodeva. Vr.)
Dva mesca je, kar sem patrijarhu in avstrijanskemu konzulu (v Jeruralemu) pisal o ustavljenji zidanja, in zdaj sem zvedil, da mi je turška pošta zgubila oboje pismo; tedaj nova zadruga. (Lepa turška pošta! Vr.) V teh okolišinah mi ne bo ostalo druzega, razun brez ozira na vladine ukaze dalje zidati, kolikor moje moči premorejo.
V	naj novejši dobi se je znatuo pomnožilo upauje, dobivati katoliških naselcev za Gazo iz Evrope; naj se le že enkrat dodela hiša, potem se bom resno pečal s to zadevo.
Konečno prosim, blagovolite o prilikah čitatelje spominjati na moj misijon; zakaj letos se ta inisijon gotovo šteje med nar ubožnisi . . .
J. Gatt, apostolski misijonar.
Prerokovanje, ki se je spolnilo.*)
Bilo je v začetku lanskega leta, ko je bil slabo-glasni Gambetta se predsednik francoskega ministerstva
*) Ta znameniti spisek smo posneli iz amerikanskega ,.IIIas-a" ki pa katoliški ondotni Cehi izdajajo za svoj narod
v Št. Lujzu. Došla nain je itev. 441, desetega letnika s slo-
in po njegovih mislili bi se bila imela vstanova na novo pregledati in kaj premeniti. Iskal si je prijateljev v verstah prekucuhov v omenjeni namen, in sicer s tim, da je predlagal, naj so odpravijo očitne molitve, ktere je bila državua zboruica po izgledu iz Amerike postavuo zapovedala o začetku zborovanja. Poslanec Gabriel Belkastel, neprestrašen borivec za vse dobro in blago, ki je naj bolj delal, da se ta molitev vstanovi, je po časnikih razglasil Gambettu nasprotno opombo. Besede tega navdušenega branitelja sv. vere so zadobile znak prerokovanja, ktero se je res spolnilo. Naj toraj tukaj postavimo njegove besede v zveličavni strah tistim, ki so med nami prijatelji Gambettovi, morebiti tudi tovariši v merzenji molitve. Pisal je Belkastel tako-le:
Danes Vi, gospod predsednik, s slabo zakrivanim zaverženjem snujete slovesuo zatajeuje imena Božjega, ktero je deržavni zbor globoko vtisnil v vstavo te zemlje. Z eno čerto hočete odstraniti to Ime, ki so ga že šest tisuč let po vsem zemljekrogu vsi ljudje v časti imeli. Vi hočete to Ime zbrisati, ne da bi imeli toliko poguma, povedati nam, zakaj ? in se delate s pohuljeno glavo. Glejte in pazite! Morete sicer Boga izključiti iz vstave, ktera je blizo svojega pogina; toda iz vlade nad svetom ne bodete nikdar zmožni ga izključiti; marveč, tisto uro, ko išete ga posloviti, ravno ta Bog pripravlja Vaše poslovljenje. On že šteje tedne Vaše omahujoče moči! Vi bodete padli, kakor drugi, padli bodete še globokeje kakor drugi ;*) dolgo po Va sem padcu pa bode Cerkev visoko povzdignjena, na grobeh in na prahu svojih sovražnikov slavodobituo darovala Bogu čast hvale kot spravo za odpad naroda, kterega ste Vi memogrede zapeljati poskušali!
Ta napoved se je nad Gambettom s strahotno naglico vresničila. Kako revno je bil veržen s svoje oblasti, in kako še vse bolj revna smert ga je pobrala kmali potem! Domišljevala si je rudečkarska zanikar-nost sv. Cerkev na Francoskem pokopati, ktera pa povzdignjena stoji toliko častitljivše, kolikor huje brez-verska petuhnjenost iše škodovati.
Izgled ženske blagosereiiosii.
V	Parizu, kjer se sicer zbira cvet vse hudobije, nahajajo se še izgledi djanske vernosti, kterim se je le čuditi. Omenimo tukaj za primer le tako zvane „Male sestre revežev," ki imajo v Parizu 5 hiš, azilov za bolne starčke.
