Terme Ptjj S/m HOTELS A RESORTS ■'J&fi ag^ Torek:Tednikov kopalni dan \ -50 % na odraslo ali otroško celodnevno vstopnico Današnji kupon za 50 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Term Ptuj vsak torek do vključno 19. decembra 2017. Kupon ne velja med zimskimi, prvomajskimi, krompirjevimi in novoletnimi počitnicami, ob praznikih ter na dan organiziranih prireditev. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Drugi popusti so izključeni in se ne seštevajo. Ljudje in dogodki Iz ptujske porodnišnice Zadnji je bil Nejc, prva Mojca t: 02/ 7494 530 e: termalni.park@terme-ptuj.si O Stran 16 Ptuj, petek, 6. januarja 2017 letnik LXX • št. 2 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski ffij RADIOPTUJ ^ 89,8 ° 98,2 »ICH3 www.radio-ptuj.si Podravje • Požari na silvestrovo uničevali domove www.tednik.si IStajerskitednik. Stajerskitednik Podravje Sv. Tomaž • Začetek gradnje medge-neracijskega centra O Stran 6 Politika Podlehnik • Zakaj mora občina ustanoviti režijski obrat O Stran 7 Ljudje in dogodki Ormož • 120 let pihalnega orkestra O Stran 17 Šport Nogomet • V ZAE tudi Rok Kronaveter in Jure Matjašič O Stran 11 Zaradi ognja ostali brez vsega Pri družini Bukšek - Maroh v Cirkulanah so se, kot pri večini drugih hiš, v soboto pripravljali na najdaljšo noč v letu. Nič hudega sluteč so pekli potico, nato pa v samo nekaj minutah izgubili dom. Zvečer je ogenj uničil še dom Lorberjevih v Majšperku. Več na straneh 4 in 5. Aktualno * Hoja ob ribniku v Ljudskem vrtu nevarna? O Stran 2 Podravje * Kdaj sanacija dotrajanega borlskega mostu O Strani 6 irni Ormož • i v ■ Iscejo najemnika za Center Holermous O Stran 9 2 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 6. januarja 2017 Podravje, Ptuj • Načrti za mestno galerijo Kakšna bo nova ptujska mestna gale Župan mestne občine (MO) Ptuj Miran Senčar je v predvolilni kampanji obljubil ureditev mestne galerije, za katero so v letošnjem občinskem 70.000 evrov. Na ptujski občini smo zaprosili za pojasnila o kratko- in dolgoročnih načrtih za galerijo. Na Ptuju delujejo Miheličeva galerija v starem stolpu ob Dravi, Salon umetnosti na Prešernovi ulici (upravlja ju Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož (PMPO)), galerija Magistrat v avli Mestne hiše, na novo je urejeno razstavišče v Jadranski ulici 6, kjer razstavljajo člani Delavskoprosvetnega društva Svoboda Ptuj. Na ptujski občini so opozorili, da občasno deluje še nekaj improviziranih razstavišč, vsa pa so po obsegu majhna in že dolgo ne ustrezajo zahtevam sodobne galeristike: »To se zlasti pokaže vsako poletje ob festivalu Art Stays. Takrat celo mesto zaživi v sodobnih instalacijah, a prav vse postavitve festivala so improvizirane.« Dodali so še, da je Ptuj mesto velikega umetniškega potenciala, ki mu lahko sledimo skozi celo 20. stoletje in tudi danes: »Mesto nima pogojev, da bi sproti prezentiralo likovno produkcijo tu živečih ustvarjalcev, da bi si izmenjevalo razstave z drugimi galerijami, da bi domačo produkcijo izpostavilo primerjavam z mednarodnim prostorom in da bi ne nazadnje oblikovalo stalno razstavo ptujske likovne umetnosti 20. in 21. stoletja.« Galerije ustrezne velikosti in s primerno opremo, ki bi omogočala predstavitev sodobnih umetniških praks, mesto torej nima. V četrto gre rado? Galerija Magistrat naj ne bi omogočala tehnično zahtevnejših postavitev oz. je primerna le za določen tip razstav. »Razstavišče je vedno bolj namenjeno prezentacijam tipa javnih natečajev in drugim vsebinam, ki so na dnevnem redu mestne politike. Slednje moramo pozdraviti, saj meščani tako lahko spremljamo razmišljanja, o katerih razpravljajo različne službe MO Ptuj in mestni svet,« so razložili na ptujski občini. Direktor PMPO Aleksander Lorenčič je dodal, da je galerijska dejavnost pomembna tudi v okviru ptujskega muzeja: »Salon umetnosti in zlasti Miheličeva galerija (prej paviljon Dušana Kvedra) sta prostora, kjer so gostovali že številni domači in tuji umetniki. Miheličeva galerija je znotraj PMPO opredeljena kot samostojni galerijsko-razstavišč-ni oddelek z delovnim mestom kustosa galerista, ki ga plačuje MO Ptuj.« Da bi javnost seznanili z možnostmi novega razstavišča, so lani novembra v njem pripravili predstavitev monografije o slikarju Albinu Lugariču. Foto: CG Ptuj • Težave v ribniku Ljudski vrt Hoja ob ribniku nevarna? Ribnik v Ljudskem vrtu na Ptuju, ki je del tamkajšnjega parka, naj bi bil vse bolj nevaren. Na to je pred kratkim opozorila tudi mestna svetnica in ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič. Da so s problemi seznanjeni, so potrdili tudi vzdrževalci ribnika, Javne službe Ptuj. A pravijo, da bo za celovito ureditev tega problema treba zagotoviti dodatna občinska sredstva. »Predvsem v zadnjem letu je nabrežina začela vidno propadati, vsake toliko se kakšen del zruši v vodo in je zato nevarno za vse, ki se približajo ribniku. Tudi starejši ljudje, ki pogosto pridejo z vnuki hranit račke. Ne vem, zakaj je gladina vode v zadnjem letu tako padla, na to vprašanje mora poznati odgovor kdo drug. Dejstvo pa je, da ribnik krasi naše okolje, seveda le, ko je urejen. Je zaščitni znak naše neposredne okolice in želimo si, da bi bil urejen, sprehod ob njem pa varen,« pravi Vaupotič Zemljičeva, ki je za pomoč že zaprosila ptujsko občino. Ribnik je namreč v neposredni bližini šole, ki jo vodi, zato je strah razumljivo prisoten tudi zaradi potencialne nevarnosti nezgod. Otroci v parku in ob ribniku preživijo zelo veliko časa, k sreči do zdaj nesreč ni bilo. Da bi se jim tudi v prihodnje izognili, pa bo ukrepanje nujno. Tega se zavedajo tudi v podjetju Javne službe Ptuj, ki vzdržujejo ribnik na podlagi koncesijske pogodbe. Potrdili so laično ugotovitev, da je nabrežina začela vidno propadati, zato naj bi po naročilu ptujske občine že naročili PZI-projekt sanacije vodnega zajetja in čiščenja naplavin. Ta je bil podlaga za pridobitev vodnega soglasja, ki so ga konec leta 2016 tudi pridobili. Kot pojasnjuje Peter Bezjak iz podjetja Javne službe Ptuj, sta skladno s PZI-dokumentacijo predvidena zaščita brežine in čiščenje naplavin: »Kot pa sami ugotavljate, je vode premalo predvsem v sušnem obdobju, ko dotok vode presahne, ta težava se rešuje z delovanjem črpalke, ki smo jo generalno obnovili poleti 2015.« Jasno je torej, da je to problem, ki je prisoten več let in se ponavlja, a se je še intenziviral. V preteklosti so že imeli podobno situacijo, da je voda upadla, a se je v določenem času spet dvignila s pomočjo delovanja črpalke.»Stvar bi bila urejena s stalnim dotokom vode, za kar bodo potrebna dodatna sredstva občine,« še pojasnjuje Bezjak. V proračunu MO Ptuj 2017 ni predvidenih sredstev za celostno ureditev območja skladno s pridobljeno projektno dokumentacijo, predvidevajo pa izvajanje nujnih vzdrževalnih del in pridobitev ponudb za izvedbo obnove. Dženana Kmetec Foto: CG Nabrežina je vidno upadla, prav tako gladina vode v ribniku. Ptujski razstavni prostori Spisali smo seznam prostorov na Ptuju, ki stalno ali občasno služijo kot (bolj ali manj primerna) razstavišča, in jih našteli okoli trideset. Verjetno smo kakšnega nehote izpustili, za kar se vnaprej opravičujemo. Razstavišča: Arheološko razstavišče Ptuj, Furstova hiša, Galerija Gema, Galerija Magistrat, križni hodnik in refektorij dominikanskega samostana, Miheličeva galerija, razstavišče Knjižnice Ivana Potrča Ptuj, Salon umetnosti, Stari zapori, Zgodovinski arhiv na Ptuju ... Improvizirana razstavišča: Center interesnih dejavnosti Ptuj, Mestni kino Ptuj, Mestno gledališče Ptuj, Narodni dom, prostori Četrtne skupnosti Center, prostori Društva Optimisti, prostori Društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj, razstavišče Pokrajinske zveze društev upokojencev v Domu Franca Krambergerja, razstavišča v osnovnih in srednjih šolah, Stara steklarska delavnica ... Razstavišča v gostinskih lokalih, trgovinah in trgovskih središčih: Blagovnica, hotel Mitra, kava bar Or-fej, kavarna Bodi, Kolnkišta, MuziKafe, Q-center, Qlandia, recepcija grand hotela Primus, Sladka kavarna ... Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc, Eva Milošič, Monika Levanič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@ radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 105,65 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij' in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). petek • 6. januarja 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski 3 rija? proračunu že rezervirali „s Polovico stroškov predstavljajo zaposleni Največji strošek mestnih galerij praviloma predstavljajo zaposleni; skupaj s povračili za službene poti se ti stroški v povprečju gibljejo okoli polovice skupnih stroškov galerije. Sledijo programski stroški, za katere občine v povprečju namenjajo med 30 in 40 % vseh sredstev galerije. Sem sodijo materiali za razstave in izvedbo različnih delavnic, oblikovanje in izdaja publikacij (s prevodi, teksti, lekturo in foto storitvami), honorarji za sodelujoče umetnike, najemi avdio in video opreme, transport umetnin in podobno. Prostori slovenskih mestnih galerij so večinoma v občinski lasti (izjema sta galeriji v Novi Gorici in Slovenj Gradcu, za kateri občini plačujeta najemnino), zato občine praviloma plačujejo le obratovalne stroške. Za elektriko, vodo, ogrevanje, varovanje, čistilni material, tekoče vzdrževanje itd. občine v povprečju porabijo med 10 in 20 % vseh namenskih sredstev. Nekatere galerije del denarja namenijo še za izobraževanja zaposlenih ali odkup eksponatov. Večina mest ima poleg mestnih galerij tudi druga razstavišča. Na MO Ptuj ob tem poudarjajo, da je treba razstavne prostore in možnosti PMPO ločiti od dejavnosti mestne galerije: »Že leta je program, namenjen spremljanju in prezentiranju sodobne ptujske likovne produkcije, priključen PMPO, vendar za ta program sredstev ne namenja Ministrstvo za kulturo (MK), temveč ptujska občina. V vsebinskem smislu je ta dejavnost že leta občinska. Delovanje PMPO in drugih slovenskih muzejev, ki jih financira MK, je natančno določeno in ne vsebuje prej omenjenih aktivnosti.« Prostori bodoče galerije so v surovem, a ne v slabem stanju Ptujska mestna galerija naj bi svoje prostore dobila v tretji etaži stavbe na Prešernovi ulici 29, kjer je do nedavna delovala uprava vrtca. Nekateri meščani so sicer podvomili, da bo 70 tisočakov za ureditev prostorov, ki so še v precej surovem stanju, v resnici zadoščalo. Na občini so dvome zavrnili: »Prostor na Prešernovi 29 je v gradbeno surovem, ne pa v slabem stanju, saj je bila lani na podlagi odločbe inšpektorata izvedena rekonstrukcija tal in podstrehe celotnega severnega dela tretje etaže.« Okvirnih izračunov letnih stroškov delovanja nove galerije na ptujski občini sicer še nimajo, so pa napovedali: »Sistem delovanja se bo vzpostavil postopno (v nekaj letih). V prvi fazi je predvidenih 12.000 evrov sredstev za izvedbo programa v letu 2017, ki zajema pripravo in postavitev razstav, tisk katalogov, strokovno vodenje ogledov, promocijo in Gradbeni strokovnjaki so najnujnejše posege, potrebne za vzpostavitev sodobnega razstavišča na Prešernovi ulici 29, ocenili na 70.000 evrov. Mestne galerije v slovenskih občinah Galerija Organizacija rnmñ Število zaposlenih Celje Galerija sodobne ume- Vsa tri razstavišča 173.000 (v letu 2015) 3 (kustodinje) tnosti, Likovni salon delujejo pod okriljem Celje, Galerija erotike Centra sodobnih Račka umetnosti Celje; ta je del javnega Zavoda za turizem in kulturne prireditve Celeia Celje, katerega ustanoviteljica je občina Ljubljana Mestni muzej Ljubljana, Mestna galerija Ljubljana (MGL), Galerija Jakopič, Galerija Vžigalica, Kulturni center Tobačna 001, Bežigrajski galeriji 1 in 2 ter Plečnikova hiša Vse našteto deluje pod okriljem mestnega javnega zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane (MGM) Okoli 250.000 za MGL, za MGM skupaj 1.656.379 (v letu 2016) 4 (samo v MGL) Maribor Umetnostna galerija Javni zavod je leta 96.213 (v letu 2015, 16 Maribor 1954 ustanovila občina Ministrstvo za kulturo je primaknilo še 582.666) Nova Gorica Mestna galerija Nova Gorica Galerija je od leta 1997 delovala v okviru javnega zavoda Goriški muzej, leta 2000 pa je prešla pod okrilje javnega zavoda Kulturni dom Nova Gorica (KDNG), katerega ustanoviteljica je občina 86.000 (v letu 2016, opozorilo: ta znesek ne vključuje zaposlenih, ki se financirajo preko KDNG) 2 (kustos in tehnični koordinator, za vodenje galerije pa skrbi direktorica KDNG) Novo me- Jakčev dom V sklopu javnega za- 137.000 (v letu 2015) 3 (dve umetnostni sto voda Dolenjski muzej zgodovinarki, ena od Novo mesto njiju kot kustodinja vodi program, in re-ceptorka) Slovenj Gradec Galerija Slovenj Gradec Ustanoviteljica je občina Okoli 6.000 letno (za pokrivanje stroškov, posebnih sredstev za delovanje galerije ne namenjajo) Za postavitve razstav skrbijo uslužbenci ali sami razstavljavci, delovanje galerije vodi strokovni sodelavec, zaposlen v občinski upravi, znotraj svojega delovnega časa Velenje Galerija Velenje Galerijo je leta 2008 1.471.890 (v letu 2015, 3 (direktorica in dve občina ustanovila kot od tega za tekoče de- kustodinji) samostojni javni zavod, lovanje 134.497 evrov, junija lani pa jo je pri- ostalo za investicije) pojila javnemu zavodu Festival Velenje Ptuj (načrtovano) Mestna galerija Se ni znana 70.000 za ureditev prostorov, 12.000 za program (v letu 2017) 1 (receptor) Veselimo se enaintridesetega neprimernega razstavišča Ob vseh praznih prostorih v lasti ptujske občine se je treba vprašati, ali so izbrani prostori v tretji etaži stavbe za mestno galerijo res najustreznejši. Dostop do razstavišča je starejšim, bolnim, invalidom in tistim z otroškimi vozički trenutno tako rekoč povsem onemogočen. Ptujski župan Miran Senčar je sicer večkrat poudaril, da bo nujno treba postaviti dvigalo. To naj bi, predvidoma v stekleni izvedbi, k stavbi postavili na notranjem dvorišču (ta strošek, domnevamo, v načrtovanih 70 tisočakih še ni vštet). Okusi so seveda različni, svoje bo povedala stroka. Tudi dragocena umetniška dela (velika platna, kamnite skulpture, instalacije itd.) in občutljivo tehnično opremo (računalnike, projektorje), stojala, podstavke, stole ipd. bodo torej v tretjo etažo bodisi ročno znosili po zlizanih stopnicah bodisi jih (kasneje) dvignili s steklenim dvigalom. Njegovih mer še niso razkrili, gotovo bodo impresivne. Na občini so zatrdili: »Glede izvedbe in postavitve razstav (tudi kiparskih) v galeriji ne vidimo težav, ker sta in bosta izvedljivi v danih okvirih.« Nekateri jih sicer kljub vsemu vidimo ... Dvigalo in prej našteti občani bodo torej še malo počakali; medtem poglejmo, kako bo s preostalimi. Bodoča ptujska mestna galerija ne premore enega samega parkirnega mesta. Za potrebe dostave bo sicer mogoče uporabiti pločnik ali morda celo notranje dvorišče, sistemska rešitev pa to zagotovo ne bo. Najbližje brezplačno parkirišče, tudi za avtobuse, je pod gradom. Nalijmo si čistega vina: povprečni Ptujčan si plačljivega ne privošči kar tako . EM honorar za kuratorja oz. vodjo posameznega projekta.« Za primerjavo: po besedah direktorja ptujskega muzeja za Miheličevo galerijo stroški vzdrževanja, čiščenja, ogrevanja, priprave in postavitve razstav, tiskanje katalogov itd. letno znašajo okoli 19 tisočakov (galerijsko dejavnost financira občina, za dodatne dejavnosti pa delež prispeva tudi PMPO). Zaposlitev (še) ne bo Sprva naj bi za program nove galerije skrbela strokovna komisija za mestno galerijo. »V začetku ne bo nobene zaposlitve razen nekoga, ki bo prisoten v galeriji, ko bo ta odprta,« so povedali na občini. Dolgoročno načrtujejo vzpostavitev stalnega strokovnega in neodvisnega vodenja galerije, o finančnih posledicah načrtov je še preu-ranjeno govoriti. Na očitke, da bi občina denar lahko porabila smotrneje, odgovarjajo: »O ob- činskem proračunu odločajo mestni svetniki. Člani komisije za mestno galerijo menijo, da Ptuj potrebuje primeren (tudi primerno velik) razstavni prostor in ambiciozen program, saj so prepričani o ustvarjalnem potencialu mesta.« Ozrli smo se po preostalih mestnih občinah v Sloveniji, ki so na mestne galerije ponosne. V Novem mestu so poudarili, da je »galerijska dejavnost del urbanosti oz. kultiviranosti in ustvarjalnosti nekega mesta«. V Velenju so celo prepričani, da galerija zaradi povečanega števila obiskovalcev pozitivno vpliva na razvoj turizma. Morda najdrznejši korak so napravili v Celju, kjer so nam povedali: »V sklopu Centra sodobnih umetnosti Celje deluje Artist in residence program, ki umetnikom omogoča bivanje in ustvarjanje v t. i. rezidenčnem stanovanju.« Ptuj tako ne bo oral ledine, temveč capljal za drugimi mesti. Dženana Kmetec in Eva Milošič Opomba: za podatke smo zaprosili vse slovenske mestne občine, žal pa jih lahko objavimo le za tiste občine, ki so nam jih tudi posredovale. Foto: CG 4 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 6. januarja 2017 Majšperk • Ob slovesu leta 2016 sta zakoncema Lorber ogenj in dim uničila dom » Ko vidiš, da ti vrag vse jemlje ... « Fotografije, spomine, stene, tla, strope zakoncev Lorber s Sestrž so 30. decembra uničili ogenj, dim, temperatura, ki se je povzela preko 400 stopinj Celzija. »Še vedno me zlomi, ko vstopim v hišo,« je štiri dni po požaru skrušen dejal Andrej Lorber. »Še ob treh popoldan sem v hišo nosil drva, nato pa je okrog štirih počilo in v trenutku zagorelo. Razneslo je namreč rezervoar kosilnice. In ko vidiš, da ti vrag jemlje vse skupaj ... Jaz nisem mogel natipkati številke 112 na telefon. Saj gasilci niso dolgo hodili, ampak tako težko sem jih pričakoval,« je spomine na usodni večer, ki je zakoncema uničil Prostovoljni gasilci so imeli v prazničnih dneh, med 26. decembrom in 1. januarjem, ponovno obilo dela. Na Ormoškem je v naselju Lahonci zagorela trava zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov. Gasilci PGD Ivanjkovci in Hardek so požar na površini okoli enega kvadratnega metra pogasili. V občini Rače-Fram je zagorel zabojnik za papir, na Zgornji Hajdini je zagorelo v gospodarskem objektu. Gasilci PGD Hajdina, Gerečja vas, Slovenja vas in Hajdoše so požar pogasili, s podstrešja odstranili uničeno krmo in prostor pregledali s termo kamero. Na Ptuju je med prazniki zagorelo odpadno vejevje. Gasilci PGD Ptuj so požar na površini okoli petindvajset kvadratnih metrov omejili in pogasili. V Kidričevi ulici v Lenartu, v kraju Ranče v občini Rače-Fram, pa so gasilce na pomoč poklicali zaradi dimniškega požara. V Velikem Vrhu v Cirkulanah je prišlo do preobremenitve peči centralne napeljave. Gasilci PGD Cirkulane in Stojnci so v peči zaprli dovod zraka in počakali, da je padla temperatura vode. Konec decembra je zagorelo v pomožnem objektu v naselju Novake pri Poljčanah, v Sestržah pri Lorberjevih, ogenj pa je uničil tudi hišo v Cirkulanah. Na Ormoški cesti na Ptuju je zagorela lesena vrtna uta, v Zlatoličju pa so gasilci PGD Zlatoličje in Starše posredovali ob dimniškem požaru, saj se je požar razširil tudi na del ostrešja. / domovanje, z robcem v roki obujal Lorber. Sreča v veliki nesreči Zagorelo je v nadstrešku ob stanovanjski hiši, ogenj je nato zajel še okoli štiri kubične metre drv, na garaži je zgorelo ostrešje, okno in vrata. Požar, ki se je nemudoma razplamtel, se je kljub hitremu posredovanju gasilcev PGD Medvedce in Majšperk razširil tudi na hišo. Ognjeni zublji so uničili približno 80 kvadratnih metrov fasade, v notranjosti hiše pa sta popolnoma poškodovana oplesk in električna napeljava. »Najprej smo se lotili gašenja lope, nato pa smo ščitili še hišo. Za- va. »Vse vnukinje sem imela na počitnicah. Ko sem videla plamen, sem oblekla punce in jih napotila k sosedom. Želela sem poklicati gasilce, pa zaradi šoka nisem več videla številk na telefonu. Nato sem se v hišo želela vrniti še po dokumente in denar, pa sem si mislila, če mi bo že vse vzelo, naj mi še zadnjo penzijo. Trenutek za tem je počilo okno, srečo sem imela, da sem se tako odločila,« je s tresočimi rokami in glasom pojasnjevala Majda. »Težko je prositi, če nisi navajen« Dim ter visoka temperatura sta uničila domovanje zakoncev. »Ko sva se upokojila, sva se odločila, da prenoviva hišo, dokler sva še pri močeh. Sedaj morava ponovno obnoviti fasado, ki je bila narejena marca, obnoviti notranjost, da se bova FOTO: Mojca Vtič Zakonca Lorber imata hišo sicer zavarovano, a se bojita, da denar zavarovalnice ne bo pokril nastalih stroškov. radi visokih temperatur sta počili dve okni na stanovanjskem objektu, zato se je dim razširil tudi v notranjost in uničil sobe,« je povedal predsednik PGD Medvedce Miran Novak, ki je dodal, da je na intervenciji sodelovalo 29 gasilcev. Sreča v veliki nesreči, bi lahko rekli za požar, ki je ob izteku leta prizadel Lorberje- Ogenj in dim sta uničila fasado in notra Slovenija, Podravje • Gasilci imajo polne roke dela Temen in gost dim - prvi znak za dimniški požar Na območju Slovenije je bilo do konca decembra evidentiranih okrog 450 dimniških požarov - zaradi vžiga saj, iskrenja in neustreznega tehničnega stanja dimniških naprav. Statistika opozarja na skrajno pazljivost pri uporabi kurilnih naprav in ustrezno vzdrževanje. Če se požar iz dimnika razširi na stavbo, so posledice lahko tragične, svarijo strokovnjaki. Zato je v primeru dimniškega požara treba nemudoma ukrepati. Kako ga prepoznamo, pojasnjujejo na Upravi za zaščito in reševanje (UR-SZR): »Začetno fazo dimniškega požara prepoznamo po intenzivnem izhajanju temnega oziroma temno rumenega dima iz dimnika, v intenzivni fazi gorenja oblog pa tudi po iskrah ali celo plamenu na ustju dimnika. Zato dimniški požar najprej opazimo zunaj stavbe, največkrat ga v tej fazi prvi opazijo sosedje ali mimoidoči. Pri intenzivnem gorenju oblog se v dimniku lahko pojavi tudi rahlo »bobnenje«. Debelejše obloge gorijo dlje časa in bolj intenzivno. Če ima dimnik manjšo toplotno upornost, so površinske temperature dimnika višje, zato lahko nastanejo razpoke in skoznje v prostore izhaja dim. Če v kurilni napravi trdno gorivo zgoreva nepopolno, dimni plini vsebujejo tudi saje in nezgorele ogljikovodike, ki se kot gorljive obloge nabirajo na stenah dimniškega priključka in dimnika. Če so obloge izpostavljene previsokim temperaturam, na primer dimnih plinov, se vžgejo in gorenje oblog pomeni dimniški požar.« Dimniškega požara nikar ne gasite z vodo Če zaznate katerega od omenjenih znakov, morate nemudoma ukrepati. Takoj pokličite številko 112 in sporočite nujne podatke. Dimniški požar lahko omejite tako, da zaprete ali vsaj omejite dovod zraka v kurilno napravo in s tem tudi v dimnik. Zapreti je treba vse morebitne odprtine na dimniku, skozi katere lahko vanj prihaja zrak (npr. priključki na dimnik, dimniška vratca). O nastanku dimniškega požara je treba takoj obvestiti tudi vse uporabnike prostorov in stanovanj, skozi katere poteka dimnik, nato pa preostale uporabnike oziroma stanovalce stavbe. Na URSZR še svetujejo, da če je mogoče in to ne pomeni nevarnosti za vašo varnost, je treba omogočiti dostop do dimnika po vsej višini, od njega odmakniti morebitne gorljive materiale in se Število požarov zaradi saj, iskrenja in neustreznega stanja dimniških naprav I 2011 I 2012 I 2013 I 2014 I 2015 I 2016 I 384 511 456 357 532 449* *Na dan 28. december 2016 pripraviti na gašenje začetnega požara okoli dimnika. Ta se lahko najprej pojavi na kritičnih točkah Kako preprečiti dimniški požar? Na Upravi RS za zaščito in reševanje (URSZR) pravijo, da lahko ogroženost močno zmanjšamo s pravilno vgradnjo, vzdrževanjem in uporabo kurilne dimovodne in prezračevalne naprave. Zato svetujejo: • kurilno napravo in dimnik z ustreznimi tehničnimi lastnostmi naj vgradi pooblaščeno podjetje skladno z navodili proizvajalca oziroma predpisi; • preprečiti je treba nalaganje gorljivih oblog v dimniku, če pa se že nabirajo, jih je treba odstraniti (zaradi zahtevnosti naj ta dela opravi dimnikar); • zagotoviti je treba takšno zgorevanje, da saje in smola sploh ne nastajajo in se zato ne morejo nabirati v dimniškem priključku in dimniku, kar zagotovimo s pravilno vgradnjo kurilne naprave z majhnimi emisijami in visokim izkoristkom; • kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave je treba redno pregledovati in vzdrževati; • v kurilni napravi kurite samo gorivo, ki ga predvidi izvajalec, nikoli pa ne odpadkov. Kurite s suhim lesom, sušenim na zraku, polena morajo biti prilagojena velikosti kurišča in toplotni moči kurilne naprave, zakuriti in kuriti je treba skladno z navodili proizvajalca ali vsaj splošnimi pravili kurjenja glede na izvedbo kurišča. dimnika, kot je priključek na dimnik, iztočna in čistilna dimniška vratca, na prehodu skozi strope in streho, na morebitnih gorljivih oblogah in pohištvu ob dimniku ipd. Opozarjajo še, da je treba upoštevati, da je temperatura gorenja saj in smol v dimniku lahko tudi višja kot 1000 stopinj Celzija. Sicer pa dimniškega požara nikar ne gasite z vodo, ker se voda v dimniku upari in lahko poškoduje tistega, ki gasi, pa tudi dimnik: / Vir: URSZR Foto: arhiv petek • 6. januarja 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski 5 lahko vrnila v hišo. Namreč tukaj ne moreva spati, ne moreva si kuhati, kurilnico je razgna-lo ... Radio, zvonec, rože, karkoli je bilo kje, ne moreš niti prijeti v roke. Črno je kot v kovačnici,« je s solzami pripovedovala Majda, premolknila in nadaljevala: »Vse sva si s svojimi rokami prislužila.« Na vprašanje, ali sta se že obrnila na občino za pomoč, sta dejala: »Nismo se še obrnili na nikogar. Težko je prositi, če nisi navajen.« Brez prošnje po pomoči pa so jima roko že ponudili sovaščani, sosedje, sorodniki. »Hvala Bogu za gasilce, ki so rešili streho in hišo, hvala policiji, sosedom, sovaščanom za vso pomoč in podporo,« sta še dodala zakonca, ki sta se po našem obisku odpravila na kosilo k sosedom, nato pa se vrnila v s sajami prekrito hišo, da si ponovno uredita dom. Mojca Vtič FOTO: Mojca Vtič njost hiše. »Ne odpirajte dimniških vratc, saj je velika nevarnost, da ogenj in dim izbruhneta v prostor. Dimniški požar naj omejijo, in če je treba, pogasijo gasilci. Gašenje dimniškega požara je zahtevno. Če ni večje nevarnosti za poškodbe dimnika in požar na stavbi, lahko zgorevanje oblog nadzoruje dimnikar, ki je sicer usposobljen za izži-ganje gorljivih oblog v dimniku. Ne vstopajte v zadimljene prostore, saj se lahko zastrupite z dimnimi plini, predvsem s CO, zaradi pomanjkanja kisika v zraku lahko pride do zadušitve.« Potrebno je redno čiščenje dimnika Ko je požar v dimniku pogašen, je treba dimnik, še posebej na kritičnih mestih - prehodih skozi gorljive strope in streho, ob gorljivih oblogah dimnika - nadzorovati še nekaj ur, dokler se vsi deli in površine dimnika ne ohladijo pod mejno temperaturo vžiga, to je pod 85 stopinj Celzija. Prav tako mora po požaru dimnikar temeljito pregledati in odstraniti morebitne nezgorele obloke, saj je velika verjetnost, da je treba dimnik ali vsaj dimniško tuljavo zaradi temperaturnih preobremenitev obnoviti ali celo nadomestiti z novo. Na Upravi pa še poudarjajo, da je treba spremeniti način kurjenja, ki je povzročil dimniški požar. Če to ni mogoče, pa je potrebno redno ali morda tudi pogostejše čiščenje dimnika. Monika Levanič Cirkulane • Požar povsem uničil hišo Na silvestrovo so ostali brez vsega Tlidi pri družini Bukšek ■ Maroh so se, kot pri večini drugih hiš, pripravljali na najdaljšo noč v letu. Nič hudega sluteč so pekli potico, nato pa v samo nekaj minutah izgubili dom. Na zadnji dan lanskega leta je okoli pol enajste ure dopoldan zagorelo pri Bukšek - Maroho-vih v Gradiščah 13 v občini Cirkulane. Po besedah Ivana Maro-ha je razneslo dimnik iz nerjavečega (inoks) jekla. Dogodek je nenavaden, saj sta bila tako dimnik kot kaminska peč nova; vgradili so ju šele pred nekaj meseci, ko se je v hišo priselila mlada družina in prenovila del stavbe. V času eksplozije so se stanovalci zadrževali v drugih prostorih hiše, zato so požar opazili šele, ko je zmanjkalo električnega toka. Kabel je namreč pregorel, do takrat pa je bilo v ognju že vse ostrešje. V stanovanjskem objektu z gospodarskim delom je živelo sedem ljudi: stara starša in mlada družina s tremi šoloobveznimi otroki. Vsem se je iz goreče hiše uspelo rešiti brez poškodb, pred ognjenimi zublji so rešili tudi domače živali, nekaj opreme in osebnih stvari, za vse Gasilci so na kraj dogodka prispeli izjemno hitro, rešiti žal niso mogli skoraj ničesar. ostalo pa časa ni bilo. Gasilni aparat so sicer imeli, vendar je bilo za njegovo uporabo ob odkritju požara žal že prepozno; lahko so le še poklicali gasilce. Dim se je s pogorišča vil še nekaj dni po požaru. - «i Foto: EM Kaj natanko je povzročilo eksplozijo v dimniku in s tem požar, gasilci niso mogli ugotoviti. Tako dimnik kot kaminska peč sta bila nova ... Ukrepala bo tudi občina Sosedje so prizadeti družini ponudili bivanje v sicer praznem vikendu v bližini, pripadniki Civilne zaščite so pomagali tja zvoziti osnovno opremo (štedilnik, hladilnik ipd.). Še istega dne je družino obiskal tudi župan Cirkulan Janez Jurgec: »Odzvali smo se nemudoma. Takoj smo tudi sklicali korespondenčno sejo občinskega sveta, da bo občina lahko pomagala z denarnimi sredstvi. Ko bo družina začela graditi, bo lahko z naročilnico za 4.000 evrov kupila del potrebnega materiala.« Takšno pomoč je cirkulanska občina ponudila že v preteklih podobnih primerih. Marohovi so na dan požara sicer skromno zatrjevali, da ne potrebujejo ničesar, da se bodo že nekako znašli. V tako težki preizkušnji so nam celo ponudili pijačo in zaželeli srečno novo leto ... Rešiti se ni dalo (skoraj) ničesar Požar je pogasilo natanko 30 gasilcev iz prostovoljnih gasilskih društev (PGD) Cirkulane, Bukovci in Stojnci, ki so se na kraj dogodka pripeljali s šestimi gasilskimi vozili. Poveljnik PGD Cirkulane in vodja gasilske intervencije Ivan Tetičkov-ič je sicer priznal, da je bil požar javljen pozno: »Vendar pa bi lastniki hiše morda še lahko kaj rešili le, če bi bili v trenutku, ko je začelo goreti, v prostoru s kaminsko pečjo.« Gasilci so od sproženega alarma do prihoda na kraj požara potrebovali le 11 minut. »To je v naših koncih skoraj rekord. Naše gasilsko društvo ima praviloma med pet in osem minut intervencijskega časa, torej časa, ki preteče od klica do izvoza prvega vozila. Temu je treba prišteti še čas prevoza do kraja nesreče. Za odročnej-še kraje, npr. za Meje, Paradiž ali Slatino, samo za pot potrebujemo tudi do deset minut,« je razložil Tetičkovič. Ko so gasilci prispeli, je ostrešje že zgorelo, deloma so lahko rešili samo kuhinjo. Poveljnik je povedal še, da je stanovanj sko-gospodarska stavba kljub intervenciji povsem uničena: »Po moji oceni, sicer nestrokovni, je stavba totalka. Gre za starejšo hišo, deloma butano, deloma leseno. Cela konstrukcija je bila v mavčnih ploščah in lesu, zato je bila močno vnetljiva. Ko bu- tane stene malo poliješ z vodo, razpadejo, pri lesenem delu pa bi se morda še dalo kaj sanirati.« Ker hiša ni bila zavarovana, so njeni prebivalci na silvestro-vo minulega leta izgubili praktično vse. Eva Milošič Kako lahko pomagate? Družini lahko prek Karitas ali Rdečega križa namenite finančno pomoč. Če želite podariti življenjske potrebščine (hrano, oblačila, pohištvo in podobno), se o tem dogovorite s Tatjano Maroh na telefonski številki 070 256 718. Potrebščine bodo v nedeljo, 15. januarja 2017, med 14. in 18. uro v cirkulanskem gasilskem domu zbirali tudi gasilci PGD Cirkulane in pripadniki Civilne zaščite Cirkulane. Če kakšnega od zbranih predmetov družina ne bo potrebovala, ga bodo poklonili drugim pomoči potrebnim družinam v občini. Nadškofijska Karitas Maribor TRR: SI56 2410 0888 8888 889 Sklic: SI00 291461 Namen: Pomoč družini Bukšek-Maroh po požaru Območno združenje Rdečega križa Ptuj TRR: SI56 0420 2000 0348 846 Sklic: SI00 245105 Namen: Pomoč po požaru za družino Maroh-Buk-šek-Gradišča Foto: EM Foto: EM Foto: EM 6 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 6. januarja 2017 Podravje, Cirkulane • Obnova mostu pri Borlu Ograjo bodo popravili ta mesec, Borlski most je precej dotrajan, konec lanskega novembra je bil v prometni nesreči še poškodovan. Objekt se je na seznamu Župan Cirkulan Janez Jur-gec je poudaril, da na občini na težave z borlskim mostom opozarjajo že več let: »Most je statično že malo problematičen in dotrajan. Ograja je popolnoma uničena in bi jo bilo treba obnoviti, v prometni nesreči je bila še dodatno poškodovana. K sreči je nastala samo materialna škoda; če bi vozilo zgrmelo v Dravo, bi bile posledice gotovo hujše. Most je tudi brez razsvetljave, ki bi jo po zadnjih standardih potreboval.« Most na regionalni cesti Spuhlja-Zavrč so zgradili leta 1978, odtlej pa ga sploh še niso obnavljali, temveč bojda le skrbeli za njegovo sprotno vzdrževanje. Na Direkciji RS za infrastrukturo (DRSI) so sicer priznali: »Most je zaradi razpokanega vozišča, luščenja pločnikov za pešce, poškodb hidroizolacije in korodirane ograje potreben obnove. S sanacijo vseh poškodb bo podaljšana življenjska doba mostu.« Obenem so zatrdili, da je most za udeležence v cestnem prometu kljub povedanemu varen, zato posebnih omejitev doslej niso vzpostavili. Na DRSI namreč redno spremljajo stanje premostitvenih objektov; glede na vrste materialov redne preglede izvajajo na eno ali dve leti, vsakih pet ali šest let pa opravijo glavne preglede. »Na podlagi ugotovitev na teh pregledih se za izbor najbolj ogroženih objektov izdela analiza varnosti, ki je podlaga za morebitno nadaljnje ukrepanje, npr. omejitev prometa oz. največje dovoljene osne obremenitve ali skupne teže vozila,« so pojasnili. Gre v tretje rado? Prebita ograja je trenutno zgolj označena, ne pa tudi zaščitena. Na DRSI so zagotovili, da jo bodo v sklopu rednega vzdrževanja mostu popravili predvidoma še ta mesec oz. takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale. Celostno obnovo mostu so napovedali predvidoma za leto 2019: »Zajela bo sanacijo vseh betonov, Ograja je na več mestih že povsem načeta. Borlski most je po zagotovilih Direkcije Foto: EM Sveti Tomaž • Tomaževčani se bodo zadolžili za milijon evrov Pričetek gradnje medgeneracijskega centra V letu 2017 bodo v občini Sveti Tomaž začeli gradnjo medgeneracijskega centra, za kar se bo občina zadolžila za en milijon evrov. Še pred koncem leta je toma-ževski občinski svet sprejel proračun občine za leto 2017. Dopolnjen predlog je zastavljen v višini 1,9 milijona evrov na prihodkovni ter 3 milijone evrov na odhodkovni strani. Proračunsko luknjo bodo poleg prenosa sredstev iz prejšnjih let krpali še z najetjem kredita v višini milijon evrov. Kot je v uvodu pojasnila računovodki-nja Stanka Kosi, bistvenih finančnih sprememb v primerjavi s prvim branjem, razen nekaterih popravkov pri določenih postavkah, ni bilo. Nekaj manjših sprememb je tudi pri investicijah; pri treh projektih sta se namreč spremenili časovna izvedba in viri financiranja. Ker modernizacije ceste Sv. Tomaž-Zagorje vrh ne bo mogoče financirati iz 23. člena ZFO, kot je to bilo sprva predvideno, bodo investicijo v celoti financirali iz občinskega proračuna ter jo raztegnili na dve leti (2017 in 2018). Bodo pa ta sredstva porabili pri modernizaciji dveh cest (Korači-ce-Grašič, Rucmanci-Petek); ti bosta namesto v dveh letih izvedeni v enem kosu, in sicer v tem letu. V dopolnjenem predlogu so na predlog občanov zagotovili še 3.000 evrov za projektno dokumentacijo za kanalizacijo v delu Sv. Tomaža. Sicer pa bodo v tem letu v občini Sv. Tomaž modernizirali pribli- žno tri kilometre cest. Nadaljevali bodo gradnjo širokopasovnega interneta, uredili parkirna mesta pri pokopališču ter vlagali v nabavo gasilskega vozila. Vzpostaviti nameravajo še turistično informacijsko pisarno v obnovljeni Cajnkar-jevi domačiji v Savcih, kjer bodo za polovični delovni čas zaposlili turističnega delavca, ki bo skrbel za razvoj turizma oz. promocijo občine. Za zaposlitev delavca so v proračunu rezervirali okoli 10.000 evrov ter še 3.000 evrov za ureditev turistično informacijske pisarne. Prve vselitve v letu 2019 S sprejetjem proračuna so svetniki potrdili tudi zadolževanje v višini milijon evrov za izgradnjo medgeneracijskega centra Sveti Tomaž. Za začetek te največje občinske naložbe v letu 2017 je skorajda že vse nared. Gradbeno dovoljenje je pridobljeno, izdelana je tudi vsa potrebna dokumentacija. Javni razpis za izvajalca gradbenih del je tako predviden v januarju. Iz dokumentacije (DIIP), ki je bila priložena k sklicu minule seje, je razvidnih tudi nekaj podrobnosti o poteku projekta. Ta naložbo ocenjuje na 1.470.000 evrov z DDV. Kot so si zamislili, bodo prostori namenjeni predvsem za različne oblike bivanja starejših v centru. Nova zgradba, ki bo postavljena na zemljišču pod novim vrtcem, bo imela okoli 1200 kvadratnih metrov površine in 32 postelj za oskrbovance, hkrati pa načrtujejo še prostore za delovanje društev, zdravstvene ambulante, športnih aktivnosti in medgeneracijskega druženja. Center bo deloval pod okriljem ormoškega CSO. Predviden začetek gradnje je v letu 2017, končanje in prve vselitve pa v letu 2019. »Uporabniki obravnavanega medgeneracijskega centra bodo prvenstveno starostniki, ki zaradi starosti in zdravstvenih težav ne morejo več shajati brez tuje pomoči. Iz pregleda prošenj in prostih mest v domovih za starejše in posebnih socialnovarstvenih zavodih z dne 21. 12. 