V	teh hišah oskerbljuje okrog sto sester povprek do 1200 betežnih starih revežev. Hišni red je povsod enak: vse vodi prednica, ki se po zunanjem nič ne loči od druzih redovnic, le da jo imenujejo dobro „mater." druge pa „sestre." Pravila so za redovnice ostre, za oskerbljevane voljno prizanesljive. Bolniki so tako rekoč gospodarji, one so dekle za vse njihove potrebe, ki so večkrat jako zoperne, celo prosit hodijo za-nje miloščinje.
Od starčkov se ne zahteva druzega, kakor da «e za mirno smert pripravljajo; sestre jim skerhijo za vse : sestre jim dajejo hrano, in opravljajo vso postrežbo, prevezujejo jim rane, preskerbljujejo perilo, v bolezni jih varujejo, o smertni uri jih tolažijo, potlej jili zavijejo v mertvaško obleko, položijo na mertvaški oder, molijo poleg mertvega trupla, spremijo do vrat svoje hiše, od koder se odvedejo k zadnjemu počitku.
venskim napisom, gotovo iz prijateljske roke. Ako hi se imelo to nadaljevati, morebiti bi bilo blagim našim ondotnim rojakom vstreženo, da bi jiin pošiljali „Zg. Danico'* v zameno; v tem primerljeju bi samo prosili za napis. Med tem serčna hvala in brat. pozdrav.	Yr.
*) (Vsim znana je čez vse sramotila smert Gambettova, ki je sledila kmali petem.
V teh zavetiščih oskerbljevanje ni le prijazno, ampak je materno. Bolj veselo, bolj udano, bolj prijazno in ljubeznjivo bi ne mogla streči naj boljša mati svojemu otroku, kakor strežejo te blage duše čisto tujim starčekom. Genljivo je videti, kako veselo in zadovoljno stopajo te mlade matere obdane od množice starih otrok, kterih naj mlajši je star — 75 let!
Do tako blagega čutila se pa brezvestni liberalci seveda niso v stauu popeti, zato zahtevajo „laicizacijo" vsih bolnišnic. Kako divja beseda, kaj ne, ki pomeni še bolj divje djanje! Pomeni namreč zamenjavo redovnic s svetnim večkrat nič vrednim osebstvom. Kak razloček, je-li, med človekom, ki ima tolikanj blago, ker-ščauske ljubezni polno serce iu pa med liberalnim divjakom, ki še take blagovitosti ceniti in pripoznati več ne zna!
Naj svetejšemu Sercu.
Jezus! Tvoje Serce milo Je rešilo Nas pekla;
Naj zato bi vse ljubilo, Te slavilo Z dna serca!
Naj se združi vse stvarjeuje, Saj življenje I>aš mu Ti;
Veličastni spev v češenje, V poslavijenje Ti glasi.
Tam v nebesih naj krilati, Rajski svati Ti pojo;
Zemlja hvali v slogi zlati
Tisučkrati
Serce to!
Počešeno Serce milo! Si darilo Le za nas;
Naj bi Tebi čast zvonilo, Vse glasilo Večai čas!
Rud osi ar.
Razgled po svetu.
Rim. Skerbljivost sv. Očeta za Slovane. Bulgari grenkega obreda, kterih število se dan na dan množi, dobijo tri apostolske namestnike (škofe). Eden kot nadškof bode stanoval v Carigradu; druga dva v Bulgariji.
Prusaško. Prusake je blezo vender začelo malo sram biti, ker jim ni bilo dosti, da so sedanjega kardinala Ledohovskega dve leti v Ostrovski terdnjavi osorno terpinčili, potem ko je muko junaško prestal iu šel na tuje, so pa še zahtevali, da naj mu Avstrija ne dopusti gostoljubja na avstrijanski zemlji, od Italije pa še celo, da naj ga zopet Prusiji izda! Tedaj še niso bili zadosti svoje jeze nad njim uapasli tisti dve leti! Oziroma na izdajo je toraj pruski poslanec pl. Schlozcr razglasil neko opombo do vlad, v kteri pravi, da pruska vlada nikoli zahtevala ni od italske, da naj ji Ledohovskega izroči. ,.Gennauiau pa temu nasproti iz čisto zanesljivega vira poroča, da je bil Viktor Emanuvel poslal adjutanta k papežu z naznanilom, da po zahtevi pruske
vlade bi ji laška vlada imela izročiti kardinala Ledo-hovskega. Vsled tega so sv. Oče precej zapovedali, da naj se Ledohovski preseli v Vatikan. Poročevalec je za to porok s svojim imenom, ako je treba.