2016 je moč razbrati, da je na ravni Slovenije od vseh razpoložljivih 20.541 kapacitet v domovih prostih le 13 postelj. Vseh evidentiranih prošenj je bilo na ta dan 18.786, vseh aktivnih prošenj, s katerimi želijo prosilci takojšnjo namestitev, pa 6.346. Za UE Ormož so podatki sledeči: razpoložljivih mest je 157, prostih mest za sprejem v dom ni, 107 je evidentiranih prošenj, 10 prosilcev pa želi takojšnjo namestitev v domu. Zgoraj podana dejstva s podatki torej jasno podajajo glavni razlog, da tako v lokalnem okolju kot tudi na ravni Slovenije obstaja veliko povpraševanje po institucionalnem varstvu starejših. Razlog za izgradnjo obravnavanega med-generacijskega centra pa je tudi v dodatnih drugih namenskih prostorih, ki jih v občini Sveti Tomaž primanjkuje (sodobno urejeni prostori zdravstvene ambulante, društveni prostori, prostori za športne aktivnosti ipd.),« še gradnjo medgeneracijskega centra opravičujejo v omenjenem aktu. Monika Levanič Foto: Arhiv občine Denar namesto v zrak pomoči potrebnim V občini Sveti Tomaž so se že pred leti odločili, da ne bodo pripravili ognjemeta na silvestrovanju na prostem, ampak bodo ta denar raje namenili družinam v stiski. Tako so tudi v letu 2016 denar namenili za prehrambne pakete in z njimi ob koncu leta razveselili 18 družin. Pri tem je župan Mirko Cvetko še povedal, da so obiskali tudi starejše občane, ki so stari nad 90 let, ter vse občane, ki so nameščeni v domovih za ostarele. Svetnica Kristina Grašič pa je zastavila vprašanje, koliko občanov živi brez elektrike. Župan je odgovoril, da je šele pred kratkim izvedel, da brez elektrike živi ena oseba. Občina je občanu že priskočila na pomoč in tako ponudila možnost primernega bivanja v enem izmed občinskih stanovanj. Tako bo izgledal Medgeneracijski center Sv. Tomaž, v katerem bodo prostori namenjeni predvsem za različne oblike bivanja starejših. / petek • 6. januarja 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski 7 preostalo šele leta 2019 načrtovanih obnov znašel že dvakrat, a se bodo sanacijska dela predvidoma začela komaj v letu 2019. Foto: Tednik, 2. marec 1978 Starodavni prehod čez reko Dravo pri Borlu je bil vselej izjemnega pomena. Najprej so tu uredili brod z mitnico, v 70. letih 19. stoletja pa so postavili lesen most. »Načrti, da bi stari in razmajani most na Borlu nadomestili s sodobnim mostom iz prednapetega betona, so obstajali že več let pred dejanskim začetkom del, ki so končno stekla v začetku leta 1978,« je zapisala Mira Petrovič v prispevku Drava gaje odnesla, objavljenem leta 2012 v Novicah za člane Društva za oživitev gradu Bori. Nov most so začeli graditi v neposredni bližini starega, ki je medtem vse bolj popuščal. »Že sredi februarja so smeli čez most samo še osebni avtomobili in lažja vozila, medtem ko so tovorni promet preusmerili na Ormož. Potniki na avtobusih so morali na obeh straneh mosta izstopiti in iti čezenj peš, za njimi pa so počasi vozili prazni avtobusi,« je zapisala Petrovičeva. Most so nazadnje povsem zaprli za promet, februarja pa gaje odnesla deroča voda. Naš časopis, takrat imenovan Tednik, je ob tem objavil fotografijo starega mostu. Ker je gradnja novega mostu trajala še do novembra tistega leta, so za pešce, kolesarje in mope-diste medtem celo uvedli brod. Otežena prometna povezava je tamkajšnjim prebivalcem povzročala preglavice, letovišču na gradu Bori pa izgubo dobička. Cesta med Stojnci in Borlom je bila spet presekana novembra leta 2012, ko so zaradi posledic poplav promet dva tedna preusmerjali čez Ormož ter na obvoznico Videm-Okič-Cirkulane. Upajmo, da se to ne bo zgodilo tudi zaradi dotrajanosti »novega« mostu... RS za infrastrukturo še varen. armature, vozišča z zamenjavo hidroizolacije, zamenjavo hodnikov in ograj za pešce, zamenjave diletacij in ureditev odvo-dnjavanja mostu.« Vrednost obnove je ocenjena na 1.100.000 evrov z DDV, v sklopu sanacije ureditev razsvetljave ni predvidena. Borlski most se je na seznamu objektov za obnovo doslej znašel že dvakrat. Na DRSI so pojasnili, da je bil že aprila 2011 izveden razpis za izbiro izvajalca obnove mostu: »Na izbor ponudnika je bil vložen revizijski zahtevek, ki ga je Državna revizijska komisija zavrnila. Tako je bila oktobra 2011 podpisana pogodba z izbranim izvajalcem, ki pa ni začel delati. V septembru 2012 je bila pogodba prekinjena zaradi stečaja izvajalca CM Celje. V marcu 2013 je bil razpis za izbiro izvajalca ponovljen, vložena sta bila dva zahtevka za revizijo. Septembra 2013 je bilo odločeno, da se dela ne oddajo, saj za izvedbo ni bilo več zagotovljenih finančnih sredstev.« Cirkulanski župan je dodal še: »Ko država ni imela denarja in ni izvajala nobenih investicij, ne samo te, nismo dregali v to. Počakali smo do leta 2015, ko smo se oglasili na DRSI. Povedali so nam, da se bodo dela začela v letu 2017, na sestanku pred kratkim pa so nam pojasnili, da se bodo dela zamaknila v leto 2018. Dobili smo informacije, za katere upam, da so korektne in prave.« Očitno so se v nekaj dneh, kolikor jih je od sestanka do naših poizvedb preteklo, načrtovani roki spet nekoliko prestavili ... Eva Milošič Foto: EM Podlehnik • 13. redna seja občinskega sveta Občina Podlehnik mora ustanoviti režijski obrat Na zadnji lanski seji so podlehniški občinski svetniki potrdili rebalans proračuna za preteklo leto, prvič obravnavali predlog proračuna za letošnje leto in (po že nekajletni praksi) sprejeli sklep o začasnem financiranju do letošnjega marca. Nadzorni odbor občine je odkril nekaj nepravilnosti. Predlog proračuna za leto 2017 Skupaj prihodki 2.238.538 Skupaj odhodki 2.507.685 Investicijski odhodki 1.017.255 Vir: Občina Podlehnik Predsednica nadzornega odbora (NO) podlehniške občine Eva Pipan je občinske svetnike seznanila s poročilom odbora. Pojasnila je, da se je NO tokrat omejil na redno vzdrževanje občinskih cest, kamor spada tudi zimska služba, in ugotovil nepravilnosti oz. pomanjkljivosti pri izvajanju gospodarskih javnih služb v letu 2015: »Leta 2008 so bile sklenjene pogodbe za gradbena dela pri vzdrževanju občinskih cest. Pogodbe so se vsako leto podaljševale z aneksi, koncesijska pogodba pa ni bila sklenjena.« Opozorila je, da zakon o gospodarskih javnih službah določa, da lokalna skupnost zagotavlja gospodarske javne službe le v naslednjih oblikah: v režijskem obratu, javnem gospodarskem zavodu, javnem podjetju ali z dajanjem koncesij. Župan Podlehnika Marko Maučič je poudaril, da bi s podpisom koncesijske pogodbe z višjimi sredstvi dejansko zagotavljali nižji standard vzdrževanja, kot ga omogočajo z lastnim izvajanjem, zato izbranega izvajalca k sklenitvi pogodbe niso silili. Župan je tudi pojasnil, zakaj niso ustanovili režijskega obrata: »S sosednjimi občinami smo nekako prišli v izbor izvajalcev oz. podelitev koncesije, podobno kot pri smeteh. Rekli smo, da bomo do podpisa koncesije te pogodbe podaljševali. Izbrani izvajalec pa ni hotel podpisati koncesijske pogodbe, ker ni želel pridobiti lokalnih izvajalcev zimskih služb. Ti so bili pripravljeni delati za enak znesek, kot ga prejemamo z naše stra- Podlehniški občinski svet je stavbnega zemljišča in višina ni, če to opravljamo sami, seveda pa bi izvajalec koncesije nek delež zadržal za organizacijo ...« Kljub usklajevanjem izbrani izvajalec pogodbe z izvajalci zimske službe ni sklenil. »Ker izvajalec zimske službe ni zagotavljal, z njim nismo čil, da bosta vrednost točke za e najemnine za grobove ostali e podpisali koncesijske pogodbe in smo še naprej podaljševali pogodbe z vsemi izvajalci,« je sklenil Maučič. Ceneje, a ne po črki zakona Pipanova je bila jasna: »V nadzornem odboru menimo, da sistem vzdrževanja cest ni ustrezen. Predlagamo ustanovitev ene izmed zakonsko dovoljenih oblik; ačun nadomestila za uporabo ;i kot v preteklem letu. najpreprostejša oblika izvajanja gospodarske javne službe, značilna predvsem za manjše občine, so režijski obrati.« Župan je priznal, da so to na občini že nameravali storiti in celo že sprejeli odlok o ustanovitvi: »Sprejeti moramo samo še pravilnik in obrat ustanoviti. Kot je ugotovil nadzorni odbor, s tem ne gre več odlašati. Tudi nadzor Računskega sodišča bo verjetno potrdil enako. V letu 2017 nas torej čaka ustanovitev novega proračunskega uporabnika ...« Pri vzdrževanju občinskih cest sta bili sporni še dve pogodbi. Pipanova je opozorila: »Zakon o javnih naročilih določa mejne vre- dnosti, ki se uporabljajo za javna naročila. Če je vrednost brez DDV enaka ali višja kot 20.000 evrov, je treba izvesti javno naročilo ali objaviti projektni natečaj.« Čeprav je vrednost ene od pogodb dosegla celo 25 tisočakov, občina postopka javnega naročanja ni izvedla. Župan je pojasnil, da je do obeh napak prišlo zgolj zaradi nepravilnega tolmačenja zakona. Občinski svetniki so se seznanili še z elaboratom o oblikovanju cen storitev ravnanja s komunalnimi odpadki. Direktorja Čistega mesta Ptuj Janeza Letnika so ob tem opozorili na dve ključni težavi: vozila za odvoz odpadkov (pre) obremenjujejo podlehniške ceste, ljudje pa na edinem ekološkem otoku v občini, sicer namenjenem zbiranju stekla in elektronskih naprav, odlagajo tudi vreče z mešanimi odpadki. Svetnik Ivo Ban je dejal: »Pri nas je precej vikendov, njihovi lastniki pa so v stroškovni oazi . « O nadaljnjih ukrepih oz. načinih reševanja te problematike bo moral odločiti občinski svet. Eva Milošič W/////////////////MÍ, Foto: Majda Fridl | Največje investicije Daleč najdražja investicija v letu 2017 bo sanacija plazu I na cesti Zgornji Leskovec-Spodnje Gruškovje, ki je ocenje- | na na 423.904 evre (od tega bo 84.700 evrov prispevala I občina, preostalo bo šlo iz državnega proračuna). Dogradi- | tev čistilne naprave Podlehnik bo stala 199.271 evrov (od | tega bo dobrih 59 tisočakov prispevala občina, ostalo do- | mači partnerji), za asfaltiranje lokalnih cest in javnih poti | bodo namenili 190.500 evrov (okoli 15 tisočakov občina, I ostalo država), 27.700 evrov bo vredna ureditev križišča | Žurmanov vrt, dobrih 17 tisočakov pa ureditev Športnega | parka Dežno in Rekreacijskega parka Podlehnik. 8 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 6. januarja 2017 Podravje, Ptuj • Sprejem dobitnikov nagrad Javne agencije RS za varnost prometa Hvala vam, da skrbite za našo prometno varnost! Preventiva, vzgoja in varnost v cestnem prometu vsakodnevno rešujejo življenja. Posameznikom in organizacijam, ki pri svojem delu tem področjem namenjajo posebno pozornost, Javna agencija RS za varnost prometa podeljuje zlati, srebrni in bronasti znak ter svečano listino. Prejemnik zlatega znaka za leto 2015 je Martin Ozmec, dolgoletni novinar Štajerskega tednika. Konec decembra lani so v ptujski mestni hiši pripravili sprejem dobitnikov priznanj Javne agencije RS za varnost prometa. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) Mestne občine (MO) Ptuj, ki ga vodi Franc Kozel, je na osnovi javnega razpisa podal predloge za podelitev priznanj posameznikom in institucijam, ki so na področju prometne preventive in varnosti najzaslužnejši. Agencija je predloge obravnavala in sprejela sklep, da priznanja za leto 2015 prejmejo Policijska postaja Ptuj, Martin Ozmec, Zlatka Lampret in Ivan Stopajnik. Bronasti znak Agencije za varnost v prometu si je prislužil Ivan Stopajnik, ki je bil v času službovanja na ptujski občini strokovni sodelavec SPVCP MO Ptuj. Kot so navedli v obrazložitvi, je kljub izredni obremenitvi na delovnem mestu to delo opravljal odgovorno, natančno in strokovno. Srebrni znak Agencije si je prislužila učiteljica Zlatka Lampret, ki je od leta 1993 zaposlena na Strojni šoli Šolskega centra Ptuj. Med drugim je tudi vodja splošno izobraževalnih predmetov in skupine za kakovost izobraževanja. „Na Strojni šoli daje veliki poudarek izobraževanju dijakov na področju prometne varnosti. Že jrriTj.TTL Foto: Langerholc Prejemniki priznanj v družbi župana Mestne občine (MO) Ptuj in predsednika Sveta za varnost in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj. Na fotografiji so (z leve): Ivan Stopajnik, Martin Ozmec, Franc Kozel, Zlatka Lampret, Miran Senčar, Boris Kozenburger in Janko Žnidarič. več let aktivno sodeluje s SPVCP MO Ptuj. Prostovoljno pripravlja scenarije in vodi prireditve, kot so svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč in svečane seje, ki jih organizira svet za preventivo," so navedli v obrazložitvi. Zlati znak Agencije za varnost v prometu za leto 2015 pa je prejel Martin Ozmec, ki je bil kar 42 let zaposlen kot novinar v naši medijski hiši Radio-Tednik Ptuj, na kar smo posebej ponosni. Pokrival je področje prometne varnosti, preventive in črne kronike ter pomembno sooblikoval področje prometne varnosti. Dolga leta je bil član SPVCP ptujske občine, v 80. letih prejšnjega stoletja je za zasluge na področje prometne varnosti prejel srebrni znak. Poročal je o številnih prometnih nesrečah in s svojim bogatim fotografskim arhivom kot prvi pričevalec nesreč pomembno prispeval tudi k izdelavi albumov nesreč. Svečano listino Agencije za varnost v prometu za leto 2015 je prejela Policijska postaja Ptuj, prevzel jo je Janko Žnidarič, pomočnik komandirja Policijske postaje Ptuj. Kot so navedli v obrazložitvi priznanja, ptujska policijska postaja zelo dobro sodeluje z vsemi občinskimi sveti za preventivo, katerih občine pokriva. Ob tem v osnovnih šolah in vrtcih pogosto izobražujejo o pomenu preventivnih akcij. Vodstvo postaje vodi tudi koordinacijo varovanja otrok na poti v šolo z medobčinskim redarstvom in Zvezo šoferjev in avtomehanikov. Sprejem dobitnikov priznanj in srečanje je ptujski župan Miran Senčar izkoristil tudi kot priložnost, da je za dolgoletno strokovno delo na področju prometne preventive in varnosti z malo statuo MO Ptuj nagradil Borisa Kozenburgerja. Ta je na Ministrstvu za notranje zadeve zaposlen od leta 1984, deset let kasneje je so ga razporedili na delovno mesto pomočnika komandirja Policijske postaje Ptuj. Od leta 1995 do lani je bil član SPVCP MO Ptuj, pa tudi član komisije za tehnično urejanje prometa. Vsa ta leta je javnost pomembno seznanjal s prometno varnostjo na območju Upravne enote Ptuj. Dženana Kmetec Slovenija, Podravje • Uveljavljanje olajšave za vzdrževane družinske člane Da ne boste vloge oddajali v nedeljo Rok za oddajo vloge za uveljavljanje posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pri informativnem izračunu dohodnine je 5. februar. A pozor; tokrat ne čakajte na zadnji dan, saj bo ta datum zapadel na nedeljo. Olajšave so sicer pravica in ne obveznost, a jih je vsekakor smiselno izkoristiti. Posebno olajšavo za vzdrževane družinske člane lahko uveljavljajo zavezanci za dohodnino, ki med letom niso uveljavljali olajšave, ali zavezanci, ki so olajšavo med letom uveljavljali, pa želijo podatke spremeniti. Vlogo za preteklo leto je treba oddati najpozneje do 5. februarja, pozneje prispelih vlog davčni organ ne bo upošteval. Obrazci so že na voljo na spletu ali v finančnih uradih, kjer jih je izpolnjene mogoče tudi oddati. Druga možnost je oddaja prek spletnega porta- Posebna olajšava za vzdrževane otroke za leto 2017 I Letna olajšava (€) 1 Mesečnaolajšava (€) Za prvega vzdrževanega otroka 2.436,92 203,08 Za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo 8.830,00 735,83 Za drugega vzdrževanega otroka 2.649,24 220,77 Za tretjega vzdrževanega otroka 4.418,54 368,21 Za četrtega vzdrževanega otroka 6.187,85 515,65 Za petega vzdrževanega otroka 7.957,14 663,09 la eDavki s pomočjo digitalnega potrdila (SIGEN-CA, SIGOV-CA, POŠTA®CA, HALCOM CA, AC NLB). Še vedno velja, da je pred oddajo vloge smiselno z informativnim izračunom preveriti, kateremu od partnerjev se olajšavo bolj splača uveljavljati. Za enega otroka jo lahko uveljavlja samo en starš ali pa si jo oba starša razdelita po mesecih. Običajno je sicer najugodneje, da olajšavo za otroka uveljavlja tisti od njiju, ki ima višje dohodke. Olajšavo za vzdrževane družinske člane je brez omejitev mogoče uveljavljati za otroke do 18. leta starosti, vsi ostali (npr. otroci, starejši od 18 let, zakonski partnerji ali starši zavezanca) pa morajo za to izpolnjevati posebne pogoje. Če zavezanec olajšave ne uveljavlja ne na mesečni ne na letni ravni, na svoj naslov prejme informativni izračun dohodnine (IID), v katerem olajšava ni upoštevana. To pomeni, da plača več dohodnine ali je dobi vrnjene manj, kot bi je ob uveljavljanju olajšave. Dženana Kmetec Posei^mráisBza vse druge vzdr-žžžanBoH&iBSMIčlane za leto 2017 Foto: osebni arhiv Foto: arhiv I Letna olajšava (€) 2.436,92 ■ 203,08 Ptuj • Zavod most povezave Evropa Afrika Ptuj Na sejmu v Senegalu Predstavniki Zavoda most povezave Evropa Afrika Ptuj, ki ima sedež na Ptuju, so konec lanskega leta sodelovali na enem izmed največjih sejmov v Senegalu. »V našem zavodu smo bili lani zelo aktivni pri nizanju uspehov na področju povezovanja med Slovenijo in Senegalom. Decembra smo se predstavili na največjem sejmu v Senegalu Fidak 2016. Na sejmu sta sodelovali tudi dve slovenski podjetji iz Mute (Štruc kovačija in Štruc kmetijska mehanizacija), ki se ukvarjata s proizvodnjo orodij in mehanizacije za poljedelstvo. Pravkar med podjetjema in Afričani potekajo dogovori o izmenjavi znanj in izkušenj, obstaja tudi možnost, da bi slovensko podjetje del svoje proizvodnje, namenjene afriškemu trgu, preneslo v Senegal. Na ministrstvu za živinorejo v Senegalu imamo veliko podporo. Naj dodam, da so nas na sejmu obiskali predstavniki treh afriških organizacij, ki želijo sodelovati z nami, zato sva s kolegom direktorjem zavoda Idrissom Wadejem podpisala pogodbe o sodelovanju,« je povedala direktorica Zavoda most povezave Evropa Afrika Ptuj Ivica Ličen. MZ Foto: zasebni arhiv Ličnova in Wade v družbi predstavnikov podjetja Struc na sejmu na afriški celini. petek • 6. januarja 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski 9 Ormož • Na voljo poslovni prostori v Centru Holermous Iščejo najemnike za šest poslovnih prostorov Stečajni upravitelj IGD Holermous Damjan Belič je konec decembra objavil javno vabilo za zbiranje ponudb za najem šestih poslovnih prostorov v poslovno-pro-dajnem Centru Holermous v Ormožu. Rok za oddajo ponudb, ki morajo med drugim vsebovati tudi znesek mesečne najemnine in plačilo stroškov obratovanja, je 11. januar 2017. Stečajni upravitelj gradbene družbe IGD Holermous Damjan Belič je 21. decembra lani objavil javno vabilo za (nezavezujo-če) zbiranje ponudb za najem poslovnih prostorov stečajnega dolžnika, ki se nahajajo v po-slovno-prodajnem Centru Holermous v Ormožu. Na voljo je šest oziroma sedem prostorov v različnih velikostih; od 15,55 do 330 m2. Center, ki obsega gostinski lokal v avli ter vrsto različnih trgovskih lokalov v kleti, pritličju in nadstropju, je bil zgrajena leta 2007. Doslej so prostore imele v najemu Zavarovalnica Triglav ter trgovske družbe KiK-Textilien, Tuš in Pami... Izhodiščna cena ni določena Iz objave na Ajpesu so razvidni vsi pogoji za najem. Upravitelj potencialne najemnike poziva, naj oddajo nezavezujoče ponudbe za najem prostorov za obdobje enega leta oziroma do prodaje najetega premoženja v stečajnem postopku. Pri tem morajo navesti ceno, ki mora vključevati plačilo stroškov obratovanja in poslovanja Centra Holermous (v sorazmerju med najeto površino in celotno površino centra) ter plačilo mesečne Na voljo je šest poslovnih prostorov s skupno površino nekaj več kot 830 m2. ponujene najemnine. Ponudniki morajo tudi plačati varščino v znesku dvakratnika ponujene mesečne najemnine. Rok za oddajo ponudbe je 20 dni po objavi razpisa na spletnih straneh Ajpes, torej do srede, 11. januarja. Izhodiščna cena ni določena. Upravitelj bo najugodnejše ponudnike izbral v roku petih delovnih dni po poteku roka za oddajo ponudb. Izbranim ponu- dnikom bo poslal pogodbo, ki jo bodo morali podpisano vrniti v roku treh delovnih dni po prejemu. Če izbrani ponudnik v roku treh dni po prejemu podpisanega izvoda pogodbe ne bo vrnil, bo upravitelj varščino zadržal kot pogodbeno kazen. Tistemu, ki ne bo izbran kot najboljši ponudnik, bo vplačana varščina brezobrestno vrnjena v roku petih delovnih dni po poteku roka za izjavo upravitelja o izbiri ponudnika. Belič se je po začetku stečaja IGD Holermous že srečal z nekaterimi interesenti, ki bodo sedaj morali potrditi resnost izkazanih namer. »Do danes še nisem prejel nobene ponudbe. Zanimanje obstaja, vendar ne morem prejudicirati morebitnih ponudb,« je povedal stečajni upravitelj Belič. Monika Levanič Ptuj • Komunala pridobila dva certifikata Podjetje z najvišjo bonitetno oceno Komunalno podjetje (KP) Ptuj je konec leta 2016 pridobilo mednarodno uveljavljeni certifikat bonitetne odličnosti z najvišjo bonitetno oceno AAA. Boniteta podjetje uvršča v družbo štirih odstotkov najuspešnejših podjetij v Sloveniji. Od registriranih 163.642 podjetij jih je bonitetno odličnost AAA v letu 2016 doseglo 6.944. »Podjetja z bonitetno odličnostjo AAA poslujejo odlično, kar pomeni, da smo zanesljiv in varen poslovni partner. Držimo se plačilnih rokov, smo varni in zanesljivi za sodelovanje, nimamo nobenih blokad. Bonitetna odličnost je evropsko priznana referenca finančnega poslovanja podjetja, ki omogoča lažje in hitrejše poslovno odločanje z manj tveganja. Bonitetno oceno odličnosti imajo najboljša podjetja s ključno diferencialno prednostjo pri poslovanju, predstavljajo najbolj zanesljiv, kredibilen in nizko tvegan poslovni subjekt za sodelovanje z vsemi partnerji: strankami, kupci, dobavitelji, bankami in drugimi poslovnimi partnerji,« je povedal direktor KP Ptuj Janko Širec. Komunala Ptuj je lani pristopila k pridobivanju certifikata Družini prijazno podjetje in ga ob koncu leta tudi prejela. »Pridobitev certifikata je svetovalno-revizijski postopek, ki ima funkcijo ocenjevanja ter svetovanja delodajalcem, katera orodja uporabljati za boljše upravljanje s človeškimi viri. S tem namenom smo sprejeli 11 ukrepov, ki bodo omogočali lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja zaposlenih,« je še pojasnil direktor . Mojca Zemljarič IGD Holermous je v stečaju pristal v začetku junija 2016 in tako ugodil zahtevi DUTB, ki je kot največja upnica podala predlog za začetek stečajnega postopka. Sicer pa je NLB, prejšnji upnik (ta je leta 2014 vse terjatve, vključno z vsemi pripadajočimi oblikami in predmeti zavarovanj, prenesel na DUTB), menil, da je bilo omenjeno podjetje zrelo za stečaj že leta 2013. Na to je Davorin Lesjak, direktor zdaj že propadle družbe, odgovoril s postopkom prisilne poravnave. Ptuj • Iztek razpisnega roka Vrtca Ptuj Kdo bo zasedel ravnateljski stolček? V torek ob polnoči se je iztekel rok za oddajo prijav na razpis za ravnatelja Vrtca Ptuj. Ker je bilo v preteklosti zelo veliko polemik, pa tudi zanimanja za to delovno mesto, lahko v prihodnjih mesecih pričakujemo zanimiv razvoj dogajanja ... Svet zavoda Vrtca Ptuj je 16. decembra lani v Uradnem listu RS št. 81/16 na podlagi sklepa svoje 10. seje razpisal prosto delovno mesto ravnatelja oz. ravnateljice. Kandidat mora za imenovanje na funkcijo izpolnjevati pogoje v skladu z zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Kot je navedeno v razpisu, mora imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda, med zahtevanimi pogoji je tudi dokazilo o opravljenem ravna-teljskem izpitu. Bodoči ravnatelj bo imenovan za dobo petih let. Predviden začetek dela bo 3. maj 2017, takrat se namreč izteče mandat dolgoletni ravnateljici Vrtca Ptuj Boženi Bratuž. Ta je ob tej priložnosti dejala, da si želi predvsem dobrega ravnatelja: »Upam, da bo funkcijo prevzel nekdo, ki bo znal voditi naš čudoviti kolektiv. V njem so izjemno kvalitetni in dobri delavci, kar Božena Bratuž je ravnatelj-sko funkcijo v Vrtcu Ptuj opravljala 36 let. so velikokrat dokazali. Ne glede na vse anonimne pritiske na posameznike in celotni kolektiv v Vrtcu Ptuj, bom kot odgovorna oseba do konca skrbela za zakonitost postopka imenovanja novega ravnatelja in vseh ravnanj v zvezi z njim. Vse diskvalifikacije in žalitve posameznikov so samo okrepile zavest zaposlenih, da ne bodo nikomur dovolili, da jim vsiljuje svoja osebna anonimna stališča.« Dženana Kmetec Foto: Črtomir Goznik Janko Sirec je vodenje KP Ptuj prevzel jeseni 2013. Foto: ML Foto: ČG 10 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 6. januarja 2017 Ptuj • Razstava Rozine Šebetič Življenjski in umetniški jubilej V razstavišču Blagovnice na Novem trgu bo še do konca januarja na ogled razstava likovnih del ptujske slikarke Rozine Šebetič, ki bo 5. februarja letos dopolnila 90 let. To je že njena 13. samostojna razstava v tem razstavišču in skupaj 97. samostojna razstava. Več kot štirikrat toliko pa je bilo že skupinskih razstav, na katerih je razstavljala. Tako bo njen življenjski jubilej hkrati tudi neverjeten umetniški dosežek, ki bo ga delila skupaj z vsemi, ki cenijo likovno ustvarjalnost, posebej pa še njeno delo. Na tokratni razstavi so na ogled akvareli in olja na platno, čeprav uporablja tudi druge tehnike. V motiviki je vezana predvsem na naravo, na kraje, tihožitje, cvetje, ki je najbolj barvito, čeprav je slikanje cvetja neupravičeno podcenjeno, meni slikarka. Posebno mesto v njenem ustvarjanju imajo slike Ptuja, njegove vedute in ptujskih ulic. V mestu ob Dravi živi najdlje, v njem je preživela najlepši del svojega življenja in skoraj vsa delovna leta, razen krajšega dela, ko je delala v Ljubljani in Idriji. Obiskovalec se lahko na tokratni razstavi sprehodi skozi različna slikarkina obdobja. Kljub Foto: Črtomir Goznik V razstavišču Blagovnice razstavlja Rozina Šebetič. temu da je sorazmerno veliko razstavljala, se je nabralo veliko slik, ki jih doslej še nikoli ni raz- stavila. Najstarejša je iz leta 1979, ko je na Ptuju tudi prvič razstavljala. Za to razstavo jih je izbrala in tudi postavila vnukinja Doroteja Kotnik, dipl. umetnostna zgodovinarka. Rozina Šebetič slika že celo življenje. Njena največja želja je, da bi še lahko dolgo slikala in si s tem krajšala čas ter sama skrbela zase, da ne bi bila nikomur v nadlego. Predvsem pa je pomembno, da se z veseljem srečaš z ljudmi, medsebojno spoštovanje, ki ga ne odtehta noben denar, nobena slava, poudarja. Želi pa si tudi, da bi bilo v svetu mirno, da ne bi bilo vojn, težko je gledati te množice ljudi, ki ostajajo brez domov in brez prave prihodnosti, ki morajo v teh razmerah oditi v neznano. »Tudi sama nisem srečna, če vem, da ljudje trpijo in doživljajo takšne grozote,« še pove v pričakovanju, da bo leto 2017 prijaznejše za vse. MG Ptuj • Odprtje razstave fotografij Borisa Voglarja Ptujske grajske igre tudi na fotografijah Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj (CKP) je v razstavišču Pokrajinske zveze društev upokojencev v Domu Franca Krambergerja na Ptuju odprlo razstavo 14. Ptujske grajske igre na fotografijah, z januarjem pa jo je preselilo v nakupovalno središče Qlandia. Do konca tega meseca bo na ogled 36 črno-belih fotografij, ki jih je Boris Voglar posnel na lanskih Ptujskih grajskih igrah. »Gre za izbor med več kot 500 fotografijami, ki so nastale tisti dan. Grajske igre, ki sem jih prvič fotografiral že leta 2009, niso izjemna priložnost le za turiste, temveč tudi za fotografe. Bogastvo noš, običajev, plesov, vtisov in čustev je doživetje zase. Izziv, da pripravim to razstavo, sem z veseljem sprejel; upam, da se ga bo lotil še kdo drug,« je povedal fotograf. V razvijanju fotografij se je v temnici na Osnovni šoli Mladika preizkušal že kot najstnik. »Krog se tu sklene: moje prve fotografije so bile črno-bele, zdaj spet razstavljam črno-bele. To ni naključje. Črno-bela fotografija v sebi nosi večjo dramatičnost kot barvna, morda jo zato prej vidimo kot umetniško,« je pojasnil. Njegov vodilni izziv ostaja kon- Foto: Peter Mesarič Boris Voglar pravi, da njegove fotografije niso strogo dokumentarne, ampak »ekspresivno impresionistične«. certna fotografija, ena tehnično najzahtevnejših, privlačijo ga tudi karakterni portreti, urbani pejsaži in vedute, krajine, arhitekturni detajli, poulična foto- grafija in celo abstrakcija. Voglar s svojo zadnjo razstavo opozarja na pomen nekega obdobja: »Srednji vek je trajal tisoč let, Ptuj obstaja dva tisoč let ...« Tudi ptujski župan Miran Senčar je dejal: »O Ptuju v glavnem govorimo kot o rimskem mestu, srednji vek je zapostavljen.« Društvu CKP se je zahvalil za opominjanje, da je bil Ptuj tudi v srednjem veku zelo pomembno mesto, umetniku pa za odlične fotografije: »Boris vse bolj postaja ptujski dokumentarist.« Predsednica CKP Karmen Ivančič je poudarila, da so v društvu na prvo fotografsko razstavo zelo ponosni: »Prikazani so ljudje, ki naše delovanje podpirajo od začetka pa vse do danes.« Podpredsednik društva Bojan Miško je dodal, da je ena največjih »srednjeveških« prireditev v Sloveniji končno dobila tudi odlične fotografije. Obiskovalce razstave sta nagovorili še Branka Bezeljak in Nataša Petrovič, z recitacijo sta večer popestrili predsednica društva in Zlatka Lampret. Eva Milošič Juršinci • Novoletno srečanje pri županu Na zdravje novemu letu Tudi v letu 2016 se župan občine Juršinci Alojz Kaučič ni izneveril tradiciji in je ob koncu leta pripravil srečanje. Druženje je potekalo v sejni dvorani občinske zgradbe, tam pa so se skupaj z županom srečali občinski svetniki, občinska uprava, predsedniki vaških odborov, predstavniki zavodov, člani nadzornega odbora in drugi povabljeni gostje, ki soustvarjajo življenje v občini Juršinci. Srečanja se je udeležilo 32 udeležencev. V nagovoru je župan predstavil opravljeno delo v letu 2016 in načrte za leto 2017. Sledilo je krajše druženje, kjer so nazdravili novemu letu z dobrimi željami. ML Srečanja se je udeležilo več kot 30 povabljencev. Tednikova knjigarnica FASADA (za Gregorčičev drevored 2) Orten leži na odru pred severno fasado gradu in slika na previsni obok na njegovem čelu alegorijo pravičnosti. Vlažen omet se mu vsiplje spod roba zidarske lopatice, da zatiska usta in oči, se z glavo nagiblje v stran in poskuša dihati skozi nos. Za prah mu skoraj ni več mar, večje mrvi-ce zamaže s hrbtiščem roke. Liku manjka le še ena roka, drugače je podoba skupaj s svojimi atributi v središču stavbnega čela končana ... Fasada je naslov romana Libuše Monikove, ki je bil preveden v več kot poldrugi ducat svetovnih jezikov in ga je leta 1994 Štefan Vevar postavil v slovenščino. Knjiga je izšla v koprodukciji, če se lahko tako izrazim, Društva slovenskih pisateljev in Založbe Mihelač, spremno besedo je napisala Neva Šlibarl. Veno Taufer, ki je prispeval v tej izdaji besedo na zavihku platnic, je poudaril avtoričin smisel za humor-nost v tem skoraj pustolovskem romanu, ki se zapleta in razpleta ob nenehnem restavriranju nekega češkega gradu. V bistvu pa je to roman o srednjeevropski zgodovini in kulturi, prav zato je bila avtorica tudi dobitnica mednarodne nagrade vilenica 1993. Roman, ki ga toplo priporočam nekoliko zahtevnejšim bralcem, z enostavnim, enobesednim, na prvi pogled nič kaj vabljivim naslovom, me je spodbudil tudi k zapisu o fasadah v našem mestu. Priznam, sprva sem celo pomišljala, da mora za besedo fasada obstajati kak lepši, bolj fin slovenski izraz. Seveda -pročelje! A glej, veliko je »fasaderskih oglasov in ponudb«, pročeljnih pač ni. Slovar slovenskega knjižnega jezika (2014) pravi na strani 353, da je fasada zunanja, navadno čelna, arhitektonsko poudarjena stran stavbe. V wikipediji pa, da je fasada zunanja, navadno čedna, arhitektonsko poudarjena stran zgradbe ter da se danes pojem uporablja tudi kot sinonim (sopomenka) za zunanjo steno. Wikipedisti so še zapisali, da fasade ločimo po zgradbi, materialu in konstrukciji, pa tudi, da je oblikovanje fasade pomembna tema arhitekture in ustvarjalna zgradba elementov kompletnega objekta gradbene tehnike. Seveda ima zapis pripis, da je članek nanoškrbina. Osebno ob besedi fasada pomislim na vse v oči bodeče barve, ki si jih zamišljajo lastniki hiš: tiste neverjetne vijoličaste, zelene, rdeče, rozaste in še kakšne arhitekture in arhitektu-rice, ki so kot tujki vržene med travnike ali se šopirijo sredi vasi, kot bi se želele smejati tistim običajnim, primernim, nežinim, umirjenim zunanjim stenskim opleskom, ki ne vznemirjajo pokrajine in likovno občutljivih oči. Pomislim na pomanjkanje likovne izobrazbe, estetskega okusa, ali enostavno na umanjkanje osnovnega občutka za lepoto, umirjenost, umerjenost in skladnost - tako v barvi kot v obliki. Pomislim še na preneseni pomen in rabo besede fasada, ki lahko pomeni tudi zunanji videz, zunanjščino, o čemer govorijo tudi nekateri knjižni naslovi. In pomislim na rodno mesto, ki je zadnja leta zacvetelo v najboljšem pomenu besede, kar se tiče prenove fasad blokov. Tako, po malem, blok za blokom, je mesto dobilo bolj urejen, negovan videz. Lepo! Kako pomembne so fasade, govorijo tudi mnogi knjižni naslovi: Igra jezikov: Enakopravnost slovenščine med uradnimi jeziki EU je fasada; Fasada kristalne palače: tudi Slovenci imamo voljo in znanje; Mikavna fasada; Alu-steklena dvojna elementna fasada; Lepa fasada še zdaleč ni dovolj za uspeh; Fasada lepa, a kaj je za njo?; Fasade hiš, vasi, mest ali krajin - vse so fasada človeka; Obleka naredi človeka, fasada pa hišo; Avtentičnost fasade ali kaj početi z originalom, Problematika ohranjanja slikarskih del na fasadah; Ponavljajoče se dileme pri obnavljanju fasad; Slepa fasada kot element sooblikovanja mestnega prostora . V našem mestu je veliko lepih, primernih fasad. In nekaj je tudi onih, drugih. Med najbolj estetskimi, skladnimi, likovno dopadljivimi, a vendar svežimi je tista, ki je bila narejena, obnovljena med zadnjimi. Ne vem, ali so bili mojstri prvovrstni, ali so bili stanovalci merodajni, ampak prenovljeno pročelje v Gregorčičevem drevoredu 2 je zgledno in vredno hvale! Liljana Klemenčič Foto: ML Rokomet Bezjaku dirigentska palica reprezentance Stran 12 Rokomet Nove priprave in reprezentančne kvalifikacije Stran 12 Zoran Krajnc »Tamaraje pripravljena za trdo podlago« Stran 13 Bovvling Ptujčani v 4. krogu do 2. mesta Stran 12 Primož Gorše »Videm se bo spomladi povzpel na lestvici« Stran 14 Zlata lisica Največja magneta lika Štuhec in Tina Maze Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Slovenska B-reprezentanca Med izbranci tudi Jure Matjašič in Rok Kronaveter Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Jure Matjašič, nekdanji član Drave in Zavrča, sedaj Domžal, je prav tako med izbranci selektorja Srečka Katanca. V reprezentanco je bil vpoklican še en nekdanji član Drave, Rok Kronaveter. Doslej je za reprezentanco zbral štiri nastope in dosegel en zadetek. Selektor slovenske nogometne reprezentance Srečko Katanec je v torek na Brdu pri Kranju zbral člane B-reprezentance, ki jo je v sredo zvečer popeljal na pot v Abu Dabi, kjer bo 10. in 13. januarja igrala prijateljski tekmi s Savdsko Arabijo in Finsko. Katanec je seznam sestavil iz nogometašev slovenskih prvoligaških klubov. Katanec je pojasnil, zakaj so se sploh odločili za takšno akcijo. »Zato, ker se je ponudila možnost, da organiziramo tako mini-turnejo, da damo fantom priložnost, ki je običajno ne bi dobili. Tu se lahko pokažejo. Nikjer ne piše, da kdo, ki je danes tu, ne bo z nami tudi marca, z A-reprezentanco. V nogometu se marsikaj dogaja, so poškodbe, bolezni, kartoni ... Če se bodo fantje pokazali v najboljši luči, potem bodo prišli tudi na naslednje akcije,« je pojasnil selektor, ki bo v Seznam slovenske B-reprezentance: - vratarji: Matic Kotnik (Celje), Grega Sorčan (Gorica), Rok Vodišek (Olimpija); - branilci: Jure Balkovec (Domžale), Matija Boben (Gorica), Miha Blažič (Domžale), Antonio Delamea Mlinar (Olimpija), Denis Klinar (Olimpija), Gaber Dobrovoljc (Domžale), Gregor Sikošek (Koper), Združenih arabskih emiratih z ekipo opravil štiri, pet treningov pred tekmo s Savdsko Arabijo. »Na akcijah, ki bodo prišle za tem, bodo verjetno le dva, trije treningi, zato morajo igralci zdaj pokazati svojo inteligenco, koliko so se pripravljeni prilagajati ... Na dveh, treh treningih namreč nimaš možnosti nadomestiti let in let pomanjkanja igranja na najvišji ravni,« meni Ka-tanec, ki se s tekmecema ne obremenjuje. »Mi bomo imeli svoj načrt, kako igrati. Kakšni bosta Savdska Arabija in Finska, me na koncu koncev niti ne zanima.« Prav tako si za to turnejo ni zadal rezultatskih ciljev. »Rezultatsko gledano si za to turnejo nisem postavil nobenih ciljev. Veste, kaj mislim o tem. To so prijateljske tekme, ki niso podobne pravim tekmam. Konec koncev menjamo po šest igralcev, kar se Matija Širok (Domžale); - vezisti: Sandi Arčon (Gorica), Martin Kramarič (Krško), Rok Kronaveter (Olimpija), Žan Majer (Domžale), Jure Matjašič (NK Domžale), Amedej Vetrih (Domžale), Miha Zajc (Olimpija); - napadalci: Elvis Bratanovic (Domžale), Mitja Lotrič (Rudar Velenje), Matej Podlogar (Celje), Matej Pučko (Koper), Slobodan Vuk (Domžale). na pravih tekmah ne počne. Vidim pa lahko veliko. Na treningih vidim, kako se fantje razumejo, kdo je prilagodljiv, kakšni so karakterno ... Da se veliko povleči iz tega,« še pravi Katanec, ki ne bo imel na voljo igralcev Maribora. Štajerci so se odločili, da na to akcijo ne bodo pustili svojih igralcev. Katanec je glede tega še enkrat poudaril, da povsem spoštuje odločitev Maribora in da nikakor nočejo klubom vrniti poškodovanih igralcev. Slovenija se je s Savdsko Arabijo na uradnih tekmah pomerila enkrat, in sicer je leta 2000 na prijateljskem obračunu zmagala z 2:0. Proti Finski so Slovenci igrali dvakrat, enkrat (1999) so se razšli z 1:1, enkrat (2013) pa so zmagali Finci z 2:0. Jure Matjašič: »Lepo je biti del takšnega moštva« Za Juretom Matjašičem je zares izjemno leto 2016. Z Zavrčem si je preko dodatnih kvalifikacij zagotovil obstanek v 1. ligi, a je NZS z administrativnim ukrepom Zavrč poslal v 2. ligo. S tem se je sprožila razprodaja najboljših igralcev Zavrča, 24-letni Ma-tjašič je bil nedvomno med njimi. A prestop še zdaleč ni bil samoumeven, čeprav so se pojavljale govorice o inte- resu Maribora in Olimpije, med drugim tudi Sarajeva. Nazadnje je po dolgem čakanju Juretu vendarle »padla sekira v med«, za sodelovanje se je dogovoril z Domžalami. »To je bila zares odlična poteza, izplačalo se je potrpežljivo čakanje, poziv trenerja Domžal Simona Rožmana je bil zame res nekaj izjemnega. V Domžale sem prišel pozno, šele v 9. krogu sem bil prvič v kadru, od 10. kroga dalje sem nastopil na vseh tekmah v začetni enajsterici. Na začetku sem imel tudi precej sreče, dosegel sem tri zadetke in vpisal nekaj asistenc,« se tega obdobja spominja Jure, ki mu je k večji prepoznavnosti nedvomno veliko pripomogel vpoklic Srečka Katanca v reprezentanco za prijateljski tekmi s Švedsko in Turčijo. Proti Turkom je 5. junija v Stožicah (0:1) celo zabeležil prvih deset igralnih minut v dresu z grbom. Tokrat je z reprezentanti na drugi podobni akciji, ekipa pa je sestavljena izključno iz igralcev 1. lige - kar devet jih je iz Domžal. »To je še dodatna prednost, sicer pa se vsi med sabo tako ali tako poznamo zelo dobro. Posebej bi ob mojih soigralcih iz Domžal izpostavil še Kronavetra in Zajca,« je dodal Matjašič, ki ga je nekoliko presenetila intenzivnost uvodnih treningov v torek in sredo: »Ja, bilo je zelo naporno. Prav prilegel se je počitek med treningi (smeh). Zaenkrat je bilo veliko teka in različnih vaj, pred odhodom v ZAE še ni bilo posebnega govora o kakšnih taktičnih različicah ali čem podobnem.« Rok Kronaveter: »Vedno se je treba dokazovati« Nekaj več izkušenj z reprezentanco ima Rok Kronave-ter. 30-letni Mariborčan je v dresu z državnim grbom doslej odigral štiri tekme in do- Nogomet segel tudi en zadetek (na kvalifikacijski tekmi s Slovaško, 1:0). »Nekateri res že vemo, kako vse poteka, vendar je za vse enako. Vsi moramo dati vse od sebe. Motivacija mora biti vedno na najvišjem nivoju, saj igramo za majico z državnim grbom. Treba se bo dokazati, saj so v nogometu neprestano prisotne poškodbe in se lahko hitro zgodi, da bo kdo od nas morda že na naslednji kvalifikacijski tekmi del A-reprezentance,« razmišlja (zaenkrat še) ofenzivni vezist Olimpije. JM, sta Pevnik četrti trener Radomelj v sezoni Nogometaše zadnjeuvršče-nih Radomelj bo v spomladanskem delu Prve lige Telekom Slovenije vodil četrti trener v tej sezoni. Po Dejanu Djuranovicu, Janezu Žilniku in Davu McDonoughu se je na vroč stolček usedel Robert Pevnik. 47-letni strateg iz Celja bo tretjič trener Radomelj. V tej sezoni je na začetku vodil prvoligaša iz Celja, pred tem pa že številne slovenske klube - Muro 05, Labod Dravo, Aluminij, Domžale in Olimpi-jo. Kot nogometaš je Pevnik v prvi slovenski ligi odigral 132 tekem in dosegel enajst zadetkov. Radomlje so za zdaj trdno na zadnjem mestu, za Aluminijem na 9. mestu zaostajajo 9 točk. Obe omenjeni ekipi sta v zadnjem tednu zamenjali trenerja, med sabo pa se bosta pomerili že v uvodnem krogu spomladanskega dela prvenstva (25. 