Bratovske zadeve. V molitev priporočeni:
Oseba, katera ima prestati veiiko nevarnost, se serčno priporoča v gorečo molitev z obljubo, ako srečno prestane, tla hoče zahvalo po „Zg. Danici" razglasiti. — Hudo bolna se serčno priporoča v molitev z obljubo, ako ozdravi, da hoče zahvalo po „Zg. Danici-1 razglasiti. -- V molitev je priporočenih več moških oseb, ki so na slabi poti, za spreobernjenje. — Zlo bolna zaupljivo kliče na pomoč premilostno Serce Jezusovo in se priporoča v bratovsko molitev, ter ako zadobi zdravje, hoče zahvalo po rZg. Danici" razglasiti. — Brat in sestra v bolezni priporočena za pomoč. — Otroci prav goreče priporočajo v molitev svojo staro mater, da bi jim naša tj. G. presv. Serca izprosila se dolgo zdravje, ako je Božja volja. — Za ljubi mir med brati in sestrami. — Prav ponižno se v molitev priporočam vsim udom naše lj. G. presv. Serca, da bi mi izprosili pomoč v moji bolezni, ki že dve leti ne morem iz postelje, iu moram zraven telesnih še veči dušne britkosti terpeti. Pomoč se razglasi. — Sestra priporoča svoje brate in sestre, da bi na priprošnjo N. lj. G. presv. Serca in sv. Jožefa v pravi edinosti med seboj živeli. — Na nogi hudo bolan mož goreče priporočen. — Nemodra deklina serčno priporočena za modrost. — Iludo bolna oseba za pomoč.
Zahvala:
Dolžnost naji veže spolniti obljubo, s katero sve se zavezale, da hočeve po „Zg. Danici" zahvalo naznaniti, ako bode uslišana naji molite? v grozno veliki stiski in sili, v kateri ni bilo nobene človeške pomoči pričakovati. Torej bodi v višo slavo presv. Sercu Jezusovemu, naši ljubi Gospej, sv. Jožefu, in sv. Frančišku Indijanskemu iz globočine serca tisočera zahvala!
//. M. P. Koledar za prihodnji teden:
23. mal. travna. S. Adalbert (Vojteh). — 24. S. Juri. — 25. — S. Marka. (Procesija v Ljubljani k sv. Petru.) — 2»>. Marija D. dobrega sveta. — 27. S. Pe-regrin. — 2H. S. Pavel s Križa. — 21). Peta nedelja po vel. noči. S. Peter m.
Opomba. Čas velikonočne spovedi in sv. Obhajila je pri koncu, ker :>. majnika je vnebohod N. G. J. Kr. Kdor to zanemari, cerkveno zapoved prelomi iu se loči iz občestva katoličanov, Bog omeči terde serca na priprošnje Naše ljube Gospe presv. Serca Jezusovega !
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. Pri dopoluivnih volitvah v raestui odbor v vsih o razredov so izvoljeni od narodnjakov priporočeni kandidati, namreč: v I. razredu gg. Fr. Kol man, Iv. Murnik, Mih. Pakič, Fr. Ravnih ar: v II. razredu dr. Fr. Papež, Fr. Žužek, Mir. Križnar, dr. II. Dolenec, J. Tomek, A. Ledenik, Fr. Šuklje; v III. razredu dr. Derč, A. Klein.
Iz katoliške družbe. Tombola 8. t. m. je dala čistega dohodka 35 gld., ktere je prečast. gosp. predsednik precej drugi dan poslal čast. g. župniku v Ko-šano. Serčna hvala blagim tombolašem!