2.). sta, JM 12 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 6. januarja 2017 Rokomet • Pred SP v Franciji Bezjaku dirigentska palica reprezentance Reprezentanca Slovenije za SP v Franciji: - vratarji: Urban Lesjak (Celje Pivovarna Laško), Matevž Skok (Zagreb, Hrv), Urh Kastelic (Maribor Branik); - krilni igralci: Darko Cingesar (Zagreb, Hrv), Blaž Janc, Ti-len Kodrin (oba Celje Pivovarna Laško), Gašper Marguč (Ve-szprem, Mad); - zunanji igralci: Marko Bezjak (Magdeburg, Nem), Vid Kavtičnik, Jure Dolenec (oba Montpellier, Fra), Nik Henigman (Riko Ribnica), Borut Mačkovšek, Miha Zarabec (Celje Pivovarna Laško) in David Miklavčič (Zagreb, Hrv); - krožni napadalci: Blaž Blagotinšek (Veszprem, Mad), Matej Gaber (Pick Szeged, Mad), Vid Poteko (Celje Pivovarna Laško). Marko Bezjak: »Merila pri meni osebno so postavljena visoko in verjamem, da sem dozorel, da prika-žem prave predstave v dresu Slovenije.« Najvišje doslej do polfinala Slovenija je doslej sedemkrat nastopila na svetovnih prvenstvih, najboljša pa je bila v Španiji 2013, ko se je prebila v polfinale, po porazu proti Španiji pa nato klonila še proti Hrvaški v tekmi za tretje mesto. V Katarju 2015 je zasedla osmo, v Nemčiji 2007 deseto, na Portugalskem 2003 11., v Tuniziji 2005 12., v Franciji 2001 17. in na svojem premiernem nastopu na Islandiji 1995 18. mesto. Rokomet • RK Jeruzalem Ormož Nove priprave in reprezentančne kvalifikacije Bowling • 2. slovenska liga Izenačeni 4. krog Ptujčanom prinesel Br I Wm odlično 2. mesto Foto: Črtomir Goznik Jure Kocbek (Jeruzalem Ormož, št. 22.) je član slovenske mladinske reprezentance. Čeprav se SP v Franciji začne šele 11. januarja, je slovenska reprezentanca na prizorišče odpotovala že v četrtek, 5. januarja. »Od gostiteljev svetovnega prvenstva smo prejeli povabilo za dve pripravljalni tekmi. Ker gre za najmočnejšo reprezentanco na svetu, seveda za nami (smeh), se je naša zveza odzvala povabilu in zato smo v Francijo odpotovali teden dni prej. Prvo pripravljalno tekmo bomo odigrali v petek, 6. 1., v Toulosu, drugo pa v nedeljo, 8. 1., v Montpelli-eru. Tekmi bosta odličen kazalnik naše forme,« je v uvodu povedal Marko Bezjak. 30-letnik iz Ormoža bo na letošnjem SP eden izmed glavnih nosilcev slovenske igre. »Vesel sem, da mi je selektor Veselin Vujovic zaupal dirigentsko palico naše ekipe. Na meni je, da upravičim Manj kot štirinajst dni je trajal počitek ormoških roko-metašev, ki so v torek, 3. januarja, začeli priprave na drugi del sezone. Prvi trening je ekipa opravila s trenerjem za fizično pripravo Darkom Kneževičem, saj bo glavni trener Saša Prapotnik zaradi reprezentančnih obveznosti z mladinsko reprezentanco odsoten do ponedeljka, 9. januarja. Sprememb v igralskem mozaiku ni in jih v letošnji sezoni tudi več ne bo. Ormožani so prvi del sezone končali na 5. mestu z 19 točkami. »Zaostanek za želenim 4. mestom je ena oz. dve točki, saj je Škofja Loka boljša v medsebojnih srečanjih. Še vedno imamo lepe možnosti za uvrstitev v Ligo za prvaka. Resnici na ljubo pa nas do konca rednega dela sezone čakajo težke tekme in pošteno bo treba zavihati rokave na treningih ter tekmah. Ob tem si želimo, da nas zaobidejo še poškodbe, ki se jih nikakor ne moremo rešiti. Tako je prvi trening v novem letu zaradi poškodbe izpustil kadetski reprezentant Miha Kavčič. Kakšna je pravzaprav njegova poškodba, še ni jasno in bomo šele izvedeli, kako dolgo bo krožni napadalec odsoten z rokometnih igrišč,« je povedal športni direktor kluba Mladen Grabovac. Jeruzalemčke čakajo v nadaljevanju sezone naslednje tekme: v gosteh Ribnica (1. 2.), doma Dobova (4. 2.) in Ptuj (11. 2.), v gosteh Dol Hrastnik (18. 2.), doma Koper (25. 2.) in v gosteh Maribor (4. 3.). »Vse po vrsti zanimive tekme, kjer na nobeni ne moremo že vnaprej vknjiži-ti točk. Verjamemo, da nas bodo tudi v letu 2017 budno in v čim večjem številu spre- mljali naši navijači. Z njihovo pomočjo lahko ujamemo Ligo za prvaka in presežemo cilje, ki smo si jih zadali pred začetkom sezone,« je še dodal Grabovac. Do začetka drugega dela sezone bodo Vinarji odigrali štiri pripravljalne tekme. Celotne priprave bodo opravili v domačem okolju. Trije Ormožani po vstopnico za svetovno prvenstvo Dobrih štirinajst dni se mladinska reprezentanca Slovenije (letniki 1996 in mlajši) pripravlja na kvalifikacije za svetovno prvenstvo, ki bo potekalo poleti 2017 v Alžiriji. »Konec tega tedna nas čakajo kvalifikacije na Slovaškem. Na SP vodi le eno mesto, nastopamo pa v konkurenci s Slovaško, Kosovom in Ukrajino. Pripravljali smo se na turnirju na Madžarskem, kjer smo odigrali tekme proti Rusiji, Hrvaški in Madžarski. Ruse smo ugnali s 33:29, Hrvate 24:21 in klonili proti Madžarom 22:25. Pokazali smo precej dobrih stvari in seveda tudi nekaj slabih. Te smo skušali odpraviti na tridnevnih pripravah v Gorišnici. Nastopamo brez Urha Kastelica, Blaža Janca (oba članska reprezentanca) in poškodovanega kapetana Jaka Malusa. Kljub vsemu strokovni štab verjame v preostale fante, ki so večinoma že nosilci igre v članski 1. ligi. zaupanje selektorja, javnosti, in kar je še najpomembneje - sebe. Sam od sebe zagotovo največ zahtevaš, pričakuješ in si sam sebi največji kritik. Merila pri meni osebno so postavljena visoko in verjamem, da sem dozorel, da prikažem prave predstave v dresu Slovenije. Dres Slovenije nosim že od najmlajših Kljub vsemu smo še vedno favoriti, saj imamo ekipo, ki je v preteklosti že sodelovala na olimpijskem festivalu mladih v Utrechtu (zlata medalja), na svetovnem prvenstvu v Rusiji (srebrna medalja) in evropskem prvenstvu na Danskem (11. mesto). Naš najtežji tekmec bodo gostitelji Slovaki, tudi Ukrajincev ne smemo podcenjevati. Verjamem, da se bomo v nedeljo, 9. januarja, veselili uvrstitve na SP. Pred nami je zahtevna naloga in tega se dobro zavedamo,« je bil pred odhodom na Slovaško bolj ali manj optimističen trener Saša Prapotnik. Ob njem bosta barve Slovenije na Slovaškem branila še igralec Ormoža Jure Kocbek in trener Uroš Krstič. ku selekcij. Za mano je ogromno tekmovanj na svetovnih, evropskih prvenstvih in celo na olimpijadi. Dres članske reprezentance sem oblekel že 90-krat. Zares je letvica visoko postavljena,« je še dodal bivši član Jeruzalema, Gorenja in danes Magdeburga. Zanimiva in težka skupina Naša reprezentanca je v skupini B, ki je zelo zanimiva. »Zanimiva in težka. Od evropskih ekip so tukaj Španci, Islandci in Makedonci, tu je še zmeraj neugodna Tunizija in nekoliko lažji nasprotnik Bowling center Gladiator Arena v Ljubljani je decembra gostil 4. krog 2. slovenske bowling lige. Ptujčani so po relativno slabo odigranem 3. krogu v Murski Soboti želeli ponovno vzpostaviti stik z vrhom lestvice in tako ohraniti možnosti za preboj v 1. ligo. V prvem dvoboju so po pričakovanjih premagali ekipo Arena-2, ki trenutno zaseda predzadnje mesto v ligi. Drugi in tretji dvoboj sta prinesla nepričakovana poraza, in sicer proti ekipama Zagorje-1 in Zagorje-3, ki sta prav v neposrednih dvobojih proti Ptujčanom dosegli svoje najboljše rezultate. V naslednjih treh dvobojih so igralci ekipe Ptuj-1 postavili stvari na svoje Angola, s katero se bomo pomerili v 1. krogu. Osnovni cilj je uvrstitev v osmino finala, že v skupini pa moramo poseči po čim višjem mestu. Menim, da se lahko borimo za prvo ali drugo mesto. Smo tega sposobni, čeprav v ekipi ni več 'starih mačkov', kot sta Gorazd Škof in Uroš Zorman. Imamo kopico mladih nadarjenih igralcev, ki se bodo želeli predstaviti v čim boljši luči. Motiva nam ne manjka, tako nam starejšim kot mlajšim igralcem je igranje na SP velik izziv. Moj cilj je četrtfi-nale, želje pa so bistveno višje,« je še na kratko zaključil Bezjak. ku mesto in se s tremi zmagami zavihteli tik pod vrh. V dvoboju z ekipo Kranja, ki bo po prikazanem edini tekmec za končno 2. mesto v ligi, ki še vodi v dodatne kvalifikacije, so Ptujčani prikazali odlično igro in zmagali z rezultatom 828:703. Še enkrat več so svojo prevlado v 2. ligi pokazali igralci ekipe Tuš Koper-1, ki so zmagali prav v vseh dvobojih in dosegli maksimalni izkupiček točk. V 4 krogih so tako v 28 dvobojih zmagali kar 25-krat. Naslednji krog 2. lige je na sporedu v soboto, 7. 1., v Novi Gorici, kjer so Ptujčani v preteklosti nanizali kar nekaj dobrih rezultatov. Naj se zgodovina ponovi ... Črtomir Goznik Rezultati 4. kroga: 1. Tuš Koper-1 14 5735 204.82 2. Ptuj-1 8 5315 189.82 3. Lendava-1 8 4993 178.32 4. MagmaX-2 8 4913 175.46 5. Kranj 7 5240 187.14 6. Zagorje-1 6 5098 182.07 7. Zagorje-3 5 4744 169.43 8. Arena-2 0 4888 174.57 Rezultati 4. kroga (posamezno, 7 iger): 1. Aleks. Koštric (Koper-1) 1557 2. Tim Cerkvenik (Koper-1) 1540 3. Črtomir Goznik (Ptuj-1) 1431 222.43 220.00 204.43 4. Gorazd Kavčič (Kranj) 1361 5. Davorin Škrjanc (Kranj) 1350 6. Darko Bezenšek (Ptuj-1) 1332 7. Bojan Šuber (Tuš Koper-1) 1328 16. Gregor Miložič (Ptuj-1) 1285 19. Matic Dokl (Ptuj-1) 1267 Skupno: 1. Tuš Koper-1 2. Kranj 3. Ptuj-1 4. Lendava-1 5. Zagorje-1 6. MagmaX-2 7. Arena-2 8. Zagorje-3 194.43 192.86 190.29 189.71 183.57 181.00 5 50 196.74 11 41 182.79 14 32 183.19 20 25 170.35 21 24 172.80 22 20 168.86 23 19 175.18 28 13 165.66 petek m 6. januarja 2017 Šport Štajrnhi 13 Tenis m Zoran Krajnc »Tamara je zdrava in pripravljena za igranje na trdi podlagi« Uspehi Tamare Zidanšek (169. na WTA-lestvici) so tesno povezani s trenerjem Zoranom Krajncem. Z 19-le-tno igralko iz Slovenskih Konjic, članico TK Terme Ptuj, sodeluje že šest let, v zadnjih dveh letih še posebej intenzivno v ekipi z Marjanom Čukom. Še posebej impresivni so bili uspehi v zadnjih mesecih, ko je Tamara igrala (in zmagovala) na 25.000 dolarjev vrednih turnirjih. Pred ekipo pa so že novi izzivi, v prvi vrsti nastop v kvalifikacijah na Odprtem prvenstvu Avstralije v Melbournu. O tem, o letu 2016, o pogojih za delo, o povabilu na trening s Sereno Williams in še čem, smo se pogovarjali s ptujskim trenerjem Zoranom Krajn-cem. Kako bi ocenili zaključni del leta 2016? Z. Krajnc: »Zaključek leta 2016 je bil res odličen. Sredi leta smo imeli zaradi Tama-rine poškodbe kolena rahel zastoj, a s polletne distance sedaj gledamo na to kot na dragoceno izkušnjo, iz katere smo se vsi skupaj veliko naučili. V leto 2017 gremo tudi zaradi tega obogateni z novo izkušnjo.« Kje je bil lani storjen največji napredek, kje so še pomanjkljivosti? Z. Krajnc: »Znotraj same igre je največji napredek ta, da se je Tamara dodobra spoznala s trdo podlago in jo počasi sprejema kot svojo - razume način odigravanja pomembnih delov dvobojev na tej podlagi. Glede na dobre rezultate v 2016 so pred njo novi izzivi, zato upam, da se bo z njimi spoprijela podobno kot v prejšnjem letu z iz- zivi na turnirjih ranga 25.000 dolarjev. Slabost vidim v tem, da v zadnjem obdobju enostavno ni bilo dovolj časa za temeljito bazično pripravo, za temeljito regeneracijo, zato v Avstralijo potujemo po nenavadno kratkem pripravljalnem obdobju. S kondi-cijskim trenerjem Gorazdom Rajherjem sva se dogovorila, da znotraj drugega dela avstralske turneje opravimo 14 dni kondicijskega treninga, v dobrobit Tamarinega zdravja. S tem bi naj bila sposobna normalno odigrati teh 5 ali 6 turnirjev, ki jih načrtujemo na avstralski turneji.« Prvič na članskem grand slam turnirju Za začetek je predvideno igranje kvalifikacij na Odprtem prvenstvu Avstralije v Melbournu. Gre za prvi grand slam turnir v sezoni. Z. Krajnc: »To bo za Tama-ro izredna izkušnja, vse je enkrat prvič. Sam se teh njenih nastopov izredno veselim, komaj jih čakam, čeprav gre za njeno prvo člansko izkušnjo na Grand Slam turnirjih. V preteklosti smo večkrat neskromno dejali, da so naši cilji visoki, zdaj smo nekje na polovici, torej na uvrstitvi v kvalifikacije le-teh. Ciljamo pa še višje.« Kakšna so okvirna pričakovanja pred avstralsko turnejo? Z. Krajnc: »Morda bo kdo pomislil, da je naš glavni cilj nastop v Melbournu, a sam sem bolj usmerjen v drugi del turneje. Grand slam je zgolj posledica dobrih na- stopov v letu 2016. Svoj prvi nastop v New Yorku med mladinkami je Tamara npr. odigrala precej pod svojimi zmožnostmi, pridobila pa neprecenljive izkušnje - na njih računam tudi tokrat v članski kategoriji. Nato si želimo naprej, stopničko po stopničko, znotraj TOP 100 na WTA-le-stvici. To je cilj v naslednjih dveh letih.« Poznate konkurenco za kvalifikacije, kjer bodo zvečine nastopile igralke med 100. in 200. mestom na WTA? Z. Krajnc: »Ta konkurenca je zelo pestra in zanimiva. Po eni strani gre za zelo izkušene igralke, ki so zaradi slabše forme ali poškodb v letu 2016 izpadle iz TOP 100, po drugi strani pa za mlade in ambiciozne igralke - kakšno leto ali dve starejše od Tamare, ki je letnica 1997. Te nabirajo točke in si prav tako želijo v magičnih TOP 100. Povsem konkretno se bomo na tekmice pripravili po opravljenem žrebu. Zaenkrat vemo, da je nivo, ki ga je Tamara kazala v Indiji, dovolj za dobro postavitev na igrišču, tudi za boj z igralko blizu TOP 100.« Kakšen je načrt dela v Melbournu? Z. Krajnc: »Vsi se zavedamo, da bi bilo zaradi časovne razlike bolje, da bi bili »v deželi tam spodaj« že dlje časa pred turnirjem, a Tamara v tem času opravlja še šolske obveznosti in prej enostavno ne bo šlo. Ob tem se pojavlja še zamenjava opremljevalca opreme in v tem času je enostavno premalo časa za vsa testiranja in druge potrebne stvari. Na licu mesta bomo tako opravili fine nastavitve, imeli bomo tudi tehnično pomoč podjetja, ki bo v bodoče opremljalo Tamaro. Morda se bo v uvodnem krogu kvalifikacij še malo lovila, a s pravim pristopom, s srcem, lahko najde način, da tekmico položi na kolena.« Od leta 2015 delate po novem sistemu, ekipa je že uigrana. Z. Krajnc: »Res smo uigrani, saj s Tamaro potujem bodisi jaz bodisi Marjan Čuk. Vsi smo o vsem obveščeni, Foto: Črtomir Goznik Zoran Krajnc: »Za zdaj vemo, da je nivo, ki ga je Tamara kazala v Indiji, dovolj za dobro postavitev na igrišču, tudi za boj z igralko blizu TOP 100.« zelo smo zadovoljni tudi z delom kondicijskega trenerja Gorazda Rajherja, v ekipi pa sodeluje še več ljudi iz Inštituta za šport v Ljubljani. Čas je tisti, ki bo pokazal, kako dobro smo stvari zastavili. Če pa bomo opazili potrebo po korekciji kakšnega dela treninga, bomo to tudi opravili.« Povabilo na trening s Sereno Williams Imate stike z drugimi trenerji, na turnirjih se srečujete z drugačnimi načini dela, razmišljanja: od kod vse črpate znanje za delo? Z. Krajnc: »Lahko omenim samo najnovejši stik s Patrickom Mouratougloum, trenerjem Serene Williams, ki naju je s Tamaro povabil na tedenski trening v francosko Nico, v enega najmodernejših teniških akademij, ki so jo odprli sredi lanskega leta. To možnost bova izkoristila v pripravljalnem obdobju pred začetkom poletne delom sezone, ko se turnirji selijo na peščeno podlago. Tudi z ostalimi trenerji imam izredno dober kontakt, pred kratkim sem dobil tri povabila v teniško akademijo ameriške teniške zveze, ki so jo pred dnevi odprli v Orlandu, ki vsebuje kar 106 igrišč vseh vrst podlag. Znanje in izkušnje poskušamo črpati od vsepovsod, z vsemi trenerji poskušamo čim več komunicirati in pomagati Tamari do najkakovostnejšega treninga. Vsekakor upam, da bo v prihodnje z nami še več igralk in igralcev, za zdaj sta del ekipe tudi Sven Lah in poskusno Maja Makorič (trenutno še članica TK Nova Gorica, op. a.), vrata Foto: Črtomir Goznik Zoran Krajnc in Tamara Zidanšek Fed cup je v programu Kakšno je stanje okrog Tamarinega igranja za slovensko Fed cup reprezentanco? Z. Krajnc: »Tamara je bila že lani povabljena v reprezentanco, vendar se od danes na jutri nismo odločili za nastop, saj je bila še mladinka. Zdaj so stvari drugačne, Tamara se bo vedno, ko ji bosta čas in urnik to omogočala, odzvala vabilu zveznega selektorja.« Je že prišlo do kakšnih kontaktov? Z. Krajnc: »Ja, očitno so se kolegi na TZS nekaj naučili iz preteklega obdobja in so pravočasno obvestili našo ekipo, da je Tamara uradno povabljena v ekipo. Mi smo te datume tudi upoštevali pri sestavi urnika nastopov za leto 2017, zato zaenkrat ne vidim razlogov, da Tamara od 18. do 21. aprila ne bi nosila dresa s slovenskim grbom.« naše akademije pa so odprta tudi za vse ostale.« Kakšni so vaši pogoji za delo? Z. Krajnc: »Na peščeni podlagi se ne moremo pritoževati, imamo dobre možnosti za treniranje. A vsa naša konkurenca sedaj dela na betonski podlagi in tudi mi moramo. Včeraj smo se tako udeležili treninga v nam bližjem Varaždinu, kjer pa ni pravega ogrevanja in že vsi čutimo posledice. Tudi zaradi tega bomo obdobje bivanja v Avstraliji nekoliko podaljšali, kjer je klima povsem drugačna in omogoča treniranje in nastopanje na zunanjih igriščih. Tamara je v zadnjem obdobju opravila veliko potovanj s turnirja na turnir, vmes zamenjala tudi podlago igrišč (zemlja -beton). Z. Krajnc: »Njen tekmovalni urnik in načrti so bili narejeni na podlagi teoretičnih premislekov iz sezone 2015. A je poškodba - v bistvu je šlo za vnetje pogačice v levem kolenu - stvari precej spremenila in postavila na glavo. Na koncu smo se morali seliti iz Evrope v Južno Ameriko in od tam v Indijo, da je lahko ujela želene točke in opravila transformacijo na trdo podlago. Zdaj smo tam, kjer smo želeli biti sredi leta 2016: Tamara je zdrava in pripravljena na igranje na trdi podlagi. Turneja, na katero se sedaj odpravljamo, je zadnji kamenček v sestavljanja mozaika Tamare kot komple- tne teniške igralke. V tem kontekstu ne bom omenjal trave, saj se zanjo ne mislimo posebej pripravljati zaradi enega ali dveh turnirjev. Raje bomo iskali napredek na betonski podlagi, na kateri se igra približno 80 % vseh najpomembnejših svetovnih turnirjev.« Smer razvoja Kje ima Tamara največje možnosti v razvoju teniške igre? Z. Krajnc: »Če danes pogledamo skupno sliko ženskega tenisa na betonu, potem vidimo, da so igralke, ki so med najboljšo deseterico, čiste igralke osnovne črte. Sam gledam nekaj let naprej in iščem možnosti, kam naj bi se tenis razvijal, ob tem, da primerjam ženski tenis deloma tudi z moškim. Zagotovo je transformacija igre pri Tamari v prihodnje možna še proti mreži. Na zadnjih treh ali štirih turnirjih je posamezne dele igre odigrala izredno dobro, prehajala je k mreži ter tako zaključevala točke. Če ob tem spremljamo še statistične vrednosti količin odigranih udarcev iz osnovne črte in pri mreži in to primerjamo z dolžinami točk, potem vemo, da se bo čez pet let zagotovo pojavil tip igralke, ki bo igrala bliže mreži - to pri moških najbolje dela gospod Roger Federer. To je smer, kamor bomo poskušali Tamaro razvijati v prihodnje.« Jože Mohorič Šahovski kotiček Božično-novoletni turnir v Spuhlji Konec decembra, natančneje 26. 12. 2016, je bil v Spuhlji izveden že tradicionalni božično-novoletni turnir v šahu. Odvijal se v gostišču Pri Majdi. Skupno je nastopilo 28 igralcev, najboljši trije pa so prejeli pokale. Vrstni red: 1. Andraž Šuta 2. Mitja Kramberger 3. Branko Cvetko Najboljši šahisti iz Spuhlje so bili tokrat Leon Cestnik, Marjan Kuhar in Branko Rot, ki so prejeli medalje. Turnirji SSS V decembru je bil končan sklop celoletnih hitropoteznih turnirjev v šahovski sekciji Spuhlja (ŠSS). Šahisti so na teh turnirjih nastopali vsak drugi teden v mesecu. Končni vrstni red: 1. Martin Majcenovič 2. Leon Cestnik 3. Branko Kocbek 4. Stanislav Toplak 5. Branko Rot 6. Karel Robnik 7. Franc Vidovič 8. Marjan Kuhar 9. Edi Popošek 10. Milan Kolarič 11. Jože Holc UR 14 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 6. januarja 2017 Nogomet • Primož Gorše, trener NK Videm »Videm se bo spomladi povzpel na lestvici« f K» "■'. ' Foto: Črtomir Goznik Primož Gorše: »Trenutno smo brez vratarja, saj se je dosedanji prvi čuvaj mreže Goran Malogorski poslovil od velikega nogometa. Konkretno o imenih še ne bi govoril, z nekaterimi fanti smo se že pogovarjali, obenem pa upamo tudi na nadaljnje sodelovanje s prvoligašem Aluminijem.« Športni napovednik Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Hajdina - ŠD Rim; ob 17.10: ŠD Ptujska Gora - Trcko; ob 17.50: KMN Dražen-ci - Poetovio plindom 080 73 00; ob 18.30: Bagerkom -ŠD Destrnik virtuozi; ob 19.10: MŠD Ptuj - Andiamo pizza Saš; ob 19.50: ŠD Draženci - EHM team. Namizni tenis •1SNTL (ž) 10. KROG: NTK Logatec - NTK Ptuj (SOBOTA ob 17.00) 2. SNTL(ž) 10. KROG: NTK Inter Diskont - NTK Cirkovce (SOBOTA ob 10.00) 2. SNTL(m) 6. KROG: NTK Ptuj - NTK Vesna (SOBOTA ob 10.00); NTK Ptuj - NTK Savinja (SOBOTA ob 16.00) Streljanje • 21. Skirca Borisa Paternosta Od petka do nedelje bo v Trzinu na sporedu 21. Skirca Borisa Paternosta, na kateri bodo tekmovali številni strelci in strelke z našega območja. DB Nogometaši Vidma so lani kot novinci presenetili v 3. ligi in premierno sezono sklenili na izjemnem 4. mestu. Jesenski del sezone 2016/17 so sklenili precej nižje, na 9. mestu. S strategom Primožem Goršetom smo se med prazniki pogovarjali o prvem delu prvenstva in njegovih pričakovanjih pred nadaljevanjem, o tem, kaj vse je bilo krivo za nekoliko slabši dosežek po 14 odigranih krogih in še o mnogih zanimivih stvareh. Jesenski del sezone ste sklenili na 9. mestu. Ste z razpletom zadovoljni? P. Gorše: »Kar se samega mesta na lestvici tiče, smo gotovo nekoliko nižje od pričakovanega, po drugi strani pa je glede na mnoge pripetljaje in dogodivščine glede kadra - bolezni in poškodbe - to realna slika jesenskega dela prvenstva.« Že pred prvenstvom je bilo nekako jasno, da bo sanjsko premierno sezono med tre-tjeligaši praktično nemogoče ponoviti. P. Gorše: »Ne ravno nemogoče, saj sem mnenja, da bi z dobrim kadrovanjem in pripravami lahko ponovili tudi to, sploh glede na to, kako so jeseni potekale tekme. Razen dveh ekip, Maribora B in Rogaške, vsi drugi nismo pokazali veliko in smo precej nihali. Mi sami smo že lani pozimi imeli kar nekaj težav z boleznimi, poleti nato še s poškodbami, tako da nismo normalno izpeljali kar dveh cikličnih priprav, kar se nam je prav gotovo poznalo. Videm je tako precej nihal, nikakor nismo mogli zapored sestaviti dveh, treh dobrih predstav in posledično temu ni bilo primernih rezultatov.« Ravno bolezni in po- škodbe so verjetno glavni vzrok za nekoliko slabše izide letos. V nogometu ste že zelo dolgo, pa toliko težav verjetno še niste imeli. Kader pa je po drugi strani zelo ozek. P. Gorše: »Tako je pač v nogometu. Dolgo časa nismo imeli težav z zdravjem, sedaj pa se je to v zadnjem obdobju povsem spremenilo, na eni sami tekmi smo imeli kar tri težje poškodbe. To po drugi strani kaže na čvrstost iger v 3. ligi, kjer se gre v dvoboje maksimalno in na to ne moreš imeti vpliva. Na višji nivo greš, širši in kakovostnejši kader potrebuješ. To je pač sestavni del nogometa.« Je mogoče na trenutno 9. mesto vplivalo tudi dejstvo, da Videm nima izrazitega strelca tipa Dominik Božak. Trenutno sta najboljša strelca Matic Kmetec in Sebastjan Krajnc, ki sta dosegla po 4 zadetke. P. Gorše: »Tudi to je bil verjetno vzrok, res pa je, da smo brez Božaka ostali že lani pozimi, pa nam je to uspelo primerno nadoknaditi z večjim učinkom ostalih. Na njegovo mesto smo pripeljali Roka Pintariča, ki pa potrebuje določen čas, saj lani pri Aluminiju zaradi poškodbe ni veliko igral. Mislim pa, da vse le ni povezano samo z igro v napadu, kajti celotno moštvo ni funkcioniralo, kot bi moralo, tudi v obrambi smo imeli po odhodu Alena Kostanjevca precej težav.« Govorila sva že o malo- številnem kadru. Kaj to pomeni v tem zimskem prestopnem roku, ko je dobrega igralca še težje dobiti kot poleti? Se boste okrepili? P. Gorše: »Pomembno je, da se okrepimo na vseh igralnih pozicijah. V obrambi predvsem na mestu desnega bočnega, morda tudi što-perja, v zvezni vrsti in tudi napadu, predvsem pa potrebujemo vratarja. Trenutno smo brez vratarja, saj se je dosedanji prvi čuvaj mreže Goran Malogorski poslovil od velikega nogometa. Konkretno o imenih še ne bi govoril, z nekaterimi fanti smo se že pogovarjali, obenem pa upamo tudi na nadaljnje sodelovanje s prvoligašem Aluminijem. Glede odhodov pa je naše stališče takšno, da se nobenega fanta ne pusti oditi, ker sestavljamo ekipo in si ne znam predstavljati, da bi kogarkoli pustili drugam, če imamo na drugi strani težavo pripeljati novince.« Kdaj začnete priprave na drugi del sezone? Boste moštvu priključili tudi obetavne mladince iz lastne šole? P. Gorše: »Priprave začnemo 23. januarja, pred tem pa bodo fantje opravili nekaj individualnih treningov. Članom smo sicer že priključili vse mladince, nazadnje Dominca, tako da imamo že sedaj vse perspektivne fante priključene članom. Tudi minutaže jeseni so imeli kar nekaj, nekateri so jo izkoristili bolje, nekateri so imeli določena nihanja, ampak načeloma sem z mladimi fanti zadovoljen.« Kaj lahko navijačem Vidma obljubite pred nadaljevanjem prvenstva? P. Gorše: »Če bomo sesta- vili moštvo tako, kot imamo planirano, potem lahko dejansko pričakujemo, da se bo ekipa Vidma na lestvici povzpela za nekaj mest. Ob tem pa upam, da se bodo gledalci v nekoliko večjem številu udeleževali naših tekem, predvsem domačih. Za mlade igralce je precej lažje, če jih nekdo bodri in spodbuja.« Razlike na lestvici so majhne. Nekoliko sta zaostala le Šmartno in Lenart, na drugi strani pa tudi moštva pred vami ne bežijo veliko. P. Gorše: »Realno bi se z neko serijo, kar je jeseni ne nazadnje dokazal že Korotan, lahko povzpeli vse do 3. mesta, kajti ekipe so kakovostno precej izenačene. Bomo videli, vsak ima namreč svojo ra-čunico, ekipe se namreč krepijo in zelo malo je moštev, ki bi bila spomladi slabša kot jeseni. V vsakem primeru nas čaka zelo težka in zanimiva pomlad.« Prvak pa je že znan. P. Gorše: »Menim, da ja. Vedno ponavljam, da je Maribor B razred zase v tej konkurenci. Sedaj so dobili še zeleno luč za napredovanje, kar je za njih dobro, nam pa je lahko v čast, da smo dve sezoni nastopali skupaj s tako kakovostnim moštvom.« Dotakniva se še pokalnega tekmovanja v MNZ Ptuj. Po razpadu članske ekipe Zavrča ste se uvrstili v finale, kjer boste lahko ponovili sijajni lanski dosežek, ko ste na poti do zmage premagali tako Dravo kot Aluminij? P. Gorše: »Kljub vsem težavam, ki smo jih jeseni imeli, pa nam je vendarle posijal tudi žarek sreče, saj smo se z odstopom Zavrča ponovno uvrstili v finale pokala MNZ Ptuj. Naš tekmec bo Bistrica ali Drava, za nas pa je to še dodaten motiv, da se kar najbolje pripravimo na nadaljevanje sezone.« Tadej Podvršek Alpsko smučanje • Zlata lisica Maribor pripravljen čaka lisičke Prireditelji tekmovanja svetovnega pokala v alpskem smučanju za dekleta v Mariboru so že v nizkem startu za 53. Zlato lisico. Lisičke se bodo po progi, ki je že nared, spustile na sobotnem veleslalomu in nedeljskem slalomu. V teh dneh prizorišče dobiva svojo končno podobo. Vodja tekmovanja Mitja Dragšič kljub trenutno brezhibni snežni podlagi še ne spi povsem mirno. Lani so namreč morali prireditelji nedeljsko tekmo po močni otoplitvi odpovedati, kljub vsemu pa so vremenske napovedi letos za organizatorje zelo ugodne. »V drugem letu mojega odgovornejšega dela na Zlati lisici bi se rad za predano delo zahvalil vsem ljudem, ki delujemo v tehničnem odboru. Ti ljudje res garajo. Kot vemo, se brez dobre ekipe ne zmaguje. Kar se tiče smučišča oziroma tekmovališča, je to glede pripravljenosti res super, a vseeno smo v Mariboru. Ker imamo dobro ekipo, do zadnjega nismo evforični. Pripravljeni smo na vse, gremo naprej, dela pa nam ne bo zmanjkalo do tekme in tudi po njej ne,« je dejal Dragšič. Nekdanji uspešni alpski smučar in reprezentant je še dejal, da je kontrolor Mednarodne smučarske zveze Markus Maier pozitivno ocenil smučišče, ocene so spodbudne, a ekipa, ki pripravlja teren, na lovorikah ne bo spala. »Ostajamo na smučišču in ostajamo v polni pripravljenosti,« je dejal Dragšič. Največja magneta Ilka Štuhec in Tina Maze Odgovorni trener za tehnične in hitre discipline za svetovni pokal Denis Šteharnik je že razkril vroča slovenska železa za mariborski tekmi. Na startu 1. vožnje sobotnega veleslaloma v Mariboru bodo Ana Drev, Tina Robnik, Katarina Lavtar, Ilka Štuhec, Meta Hrovat in najuspešnejša slovenska alpska smučarka Tina Maze, ki bo po 20 mesecih premora znova v tekmovalnem pogonu na svoji zadnji, poslovilni tekmi v svetovnem pokalu. Na Sljemenu je sporočila, da bo imela na Zlati lisici številko »pod 30«, tako da »bodo navijači morali malo počakati« na njo. V nedeljo bodo na startu slalomske tekme stale Ana Bucik, Maruša Ferk, Meta Hrovat, Ilka Štuhec, Saša Brezovnik in Klara Livk. Prvi vožnji se bosta v obeh dneh, v soboto in nedeljo, začeli ob 9.15, drugi vožnji pa bosta na sporedu ob 12.15. Srečko Vilar, generalni sekretar, je predstavil še zadnje podrobnosti spremljevalnega programa, ki je tudi letos bogat. Ob dogajanju pod Pohorjem bo pestro tudi na Trgu Leona Štuklja v središču mesta, kjer bosta javna žreba startnih številk. »Po tehnični plati smo tik pred tem, da začnemo odštevati, infrastruktura je pod streho, vsi objekti so postavljeni, ogromno je narejenega tudi na progi, ki je fizično že zaprta. Do zdaj nam je šlo na vseh področjih zelo dobro. Izpostavil bi veliko odzivnost za to tekmo, od 1400 akreditiranih oseb, na- ših prijateljev, do posebnih vabil, 400 tekmovalk in spremljevalcev iz 28 držav. To so številke, ki so na vrhu okvira tekem svetovnega pokala za ženske. Ponosni smo, da smo prišli do te stopnje in upam, da bo prihodnje leto še bolje,« je tri dni pred tekmo dejal Vilar. Prometna ureditev bo standardna, parkiranje bo mogoče na doslej znanih lokacijah, novost pa je, da je letos avtobus številka šest, ki vozi do vzpenjače, brezplačen, s čimer si prireditelji želijo razbremeniti promet na cestah, obiskovalce pa pod Pohorje vabijo tudi peš. Ilka Stuhec Zadovoljni so tudi v Alpskem smučarskem klubu Branik, kjer imajo te dni prav tako polne roke dela. »Prizadevali smo si, da lisica uspe, vsem se za to zahvaljujem. Tako tekmovalcem, staršem in ekipam, ki so skrbele za pripravo, in verjamem, da bomo lahko konec tedna nasmejani in veseli. Naredili smo pozitiven korak naprej s sodelovanjem ključnih akterjev, zato s pozitivizmom čakamo na ta vikend,« pa je povedal predsednik ASK Branik Boštjan Tancer. Prireditelji so ob tem še uradno podpisali pokroviteljski pogodbi z dolgoletnimi sponzorji Zavarovalnico Sava (prej dolga leta Zavarovalnico Maribor) in Novo KBM. Bogat bo tudi obrobni program, ki so ga na Trgu Leona Štuklja v središču Maribora v četrtek začeli Modrijani, v petek nadaljuje Lačni Franc z žrebom številk in v soboto zaključuje Big Foot Mama, prav tako z žrebom številk. Zanimivo bo tudi dogajanje v soboto zvečer, ko TV Slovenija na Trgu Leona Štuklja pripravlja prireditev v čast Tini Maze z naslovom Hvala, Tina! sta petek • 6. januarja 2017 Šport 2016 Štajrnhi 15 Sport 2016 v sliki 16 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 6. januarja 2017 Ptuj, Podravje • Najlepše darilo sta si mamici podelili kar sami Zadnji je bil deček Nejc, prva deklica Mojca Čeprav naj bi Nejc in Mojca po izračunih zdravnikov na svet pokukala na isti dan, 27. decembra, sta se odločila, da spremenita plan. Nejc Rožman se je tako rodil kot zadnji novorojenec v ptujski bolnišnici v letu 2016, Mojca Leskovar pa kot prvorojenka tega leta. Obdaritev prvo- in drugoro-jenega otroka je eden najlepših dogodkov, ki ga tradicionalno pripravljajo v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj. Letos je sicer potekal nekoliko drugače, saj se je do torka dopoldan na Ptuju rodila le ena deklica. So pa zato pripravili obdaritev za-dnjerojenega otroka v letu 2016 in prvorojenke. Kot zadnji izmed 826 otrok, kolikor se jih je lani rodilo na Ptuju, se je rodil Nejc Rožman, očetu Robertu Rožmanu in mamici Tjaši Šantl. Čeprav je mamica imela predviden datum poroda že 27. decembra, si je Nejc vzel čas in na svet pokukal ravno na zadnji dan minulega leta, in sicer ob 22:01. Deček je ob rojstvu tehtal 3600 gramov, doma že ima sorojenko, oba otroka pa je mama Tjaša, sicer doma iz Gornje Radgone, rodila v ptujski porodnišnici. Po Nejčevem rojstvu pa je bilo na porodnem oddelku ptujske bolnišnice kar tri dni precej mirno. Vsaj kar se porodov tiče. Prvorojenka Mojca Leskovar se Zadnji se je v letu 2016 rodil Nejc Rožman, na fotografiji je v naročju mamice Tjaše Santl (levo), ob njem pa še prvorojenka tega leta Mojca Leskovar, ki je na svet pokukala 3. januarja ob 1:15. Slovenija • Mercator obdaril mamice Letna zaloga plenic za vse »prvojanuarčke« v državi Mercator je vsem dojenčkom v Sloveniji, rojenim prvega januarja letos, podaril letno zalogo otroških plenic. Mamice 37 otrok, rojenih v 11 porodnišnicah, so tako še dodatno razveselili in jim v tem lepem obdobju olajšali letne stroške za nakup plenic. V Mercatorju verjamejo, da je novo življenje najlepše novoletno darilo, zato so vse mamice novorojenčkov z rojstnim datumom 1. januar 2017 že v porodnišnicah presenetili z letno zalogo otroških plenic. Vsem so iskreno čestitali, jim želeli kar najlepše leto in jim z darilom tudi malo olajšali prvo leto skrbi za otroke. V Porodnišnici Ljubljana se je 1. 1. 2017 rodilo 12 otrok (6 dečkov in 6 deklic), v porodnišnici Maribor 6 otrok (3 dečki in 3 deklice), v Celju 1 otrok (deček), v Kranju 3 otroci (2 dečka in 1 deklica), v Murski Soboti 2 otroka (1 deček in 1 deklica), na Jesenicah 2 otroka (2 dečka), v Trbovljah 1 otrok (deček), v Novem mestu 4 otroci (dečki), v Novi Gorici 2 otroka (2 deklici), v Izoli 1 otrok (deklica) in v Postojni 3 otroci (1 deček, 2 deklici). V Slovenj Gradcu, na Ptuju in v Brežicah pa na prvi letošnji dan ni bilo porodov. Majda Vodopivec, vodja projekta donacije plenic Lumpi v Mercatorju, je ob tem povedala: »Letna zaloga otroških plenic za vse novorojenčke, rojene prvega dne v letu, se nam zdi zaželeno darilo, saj samo mamice vedo, koliko lažja je skrb za otroka, če imaš nekaj pomoči. Zato smo z lepimi željami poslali tudi praktično in uporabno darilo - pleničke. Mamice jih bodo s posebnimi kuponi sproti prevzemale v Mercatorjevih trgovinah, saj smo poskrbeli za vse velikosti, od novorojenčka do živahnega dojenčka.« Na leto se pri nas rodi dobrih 20 tisoč otrok, vse več je številčnejših družin. Po podatkih SURSA je bilo v letu 2015 v slovenskih porodnišnicah rojenih 20.641 otrok, kar je za 524 ali 2,5 % manj kot v letu 2014. Največ, 5.927 novorojenčkov, se je leta 2015 rodilo v Ljubljani. Največ porodov so tega leta imeli 5. februarja, ko je rodilo 30 žensk, medtem ko so leta 2015 v povprečju imeli 16 porodov na dan. Na dan se v Sloveniji rodi okrog 50 otrok. Odkar Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) spremlja podatke, se je najmanj otrok rodilo leta 2003, in sicer 17.160. Od takrat do leta 2010 je število rojstev v Sloveniji naraščalo, nato pa postopoma začelo padati. TD * . ...g.—- £ 111 i 'Of podarja plenice # za vse leto y Mercator « tí je namreč rodila šele 3. januarja ob 1:05. Mamica Janja in oče Miha Leskovar sta na ta dan povila svojega petega otroka. Mala Mojca ima doma že dve sestrici in dva bratca, najstarejši šteje sedem let. Vseh pet otrok se je rodilo v SB Ptuj. „Lepše novega leta sploh ne bi mogli začeti! To so najlepši dogodki v letu, ki nam dajo nov zagon in veter v jadra," je na tra- dicionalnem obdarovanju dejal direktor SB Ptuj Andrej Levanič. Veseli ga podatek, da se je v ptujski bolnišnici v letu 2016 rodilo osem otrok več kot leto poprej. Tudi predstojnik gine-kološko-porodnega oddelka Saša Djukanoviča je s statističnimi podatki izjemno zadovoljen. Skupaj so lani opravili 823 porodov, pri katerih se je rodilo 826 novorojencev. Nekoliko več je bilo v letu 2016 dečkov: 429, medtem ko je bilo 397 deklic. Večina jih je na svet pokukala po naravni poti, 21 porodov je bilo opravljenih v vodi, nekaj porodnic pa je potrebovalo kirurško pomoč; 207 jih je imelo carski rez. Kar je zelo pomembno, je to, da so bili v veliki večini v lanskem letu v ptujski porodnišnici rojeni zdravi otroci. Težko bolnih otrok se je rodilo 13, bili so premeščeni v večje centre, za vse preostale so poskrbeli na Ptuju. K sreči sta med zdravimi otroki tudi majhna Nejc in Mojca. Obema so vsi prisotni na tradicionalni obdaritvi zaželeli veliko zdravja in sreče. Njima in njunima staršema pa je ptujska bolnišnica s pomočjo sponzorjev pripravila različna darila: pakete iz Tosame, bon podjetja Tenzor v višini 250 evrov, darila podjetja Pikapolonica, darilne bone Term Ptuj, 300 evrov je podarila Mestna občina Ptuj, zlato verižico SB Ptuj, paket za-dnjerojenemu in prvim štirim pa je podelil tudi Mercator. A kot je nekoliko v šali nekoliko zares dejal ptujski župan Miran Senčar, so dogodek obdarovanja skorajda odpovedali. Bili so namreč prepričani, da se bo prvi otrok v letu 2017 rodil prej kot 3. januarja. A so si otroci očitno vzeli čas, da še kak dan ali dva podaljšajo bivanje tam, kjer jim je najlepše, v varnem zavetju svojih mam. Dženana Kmetec Podlehnik • Božično obarvan december Otroci uprizorili žive jaslice Priprave na praznovanje božiča so se začele že pred prvo adventno nedeljo. V župnijski cerkvi so postavili jaslice domačega mojstra Franca Merca, ki sam rezlja figure. Vrhunec je bila otroška pol-nočnica (ob 20. uri) na božič. Božično veselje so ustvarjali člani dramske skupine Davidov stolp, ki so uprizorili zgodbo o tem, kako pomembno je pravo pričakovanje božiča. Igralci so bili letos otroci in so uprizorili žive jaslice. Igro so ovekoveči-li ljudski pevci iz Jablovca in instrumentalistki Eva ter Lara. Sodelovalo je več kot dvajset igralcev. Cerkev je bila polna do zadnjega kotička. ZG Foto: osebni arhiv Foto: CG Foto: arhiv petek • 6. januarja 2017 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Korena • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Sponzorji prireditve Polfinale so si pripeli Patrick, Lara in Erika Prvi letošnji predizbor projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v tretji sezoni je 4. januarja 2017 potekal v kulturni dvorani v Koreni, kjer so slovenske zabavne in narodno-zabavne pesmi peli nadarjeni mladi pevci iz Osnovne šole Duplek, Osnovne šole Korena in Osnovne šole Duplek, podružnice Žitečka vas. V imenu družbe Radio-Tednik Ptuj, nosilca in pobudnika projekta, je mlade pevce in občinstvo pozdravil direktor družbe Drago Slameršak. G PILOT Simply Write BAGS ca SMORE SMORE « FBI ion II SAZ AS "^GP PROJECTING Projekt je tudi v tej sezoni podprla Občina Duplek, kjer so ponosni na svoje nadarjene učence. „Slišali smo 18 čudovitih pesmi in nekaj izjemnih glasov," je povedal župan občine Duplek Mitja Horvat. Skupaj se je za tri polfinalne vstopnice, dve v mlajši kategoriji in za eno v starejši, potegovalo 21 pevskih talentov. Iz OŠ Duplek so v mlajši kategoriji peli: Taja Mišic, Maša Lončar, Staša Alekseja Kukovec, Amaja Krasna, Sara Poštrak, Tomaž Pernek, Nives Polanec, Tia Horvat Zupančič in Kaja Mencigar, Lara Petro- vič, Alina Barbarič in Julija Zupan, Juša Gregorec, Vid Kekec in Lan Draganič, Ema Mušič in Alina Bratovčak ter Lan Petrovič Grajfoner in Tilen Mulec iz OŠ Korena ter Patrick Šabeder iz OŠ Duplek, podružnice Žitečka vas. V starejši kategoriji je nastopila Erika Novak iz OŠ Korena. Njihove nastope je ocenila komisija, ki so jo sestavljali sodelavci družbe Radio-Tednik Ptuj: Tone Toplovec, Majda Goznik in Dalibor Bedenik, ki je prireditev tudi vodil ter vsem zaželel zdravo in uspešno leto 2017. V mlajši kategoriji sta se v polfinale uvr- stila Patrick Šabeder, učenec 3. razreda iz OŠ Duplek, podružnice Žitečka vas, in Lara Petrovič, učenka 5. razreda OŠ Duplek, v starejši pa Erika Novak, učenka 7. razreda iz OŠ Korena. Prvi finalisti so bili izbrani že decembra, dve polfinalni prireditvi bosta še 18. in 19. januarja. Do takrat pa bo izvedenih še nekaj predizborov. Finale bo predvidoma februarja. Zmagovalca projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v tretji sezoni čakata lepi nagradi - lastna pesem in videospot. MG Foto: Črtomir Goznik Patrick Šabeder, zmagovalec v mlajši kategoriji (OŠ Duplek, podružnica Žitečka vas): „Komaj sem čakal, da bom nastopil, tako sem bil neučakan, sploh nisem pričakoval, da se bom uvrstil naprej. Ko so izgovorili moje ime, sem bil zelo navdušen ter razigran. Zelo rad pojem pesmi, ki jih poje Nina Pušlar, zato sem si tudi izbral njeno pesem. Za petje me je navdušil projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. V polfinalu pričakujem veliko veselja in sreče." Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik V Koreni je pelo 21 mladih pevk in pevcev. Lara Petrovič, zmagovalka v mlajši kategoriji (OS Duplek): „Pojem že zelo dolgo, za petje sem se navdušila ob poslušanju radia. Začela sem peti slovenske pesmi, trudila sem se peti tudi angleške pesmi, a mi ni najbolj uspevalo, zato sem ostala pri slovenskih. Zelo sem trudila, da bi se uvrstila v polfinale, kjer pričakujem še več zabave, presenečenj in petja. Na predizboru sem uživala." Foto: Črtomir Goznik Erika Novak, zmagovalka v starejši kategoriji (OS Korena): "Pojem več kot eno leto. Učim se v glasbeni šoli Decima na Ptuju, ki jo vodi Marija Mohor-ko. Sploh nisem pričakovala, da se bom uvrstila v polfinale tega projekta; zelo sem se razveselila. Narodno-zabavne pesmi pojem, ker so zelo zanimive in zabavne. Pojem tudi druge zvrsti glasbe. Od polfinala pričakujem, da se bom imela zelo dobro, upam, da bom šla naprej." Velicasten koncert ob 120-letnici delovanja Ormož • Bogata tradicija ormoškega pihalnega orkestra Kot veleva tradicija, je Pihalni orkester Ormož, ki deluje v okviru Glasbene šole Ormož, ob koncu leta zvesto publiko navdušil z zanimivim koncertom. koncert je bil še posebej slovesen, saj so ga pripravili v čast 120-letnici delovanja orkestra in 200-letnici javnega glasbenega šolstva v Sloveniji. V Ormožu in okolici se je muziciralo in godlo že več stoletij. Stari dokumenti pričajo, da so se godbeniki iz Ormoža in okolice zbrali in priključili novoustanovljenemu gasilskemu društvu za ormoško okolico s sedežem na Hardeku leta 1896 pod vodstvom Domicijana Se-rajnika. Kot samostojno društvo je bila godba ustanovljena 1934. leta z nazivom "Ormoška mestna godba". Ustanovitelja sta bila dirigent Josip Novak in Miško Matjašek. Pomemben mejnik v bogati zgodovini ormoške godbe predstavlja tudi leto 1959, ko so takratni napredni ormoški možje spoznali, da Ormož tako kot sosednja mesta potrebuje svoj pihalni orkester in seveda tudi glasbeno šolo, brez katere orkester ne bi mogel obstajati. Tako je bila ustanovljena Nižja glasbena šola Ormož. Pod vodstvom Avgusta Loparnika so zbrali nekdanje godbenike in instrumentaliste z ormoškega območja, nabavili najnujnejše instrumente in začeli z vajami. Skozi leta se je menjalo kar nekaj dirigentov in članov, med zadnjimi Alojz Krajnčan, ki je leta 1975 orkester zapustil. Z njim so odšli tudi nekateri člani, predvsem iz ptujske in ljutomerske občine. Pod vodstvom Slavka Petka se je tako delo za- čelo na novo. Orkester je v vseh teh letih rastel in s svojim delovanjem prerasel okvire kraja, iz katerega izhaja. Danes šteje okrog 60 članov, ki z glasbo in družabnostjo navdušujejo tudi drugod po Sloveniji in v tujini. Godbeniki so gostovali že v številnih evropskih državah - Hrvaški, Italiji, Avstriji... Pomembno kulturno poslanstvo pa opravlja v domačem kraju. Z nastopi popestrijo marsikatero pomembno prireditev v občini in izven nje. Vsako leto pripravijo številne tradicionalne koncerte in nastope, kamor spadajo parada na pustnem karnevalu, budni-ca za prvi maj ter tradicionalni novoletni koncert. Orkester je bil tudi pobudnik in soorgani-zator Tekmovanja godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla, kjer tudi uspešno nastopa. Tako si je na tekmovanju leta 2015 v kategoriji nad 40 članov priigral zlato plaketo in pokal Vinka Štrucla, leta 2016 pa zlato plaketo, kjer so blesteli s skladbo Samba de Aida. In to isto skladbo so med drugimi ponosno odigrali na 39. novoletnem koncertu, ki je bil posvečen častitljivi 120-le-tnici delovanja orkestra in 200-letnici javnega glasbenega šolstva v Sloveniji. Na slavnostnem koncertu so navdušili z izbranim koncertnim programom 16 skladb, ki so ga popestrili tudi številni gostje. A tokratni, že 39. novoletni Priznanja godbenikom za večletno delovanje O trdem in prizadevnem delu godbenikov pa pričajo tudi priznanja, ki so jih prejeli na svečanem koncertu, med njimi bronaste, srebrne, zlate in častne Gallusove značke Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti ter bronaste in srebrne medalje Bojana Adamiča za večletno delovanje, medalja za zasluge mednarodne zveze godb CISM za več kot 35 let igranja v orkestru in križ za zasluge mednarodne zveze godb CISM za več kot 50-letno delovanje. Razgiban koncert so godbeniki popestrili še s prav posebnim presenečenjem. Dirigentu Slavku Petku, ki ormoško godbo uspešno vodi že 41 let, so kot prvemu članu v zahvalo podelili častno nagrado Pihalnega orkestra Ormož. Monika Levanič Foto: Jožef Zupanič 18 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 6. januarja 2017 Zdravstveni nasveti Putika - povišana raven sečne kisline v krvi Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske in splošne medicine, ZD Ptuj Za nami so prazniki, obložene mize z veliko hrane in verjetno tudi alkohola. Sorazmerno pogosta bolezen, ki pa se lahko pojavi po obilici dobre hrane, je putika. Poznamo jo tudi pod imenom protin oziroma giht. Je pomemben vzrok vnetja sklepov, ki nastane zaradi odlaganja sečnih kristalov v sklepe in različna tkiva. Sečna kislina se tvori v jetrih po razgradnji purinov, ki jih v telo vnesemo s hrano, ti pa nastajajo tudi v telesu ob propadanju celic in nastajanju novih. Sečna kislina je topna v krvi in se iz telesa izloča skozi ledvice. Večina zbolelih so spolno zreli moški, ženske praviloma zbolijo šele po menopavzi. Vrh pojavnosti bolezni je med 40. in 50. letom. Kot je že v uvodu omenjeno, nastanek putike povzroča odlaganje kristalov sečne kisline v sklepe, do česar pa pride pri zvišani koncentraciji sečne kisline v krvi. Vzrok za to je lahko povečana tvorba sečne kisline v jetrih (velika količina purinov, zaužitih s hrano) ali pa zmanjšano izločanje sečne kisline iz telesa (ledvične bolezni, uživanje zdravil, ki odvajajo vodo). Velik tvorec sečne kisline je tudi alkohol, ki hkrati zmanjša njeno izločanje skozi ledvice (še posebej pivo, ki vsebuje večjo količino purinov). Napad bolezni lahko sproži več dejavnikov (prevelika količina zaužitega alkohola, hitro hujšanje, poškodbe sklepov, operativni poseg, stres, težje infekcijske bolezni in prevelika količina hrane, ki vsebuje veliko purinov). Putika se pojavi nenadoma kot bolečina v prizadetem sklepu in lahko postane v nekaj urah huda. Sklep je otečen, pordel, toplejši in občutljiv na dotik, lahko se pojavi tudi mrzlica s povišano telesno temperaturo. Pogosto se začne ponoči, največkrat je prizadet palec na nogi (pri več kot polovici bolnikov), lahko pa so prizadeti tudi nart, gleženj, peta, koleno, zapestje, mali sklepi prstov rok ali komolec. Pri prvem napadu je po navadi prizadet samo en sklep, pri naslednjih pa je lahko prizadetih tudi več sklepov naenkrat. Bolezen poteka v štirih zaporednih obdobjih. Najprej ugotovimo zvišan nivo sečne kisline v krvi, kar lahko traja tudi več kot 20 let, ne da bi povzročalo kakšne koli težave, konča pa se s prvim napadom sklepnega vnetja, ki mu pri skoraj treh četrtinah bolnikov sledi ponoven napad že v prvem letu. Sčasoma se razvije kronična oblika s pojavom "tofov" (večji skupki kristalov sečne kisline nad sklepi Foto: Črtomir Goznik Metka Petek Uhan, dr. med., spec. družinske in splošne medicine, ZD Ptuj prstov, sklepnih ovojnicah, kitah, lahko pa tudi v srčni mišici in zaklopkah). ZDRAVLJENJE bolnika s protinom zajema: poučevanje bolnika, prekinitev akutnega napada in preprečevanje ponovitev napadov. Bolnika se seznani z boleznijo in načeli dietne prehrane ter nujnostjo opuščanja hrane z visoko vsebnostjo protinov (goveje, svinjsko in telečje meso, divjačina, račje in gosje meso, fazan, sardine, sardele, skuše, losos, školjke, sladkovodne ribe, drobovina, mesne omake in mesne juhe, leča, špinača, kvas, beluši, stročnice ter alkoholne pijače). Z dobrim dietnim režimom in zadostno količino popite tekočine se da kar precej narediti v smeri preprečevanja putike. Izogibati pa se je treba predvsem alkoholu, še posebej pivu ter zgoraj omenjenim živilom, ki vsebujejo veliko purinov. Tudi prekomerna teža in pretirano postenje lahko povzročita kopičenje urata v krvi in posledično napad protina. Pri napadu putike si bolnik lahko pomaga tako, da hladi ud ter počiva z dvignjenim prizadetim sklepom, saj je bolečina ob akutnem napadu huda in začasno močno poslabša kakovost bolnikovega življenja. Do umiritve sklepnega vnetja pride šele po približno tednu dni, če ga ne zdravimo, kadar pa ga zdravimo z nesteroidnimi antirevmatiki, pa se potek skrajša. Če pa bolnik upošteva nasvete zdravnika o dieti z zmanjšano vsebnostjo purinov in opusti pitje alkoholnih pijač ter redno jemlje predpisana zdravila, najverjetneje ne bo imel nobenih težav in bo lahko normalno opravljal vsakodnevne obveznosti ter živel dokaj kakovostno življenje. Torej hrano uživajmo po pameti, in če je le možno, izogibajmo se pitju alkohola. Vir: Navodila za bolnike; Združenje zdravnikov družinske medicine Tačke in repki Pomagajmo si Cepljenje zoper mikrosporijo Mikrosporija je vseskozi aktualna bolezen kože pri živalih in tudi ljudeh in precej vprašanj dobimo od zaskrbljenih lastnikov živali, kako se zoperstaviti okužbi, oziroma ozdraviti bolno žival. Velika novost je cepivo zoper Mikrosporium canis za pse in mačke. Mikrosporija je glivična kožna bolezen predvsem mačk in psov, zbolijo lahko tudi ljudje, kar pomeni, da je zoonoza. Povzročajo jo glivice iz rodu mikrosporum, predvsem microsporum canis in redkeje gypseum. Obolele živali pogosto ne kažejo kliničnih znakov bolezni, razen mogoče malo bolj suhe kože s prhljajem. Pri ljudeh se bolezen pojavlja s karakterističnimi rdečimi izpuščaji, ki se pojavljajo najpogosteje po vratu, rokah in lasišču. Izpuščaji so videti, kot da bi z razbeljenim kovancem pritisnili na kožo, so okrogli, rdečkasti in rahlo privzdignjeni nad kožo. Pri bolnih mucah zelo pogosto opazimo luskasto kožo na glavi in ušesih, v določenih primerih pa najdemo brezdlačna mesta tudi na preostalih delih telesa. Pri psih bolezen najdemo redko, največkrat se pojavljajo spremembe po glavi, v obliki krast, lokalnega izpadanja dlake. Pri ljudeh zbolevajo najpogosteje otroci, ki se najpogosteje okužijo pri božanju in crkljanju neznanih brezdomnih muc, predvsem mačjih mladičkov. Kar nekaj lastnikov muc je prestrašenih poklicalo in vprašalo, ali naj svojo muco pripeljejo na pregled ali celo evtanazirajo. Diagnostika bolezni je enostavna. Pri živalih je v uporabi pregled kože živali z Woodovo svetilko. To je svetilka, ki oddaja UV-svetlobo, ki povzroči na koži obolele živali karakteristično fluoresciranje. V dvomljivih primerih odvzamemo tudi ostružek kože na sumljivih mestih, ki ga pošljemo v laboratorij, kjer izolirajo povzročitelja. Pri na videz popolnoma zdravih živalih odvzamemo s posebnim postopkom vzorce dlake iz več mest na telesu. Zdravljenje obolelih živali je v popolnosti uspešno. V blažjih in sumljivih primerih uporabimo kopeli z antimikotično tekočino, Foto: osebni arhiv ki jo izvajamo po določenem programu, ki ga predpiše veterinar. Lokalno prizadeto kožo zdravimo z zdravilnimi mazili, v hujših primerih, pa uporabimo tudi zdravljenje s tabletkami, ki delujejo protiglivično. V uporabi so enaka zdravila, kot se uporabljajo za zdravljenje mikrosporije pri ljudeh. Ponovno poudarjam, da je mikrosporija v popolnosti ozdravljiva bolezen tako pri ljudeh kot tudi pri živalih. V veliko pomoč pri zatiranju mikrosporije je tudi novo cepivo, ki se lahko uporabi pri živalih od 12 tednov starosti dalje, prav tako se ga lahko aplicira že bolnim živalim v smislu hitrejše ozdravitve. Verjamem, da bo cepivo učinkovito zmanjšalo populacijo obolelih živali. Problematika mikrosporije pri živalih je tesno povezana s prekomernimi rojstvi nezaželenih muckov, ki po odstavitvi od mame nebogljeno tavajo po ulicah, cestah, naseljih v svoji borbi za preživetje. Tako se med seboj okužu-jejo, zbolevajo, umirajo, lahko pa imajo srečo, da naletijo na dobre, srčne ljudi, ki jim ni vseeno in želijo takim nebogljenim kosmatim kepicam pomagati. Vsem tem dobrim ljudem svetujem, da takega najdenčka takoj prinesejo v veterinarsko ambulanto. Veterinar bo mucka pregledal, če bo posumil na mikrosporijo, bo predpisal kopeli v protiglivični tekočini in tako takoj začel zdravljenje oziroma vakcinacijo in na ta način zelo hitro ozdravil žival ter tudi preprečil okužbo pri človeku. Mucek, ki smo ga rešili in posvojili, pa nam bo hvaležnost izkazoval celo življenje. Emil Senčar, dr. vet. med. V pričakovanju Saj veste (ženske), kako je. Ko se z partnerjem pogovarjata, da bi zdaj bil pa že res čas, da svojo ljubezen nadgradita z otročkom. Ko sta že izpolnila svoja skupna samska pričakovanja in veselo zahajata v lekarno po teste za nosečnost. Vsakokrat v pričakovanju, kot otroka, debelo gledata v tisto okence, kjer se pa zdaj RES MORA pokazati tista čudežna modra črtica, ki bo od tistega trenutka naprej spremenila vajini življenji. In ko naposled res že tako dolgo gledata, se lepega jutra resnično pokaže. Počasi, ampak vztrajno se zariše čez celo okence. Najprej svetle barve, nato pa vse močnejše. Vajina sreča in veselje nima meja. V evforiji se dogovorita, kdaj in komu bosta najprej razkrila presrečno novico. Ženska, bodoča mamica, začne čutiti spremembe na telesu, naenkrat so ji postali všeč piškotki, namočeni v gorčico, kislo mleko bi spila kar pred hladilnikom v trgovini, še preden pride do blagajne, najljubša jed so pa zagotovo močno zapečeni ocvirki, posuti na najbolj nemogočo izbiro hrane. Tudi čokolada in ocvir- ki gredo skupaj. Vse knjige o nosečnosti, porodu, vzgoji .... so prebrane. Vsi nasveti mam, babic, tet in sosed so zakoreninjeni globoko v možgane, ker nikoli ne veš . .Vse druge ne noseče ženske so naenkrat tako vitke, čedne, vsa oblačila so jim prav, nosečka pa je tako omejena in nosi ena in ista oblačila devet mesecev. Kaj pa bodoči očka? Seveda mora biti uslužen, prijazen, naučiti se mora, kako preživeti dan z sto in enim obrazom svoje izvoljenke. Ampak za bodočo mamico se spremeni svet okrog nje in ne ona sama! To si ljudje, ki se z njo družijo, morajo zapomniti. Športni, majhen avtomobil, ki nosi tolike nostalgije, življenja, mladosti in norosti, bodoči očka zamenja za veliki, družinski avtomobil. Saj oče je vendar glava družine in majhen športni avto ni združljivzs prevažanjem izvoljenke in svojih mladičkov od točke A do točke B. Potrebuje se poltovornjak, v katerega gre voziček in pol stanovanja. In ker novorojenček potrebuje le vse najboljše, je včasih treba iti nakupovat tudi v tujino, ker pri nas nimajo takšne rumene preproge z oranžnim všitkom, ki bi zelo pristajala k tem krasnim zelenkastim zavesam. Tako, bodoča mamica je tik pred velikim dnevom, bodoči oče se v službi že dogovarja, da ga verjetno naslednji teden ne bo v službo in naj najdejo zamenjavo, poišče še zadnje informacije o prisotnosti pri porodu in na forumu prebere vse komentarje očetov o njihovih izkušnjah. Oba namreč že komaj čakata, da vzameta v naročje svoje malo, najlepšo, najbolj ljubko, najbolj pridno in najbolj zdravo štručko .. Romana Bošnik Foto: arhiv petek • 6. januarja 2017 Ljudje in dogodki Štajerski 19 SESTAVIL EDI KLASINC TEMA O I KATERI SE NE GOVORI PIVEC PIVA ENOTA ZA MOČ ZAČETNIK TIŠINE KLOBUČE-VINA OBREŽJE MANJŠE OBMOČJE, PREDEL JUŽNI SADEŽ RAJKO RANFL NENAVADNE ČEZMORSKE STVARI ČAJ IZ SADJA NAŠ FILOZOF (»UJETNIK BOLEČINE«) ŠOPIRJENJE OLEG TABAKOV PISTOLA, REVOLVER SLIKAR (RIHARD) AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA BORBA SPLETKARKA GLEDALIŠKI HODNIK TRŠI OVOJ SEMENA CARINSKA PRIZNANICA DVOTRUPNI ČOLN SIMONA DIMIC HRANA, JEDAČA KRAMAR, KROŠNJAR VOH ZNIŽANJE GLADINE ITALIJANSKI PEVEC ČEBER, ŠKAF GLAS, ZVOK iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii BREZALK. PIJAČA TRAČNICA NAPISNA PLOŠČA BISTVO SLADKOVODNA RIBA ŽUŽKOJEDI AVTOBUS (KRAJŠE) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ELDA VILER NAŠ PESNIK (RADO) NAŠA PEVKA RENIJ DELOVNI NALOG VZOREC ZA MERJENJE AJDA (LJUDSKO) KRAJ PRI VELIKIH BLOKAH TOPILO ZA LAKE RENCALEC (STAR.) IZ BESEDE RANČE SULTANOVO BIVALIŠČE UGANKARSKI SLOVARČEK: KEBEL = čeber, škaf, KULOAR = gledališki hodnik, MEKINA = trši ovoj semena, MORENA = ledeniška groblja, POLST = klobučevina, RENČA = renčalec (star.), ULAKA = naselje pri Velikih Blokah, VIRK = slovenski filozof (Tomo). Tvyvs ,V3N3y rak (21.6. - 22.7.) Službene obveznosti vas bodo nekoliko obremenjevale. Toda konec dober, vse dobro. Pomembno bo, da se boste tudi sprostili in harmonično pogledali na življenje okoli sebe. Telesu v naravni obliki dovajajte več vitaminov in mineralov. V ljubezni bo mnogo sladkih trenutkov. m^ , lev ^Pt (23.7. - 22.8.) Globoko v sebi boste našli moč in stopili korak naprej. Približali se boste ljudem in jim pomagali tako s svojim znanjem kot tudi z izkušnjami. Prožnost na delovnem mestu se bo obrestovala. Nakazano je, da boste doživeli tudi kar nekaj prijetnosti in da obstaja možnost kratkega oddiha. ik devica J§ (23.8. - 22.9.) Naredili boste načrt in tako stopili v ospredje. Omenjeno vam bo uspelo na instinktiven način. Notranja odgovornost in delavnost prinašata uspehe in dodatno motivacijo. Ugodnosti bodo vezane na denarne prilive in razrešili boste nekaj, kar je v povezavi s preteklostjo. Odločno boste odšli naprej! H O tehtnica ^ (23.9. - 23.10.) Čeprav boste nekoliko obremenjeni, se bodo stvari odvijale v vašo korist. Na delovnem mestu se bo našla paleta ugodnih rešitev. Čustveno se boste bolj zapirali vase in premišljevali. Ugodno bo deloval sprehod in izpolnila se vam bo srčna želja. Ključno vlogo bodo imeli tudi prijatelji. škorpijon (24.10. - 22.11.) Teden, ki je pred vami, bo v osnovi namenjen učenju in pridobivanju znanja. Nadaljevala se bo paleta dobre volje in delavne obveznosti prinašajo ugoden razplet. Razbrati je, da vam bodo zvezde namenjene v ljubezni in da si boste znali vzeti čas zase in za tisto, kar vas veseli. strelec r (23.11. - 21.12.) Harmoničen teden prinaša mnogo ugodnosti v povezavi s prijateljstvom in navezovanjem kontaktov. Pričakovati je paleto znanj in možnosti za razvoj na de- Q lovnem mestu. Določene dogodke boste želeli prehitevati, ampak se omenjenih ne bo dalo. Pravilno bo določiti meje in pravila igre. ^ kozorog (22.12. - 20.1.) S Doživeli boste notranji mir in razcvet na duhovni ravni. Skozi omenjeno boste spoznali, da pojem resnice sega dlje. Istočasno boste predali v večnost strahove in omejitve. Imeli boste možnost blagosloviti sebe in narediti nekaj pozitivnega zase. Na delovnem mestu boste blesteli. K v odnatr (21. 