Praznik sv. Jožefa se je v Madridu (tako naznanjajo časniki) v škofijski cerkvi z veliko vnemo in slovesnostjo obhajal. Zjutraj pri osmi maši je bilo velikansko število vernikov pri sv. obhajilu. Pri slovesni sv. maši ob desetih je bilo vse jako praznično; cerkev napolnjena, obilo duhovnov je spremljalo čast. škofa Danlia. Znamenito je to, da je bil katoliški časnik „Siglo futuro" ob straneh lepoovenčan s takimi-le napisi: „Svojemu posebnemu zagovorniku — slavnemu očaku sv. Jožefu — ženinu brezmadežne Device — varhu Božjega Sina — veličastnemu gospodarju svete družine — zavetniku katoliške Cerkve! — Prosi za Cerkev! — prosi za namestnika Jezusovega, papeža in kralja — prosi za starodavno (tradie ij on eln o) katoliško Španjsko! — prosi za naše sovražnike! — prosi za nas!
Verli študentje. Na univerzi Padovanski so nedavno študentje napravili katoliško družbo pod varstvom angelskega učenika (sv. Tomaža Akv.). Namen je, da se na univerzi budi katol. mišljenje in prizadevanje. Škof je blagoslovil novo družbo.
Otrok je liberalnha izplačal. Kakor je skor povsod navada (piše „Schulzeitung" v Donauworth-u), je bil v nekem velikem kraju naše domovine pred nekaj časom tudi okrajni šolski nadzornik, stopivši v šolo, od otrok pozdravljen z besedami: „Hvaljen bodi Jezus Kristus! Neutegoma usta odpre gospod nadzornik, kajti zdi se mu potrebno tako-le pojasnilo otrokom dati: Vaš pozdrav, otroci, je zdaj že precej iz mode, to pa /lasti zato, ker ni primčren za vsacega. Utegnil bi ne mara kterikrat kak jud ali pogan (ajd) stopiti v našo šolo, in za take vaš pozdrav nikakor ni pripraven, saj oni v Kristusa ne verujejo. Ako pa namesto tega pozdrava zanaprej rečete: „Dober dan," ali „Dobro jutro,u se nad temi besedami nihče «podtikati ne more. No tedaj, ti mala, kako moraš reči v prihodnje, ako zopet k Vam pridem? Deklica: „Dober dan!" — „Zakaj?" — Deklica (veliko boječa): „Zato, ker ste jud!" Razdražen poskoči inšpektor, — deklica pa berž popravi in pogumno roče: ,Ker ste pogan!"
Dobrotni darovi.
Za *tudentocsko kuhinjo: Cast. g. župnik Mat. Vi-demšek 1 gld. 70 kr. — Čast. g. Borovniški župnik Jan. Oblak 5 gld. — Cast. g. A. Z. 1 gld. — Oast. g. M. B. 2 gld. — Neka gospa 1 gld. — Cast. g. župn. Stef. Jaklič 2 gld. - Čast. g. Jak. Tomel 2 gld. — .G. Fr. Wolf iz Mengša po čast. g. J. Zorcu b gld. — Cast g. župn. Mat. Preželj 2 gld. — Neki g. učitelj 3 gld. — G. K. P. f^gld. — Čast. g. Jan. Štupar v Št. Gothardu 2 gld. — Oast. g. župn. Fr. Dolinar 1 gld. — Cast. g. župn. BI. L. i) gld. — Ornovaso 1 gld.
(Drugi dar. prih.)
Pogovori z gg. dopisovalci.
(.i. K —c na I).: Prav dobro in lepo vse; lepa hvala!
—	G. Jak. P—d na V.: Dobite zdaj — zdaj, ako še niste; tudi vse drugo po Vaši volji. Hog plati! — Gg. J. 6. in J. O. v T.: Za „Šmarn." smo naročili; najberže so že došle.
—	ti. M. Vid. v Os.: Naročnina pri zaloin. oddana in drugo vse opravljeno. Iskrena hvala in pozdrav. — G. A. K. v V.: Prav serčna zahvala za naglo sporočilo!
Odgovorni vrednik: Loki Jem. — Tiskarji in saloiniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.