1. -18. 2.) Našli boste navdih in tako pogumno stopali naprej. Veliko možnosti boste imeli, da se dokažete skozi svoje delo in obveznosti. Odgovornost vam bo dala krila in obstaja veliko priložnosti za službeno doka- p zovanje. Iskre sreče vas čakajo v ljubezni. Prijetne besede bodo balzam za dušo. rn&l ribi c- m PISANA ■ ZABAVNA • AKTUALNA PETEK 6. januar 7:30 Glasbena osmica (tuia), pon 8:00 SKL S03E13, pori. 3:25 Kuhinjica, pon 3:50 Sola, da se ti zrola: OS bentianž, pon. 9:45 Minuta za MS MOR pon, 10:50 Sport(no): Pregled leta 2016, pon. 11:50 Film odbliiu. pon, 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:35 Povabilo na kavo: Petra Greiner, pon. 13:05 Obzornik TV Dravograd, pon. 13:25 CharlieChaplin Shanghaied, pon, 13:55 Videostrani 17:35 Kuhinj ica 10:00 Ptujska kronika 16:30 Portal, pon. 16:40 Glasba za vse, pon. 19:10 Glasbena osmica (sto,), pon. 19:40 Sekvenca, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon, 20:30 Portal, pon. 20:40 Minuta za MS MOP, pon, 21:45 Ptujske zgodbe o kavi, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Pero Lovšin, pon. 23:45 Videostrani SOBOTA 7. januar 7:30 Glasbena osmica (slo.), pon, 8:00 SKLS03E13, pon. 8:25 Sola, da se ti zrola: OS Šentjanž, pon. 9:20 Klasima glasba za dušo, pon. 10:20 KuKinjica, pon. 10:45 Cista umetnost-december, pon. 11:10 Povabilo na Kavo: Petra Greiner, pon. 11:40 Sekvenca, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Pogled nazajjion. 12:55 Obzornik Tv Dravograd, pon, 13:15 Mura Raba S01E24^ 13:30 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Portal, pon. 18:40 Glasba za vse, pon, , 19:10 Glasbena osmica [tuja), pon. 19:40 Sekvenca, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 Sport(no): Pregled leta 2016, pon, 21:30 Povabilo na Kavo: Petra Greiner, pon 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Boksarski maaazin S02E02, pon. 23:30 Videostrani Ptujska televizija PET/ T: 02 590 880 28, info@petv.tv, www.petv.tv NEDELJA 8. januar 8:00 Glasbena osmica (tuja), pon, 8:30 SKL S03E14 355 Minuta za MS MOP, pon. 10:00 Kurentova svatba, pon. 11:15 Glasba za vse, pon. 11:45 Zapuščina Štefke Cobelj, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Portal, pon. 12:40 Pogled nazajLpon. 13:05 Gostilna »PrTrancet« 14:05 Videostrani. 16:05 Regi Gorišnica 17:10 Kuninjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Pogled nazaj . 18:45 Glasbena osmica (slo.), pon. 19:15 Povabilo na Kavo: Petra.Greiner, pon. 19:45 Zapuščina Štefke Cobelj, pon. pon, 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:30 Javne službe Ptuj, pon. 23:40 Videostrani PONEDELJEK 9 januar 8:00 Glasbena osmica (slo.) pon, 8:30 SKL S03E14, pon. 8:55 Minuta za MS MOR pon. 10:005port(no|: Pregled leta 2016, pon. 11:00 Povabilo na Kiwo; Petra Greiner, p 11:30 Glasba za vse, pon. 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:30 Komunalno podjetje Ptuj, pon. 13:15 Kuhinjica, pon, 13:40 Cista umetnost - december, pon. 14:05 Mura Raba S01E24, pon, 14:20 Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:30 Javne službe Ptuj, pon, 19:40 Sekvenca, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:35 Glasbena osmica (tuja), pon. 21:00 Sistemska korupcija v Sloveniji, pon. PRODAJA SERVIS MONTAŽA Zgornje Bitnje 1 4209 Žabnica (Kranj) Tel. 04 23 15 700 www.gitas.si Električni grelniki Plinski grelniki Oljni grelniki .......Izsuševalnikivlage _ Stacionarni grelniki Ventilatorji GOTOVINSKI ODKUP VSEH VRST VOZIL. PLAČILO TAKOJ. 030 340 800 CTvTO PIÎOFI PTUJ"' www. avto p roti, ZNAMKA LETNIK CENA« OPREMA BARVA BMW 525 D KARAVAN 2005 6.990 0DUČEN ČRNA OPEL ASTRA 1.4 2006 2.490 0DUČEN MODRA FORD FUSION 2009 4.190 0DUČEN SREBRNA VW TRANSPORTER 2.5 TDI 2001 3.990 0DUČEN V.M0DRA MAZDA 5 2007 4.690 NOVE GUME MODRA OPEL ASTRA KAR. 2011 8.990 ODUČEN MODRA OPEL COMBO 1.7 DTI 2008 4.290 KLIMA MODRA SEAT C0RD0BA 1.4 2002 1.190 0DUČNA RJAVA PEUGEOT 508 1.6 HDI 2012 10.900 LIMUZINA BELA VWSHARAN 1.9 TDI 2002 2.490 115KM SREBRNA SEAT LEON 1.9 TDI 2010 8.990 ODUČEN SREBRNA SUZUKI SWIFT 1.3 2006 3.990 ODUČEN RDEČA VW PASSAT 1.B TDI 2013 12.990 ODUČEN ČRNA RENAULT LAGUNA 2006 2.490 ODUČEN BELA PEUGEOT BOXER 2010 10.900 9 SEDEŽEV BELA 0b Dravi 3a, 2250 Ptuj, e-mail: avtomobili.profi@gmail.com DOKOLENKE SILVERLINE s postopno kompresijo vam: <) Močno izboljšajo prekrvavitev Ščitijo pred mikrobi in bakterijami ?) Pospešuje regeneracijo Preprečujejo otekanje nog Primerneza vsakogar Vaša cena? Pokličite za praznično ponudbo! — redna cena — 2790 EUR Naročite na www.vitavera.si Šilverline" VitaVera d.o.o., Dunajska 51, 1000 Ljubljana Štajerski TEDNIK www.tednik.si PETKOV VEČER Bodite nocoj C družbi oddaje ...... Z g t as bo do srca Z (¡O na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tednik.si M® MZKetektro" Smo renomirano podjetje z večletnimi izkušnjami z delom v tujini. Zaradi povečanja obsega del zaposlimo večje število: elektromonterjev (elektrikar, elektrotehnik, inž. elektrotehnike) monterjev. Za več informacij pokličite na tel. št.: 02/771 0823 oz. pošljite vlogo na email: info@mzkelektro.si Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občino Lenart vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO. Z nami bodo peli slovenske narodne ali zabavne pesmi učenci Osnovne šole Lenart in Osnovne šole Voličina. Vidimo se v ponedeljek, 9.januarja, ob 18.00 v Kulturnem domu Lenart. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. www adio Ptuj S 5AZAS mfmj nn BAGS SMORE SMORE ■HI Z A R 5 T V □ rmiftUPAl Telefon 02 748 10 56, Spuhlja 100C, Ptuj www.mizarstvo-zamuda.si PRODAJA: ◦ OKOVJA ZA POHIŠTVO ◦ RAZREZ IN ROBLJENJE IVERNIH PLOŠČ ◦ KUHINJSKI PULTI (RAZREZ IN ROBLJENJE) ◦ LESENI OPAŽ, FASADNE OBLOGE, BRUNE Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. PVC-OKNA in vrata, fasade ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si SERVIS pralnih, sušilnih, pomivalnih strojev, TV LCD-aparatov, elektronike, storitve na terenu, odvoz, dostava. Popravilo elektronskih naprav, Jurič, s. p., 041 631 571. ZDRAV-SEM, alternativne metode zdravljenja, Dušan Dovečar, s. p., nudi inovativno obliko zdravljenja za vse vrste bolezni in drugih življenjskih področij. Informacije in naročila: info@ zdrav-sem.si ali tel. 068-614 746, www.zdrav-sem.si. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico in druge kmetijske priključke. Telefon 041 358 960. BUKOVA drva prodam. Razžagana na 25, 33 ali 50 cm. Brezplačna dostava. Tel. 041 893 305. David Vučina, Štajerska vas 10, Loče. PRODAM prašiče od 100 do 130 kg ter svinjo, težko od 200 do 230 kg. Tel. 051 423 260. PRODAM bikca simentalca, starega tri mesece, težkega 170 kg. Tel. 031 532 785. petek • 6. januarja 2017 Poslovna in druga sporočila Štajerski 23 Turobnost hladnih zimskih dni spomine obudi na dni, ko otroci brezskrbni smo bili. Otožne spomine misel greje, da pa vseeno nekje nad nami ti bediš, nas skozi življenje vodiš in naprej živiš. V SPOMIN 9. januarja mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustil dragi partner, ati, sin, brat in svak Marjan Hameršak IZ VELIKEGA VRHA 2, CIRKULANE Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, se z lepo mislijo ali svečko poklonite njegovemu spominu. Vsi njegovi Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. SPOMIN 6. 1. sta minili 2 leti žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, deda, tast in stric Gustln Milošič IZ MALEGA OKIČA 18 Hvala vsem, ki mu prižgete svečo in se z lepo mislijo spomnite nanj. Tvoji najdražji, ki te zelo pogrešamo Mali oglasi KMETIJSTVO PRODAM 50-kg prašiče. Tel. 031 221 750. PRODAM prašiča, težkega okrog 250 kg, domače reje. Tel. 02 793 67 1 1 ali 041 878 226. PRODAM dve svinji, 150 kg in 200 kg. Tel. 041 986 390. PRODAM prašiča, 170 in 200 kilogramov. Tel. 041 462 171. ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. PO zelo ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. DOM-STANOVANJE NA Ptuju oddam v najem garsonjero, v celoti opremljeno, nizki stroški. Tel. 051 356 346. Mestni kino Ptuj Petek, 6. januar: 16:00 Vse za prstan; 18:00 Liffe po liffu: Za vsako ceno; 20:00 Liffe po liffu: Toni Erdmann. Sobota, 7. januar: 10:00 Kino-skop: Panika na vasi in delavnica za otroke Kiparimo s Tjašo Čuš; 16:00 Vse za prstan; 18:00 Liffe po Liffu: Nočno življenje; 20:00 Liffe po Liffu: Za vsako ceno. Nedelja, 8. januar: 16:00 Vse za prstan; 18:00 Liffe po Liffu: Za vsako ceno; 20:00 Liffe po Liffu: Toni Erdmann. PVC okna, vrata, senčila ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com »©CS&MSDsJM -20% GOTOVINSKI POPUST Bili smo čustveno bogati, dokler si bila z nami ti, a zdaj živijo le spomini na te srečne dni. Nasmešek tvoj nikoli v nas ne bo zbledel, tvoj obraz v spominu nam večno bo živel. V SPOMIN 4. januarja je minilo šestnajst let, odkar te ni več med nami, draga mama, babica, tašča in sestra Frančiška Slodnjak DORNAVA 82 Vedno boš ostala v naših mislih, v naših srcih in del nas. Iskrena hvala vsem, ki se je radi spominjate, ji prižigate sveče, prinašate cvetje, darujete za svete maše ali postojite ob njenem grobu in ji poklonite lepo misel. Tvoji najdražji Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z nami. V SPOMIN 9. januarja je minilo pet let, odkar nas je zapustil naš dragi Viktor Kelenc IZ PTUJA Hvala vsem, ki se ga spominjate. Njegovi najdražji V naša srca si se vpisal, čas ne bo te izbrisal, pa čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. SPOMIN Danes mineva 15 let, ko se je od nas poslovil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Jakob Feguš IZ PODLEHNIKA 7 E Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Žalujoči: vsi njegovi Tako bom vstal ves nov, ves čist bo moj obraz, le v duši bo nekje ostal izraz nekdanjega življenja. (J. Emeršič) SPOMIN na našega moža, očeta, dedka, tasta, brata in prijatelja Jakoba Emeršiča 5. januarja pred petimi leti je odšel v večnost. Še vedno živimo iz njegove vere, upanja in ljubezni ter iz vsega dobrega, ki ga je širil okrog sebe. V hvaležnosti in upanju na snidenje se ga spominjamo. Vsi njegovi Vsaka mama je prava mama, dana za srečo in na veselje, prava in ena sama. Za vse življenje. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in svakinje Kristine Šibila IZ TRŽCA 6 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene sveče ter za sv. maše in cvetje. Posebna zahvala svakinji Danici in nečaku Mitju Šibilu z družino za vsestransko pomoč. Zahvala podjetju Meso izdelki Žerak, govornici za besede slovesa, Ivanki Šel za molitev, pogrebnemu podjetju Mir, pevcem in gospodu župniku. Vsem in vsakemu še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je praznina, ki hudo, hudo boli. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka Feliksa Valenka Z ZAGREBŠKE CESTE 91, PTUJ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za cvetje, sveče in za svete maše, vsem za izrečeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se patru Tarziciju Kolenku za molitev ter patru Jožetu Petku za pogrebno slovesnost, lepo izrečene besede, pevcem za odpete žalostinke, govornici Anici Kokol za lepe poslovilne besede, zahvala pogrebnemu podjetju Mir, zahvala internemu oddelku Bolnice Ptuj za pomoč v najtežjih trenutkih, hvala tudi Daniju za vso pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči žena Štefka, sin Marko ter Majda in Zdenka z družinami Namesto koga roža cveti, namesto koga sem jaz -katera roža najbolj diši, čigava pesem rabi moj glas? Če pa trava nad mojo zemljo bo pognala kak cvet, enim tiho kapljo v oko, drugim dal bo med. (V. Kreslin) ZAHVALA Vsem, ki ste z nami delili žalostne trenutke ob slovesu Martina Tementa (1933 t 2016) IZ GOMILŠAKOVE ULICE 3 se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala velja gospe Nadi Kotar za iskrene besede slovesa, pevcem in Javnim službam Ptuj za opravljeno storitev, godbeniku za odigrano Tišino, župniku za opravljen obred ter številnim prijateljem, ki ste ga v mrzlem decembrskem dnevu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Žalujoči žena Anica ter hčerki Vlasta z družino in Anita z družino DELO VOZNIKA C+E-kategorije v mednarodnem prometu, smer EU, zaposlim. LAMOT, d. o. o., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel. 040 296 391, www.lamot.si. ŽENITNE PONUDBE SOLIDEN gospod, upokojen, vdovec, Slovenec, vitalen, športnik, rekrea-tivec, materialno preskrbljen, umetniško navdihnjen, želi spoznati sebi primerno zdravo, simpatično in ljubeznivo vitko gospo okoli 60 let z vozniškim izpitom za zvesto družico in iskreno prijateljstvo ter zdravo življenje. Kličite na GSM 031 311 206. ZDOMKA, začasno živim v tujini, želim spoznati vdovca od 65 do 70 let, preskrbljen, pošten in iskren, z okolice Ptuja, zaželena slika novejšega datuma. Prosim samo resne ponudbe, Maria Holzmannhofer, dr. Breitwie-serst. 5, 4600 Wels, Avstrija. www.tedni k.si Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... OSMRTNICA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je zapustila naša draga mama, žena, hčerka in sestra Jožefa Lovšin Od nje se bomo poslovili v soboto, 7. januarja 2017, ob 13. uri na hajdinskem pokopališču. Žara bo pripeljana na dan pogreba ob 10. uri v tamkajšnjo poslovilno vežico. Hvaležno odklanjamo vse sveče in cvetje. V spomin lahko darujete v dobrodelne namene po izboru družine. Žalujoči: mož, sinova, mama ter brat z družino Zdaj ne trpiš več, dragi dedi, zdaj počivaš, kajne, zdaj nič te ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA V 71. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, tast in brat Jože Arnuga IZ TRNOVSKE VASI 49 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste se mu od blizu in daleč prišli poklonit in ga pospremit na njegovo zadnjo pot k večnemu počitku. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše ter za izražena pisna in ustna sožalja. Hvala g. župniku Francu Mlakarju za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter govornikoma Karlu Vurcerju in Marjanu Potrču. Hvala tudi domačim gasilcem PGD Biš, članom društva upokojencev, rdečega križa, članom področne zadruge Trnovska vas ter svetnikom in županu občine Trnovska vas. Posebna zahvala gre stanovskim tovarišem članom Lovske družine Trnovska vas, rogistom in preostalim prisotnim lovcem za izkazano čast. Zahvala osebju internega oddelka SB Ptuj, osebnemu zdravniku Tomažu Schaubachu, patro-nažni sestri Martini, Andreji Krajnc in Urbanu Toplaku ter sodelavcem in upokojencem Slovenskih železnic, družbe Vleka in tehnika, d. o. o., Center Ptuj. Vsi, ki smo te imeli radi Podravje • Na Pragerskem potrjen primer ptičje gripe Ptičja gripa ponovno na pohodu Na Pragerskem so potrdili primer aviarne influence oz. ptičje gripe, so sporočili iz državne uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Bolezen so odkrili pri treh labodih, na nacionalnem veterinarskem inštitutu v Ljubljani pa so potrdili, da gre za virus podtipa H5N8. Pristojne službe so že uvedle prve ukrepe. Foto: SM Po letu 2006so na Pragerskem ponovno potrdili prve primere ptičje gripe; za zdaj samo pri labodih. Za območje Štajerske že veljajo izredni ukrepi. NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO 1V/1I 'OflS,,„ Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI ZELO UGO, Na ribnikih na Pragerskem so od 30. decembra lani do 1. januarja letos poginili trije labodi grbci, so pojasnili na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Nacionalni veterinarski inštitut je v odvzetih vzorcih potrdil prisotnost virusa ptičje gripe H5N8. Inštitut je upravo za varno hrano o tej ugotovitvi obvestil v sredo. Preiskave za določitev stopnje patogenosti še potekajo. "Čeprav je visokopatogen virus aviarne influence podtipa H5N8 zelo patogen za ptice, po mnenju Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) predstavlja zelo nizko tveganje za ljudi," zagotavljajo na upravi za varno hrano. Kot je poudarila Maja Sočan z Inštituta za varovanje zdravja, ljudje nimamo receptorjev za ta virus v takšni obliki, zato se z njim ne moremo okužiti. Virus razsaja v več državah Do sedaj so visokopatoge-ne podtipe ptičje gripe H5N8 potrdili na Madžarskem, Poljskem, Hrvaškem, v Švici, Nemčiji, Avstriji, na Nizozemskem, Danskem, Švedskem, Finskem, v Franciji, Rusiji, Ukrajini, Romuniji, Srbiji, Grčiji, Veliki Britaniji, Bolgariji, na Slovaškem in na Irskem. Švica in Irska imata primere le pri prostoživečih pticah, ostale države pa tudi pri perutnini oziroma pticah v ujetništvu. Nizozemska in Italija sta pri pro-stoživečih pticah potrdili tudi visokopatogen podtip ptičje gripe H5N5. Največje tveganje za prenos bolezni na perutnino in ptice v ujetništvu predstavlja neposreden stik z okuženo živaljo in z virusi kontaminirano krmo in vodo. Prenos je možen tudi z obutvijo, obleko in opremo, ki je prišla v stik z okuženim materialom, kot so poginjene ptice ter izločki prostoživečih ptic. Izredni ukrepi na območju Maribora, Ptuja, Murske Sobote, Celja in Novega mesta Tako se je že sestalo državno središče za nadzor bolezni in sprejelo sklep, da se na območjih območnih uradov Maribor, Ptuj, Murska Sobota, Celje in Novo mesto perutnino in ptice v ujetništvu zadržuje v zaprtih prostorih oziroma na način, da se prepreči stik s prostoživeči-mi pticami, predvsem vodnimi. Vodni perutnini je dovoljeno omogočiti dostop do vode, vendar je treba preprečiti stik s pro-stoživečimi pticami, predvsem vodnimi. Prav tako je perutnino in ptice v ujetništvu treba krmiti in napajati v zaprtih oziroma pokritih prostorih. Tudi na preostalem ozemlju Slovenije je priporočljivo zadrževanje perutnine oziroma krmljenje in napajanje v zaprtih prostorih. Prav tako ni dovoljeno krmljenje prostoživečih vodnih ptic. S tem ukrepom se namreč zmanjša nepotrebno koncentriranje ptic in virusov ptičje gripe na posameznih mestih in možnost prenosa virusa na perutnino in ptice v ujetni- štvu s prostoživečih vodnih ptic preko kontaminirane obutve in obleke. Generalni direktor uprave za varno hrano Janez Posedi je napovedal, da bodo pristojne inšpekcijske službe nadzirale izvajanje sprejetih ukrepov. Možnosti, da se virus razširi na rejne živali, niso majhne Uprava za varno hrano ljudi poziva, naj v primeru, da najdejo poginulo vodno ptico, o tem obvestijo pristojne službe. Ni pa smiselno obveščati "o vsakem poginulem vrabčku", saj takšne ptice niso posebej dovzetne za ta virus. Izjema so primeri, ko poginejo v večjem številu. Pred dvema tednoma so strokovnjaki na novinarski konferenci opozorili, da je bila bolezen ptičje gripe odkrita že v skoraj vseh sosednjih državah v regiji. Zato so jo po Posedijevih besedah pričakovali tudi pri nas. Zagotovili so, da smo v Sloveniji na izbruh pripravljeni. Kot je izpostavil Posedi, pričakujejo, da se bo virus razširil tudi na rejne živali, a se to ne bo zgodilo, če bodo upoštevani vsi ukrepi. "Spontani scenarij je, da se bo bolezen širila. Samo od rejcev in vseh vpletenih je odvisno, kako hitro in v kakšnem obsegu," je poudaril. Za ptičjo gripo pri labodih najprej izvedeli mediji, nato lokalna skupnost Mrtve labode, pri katerih je bil odkrit virus ptičje gripe, so iz ribnika na Pragerskem (ob cesti nasproti pekarne Hlebček) potegnili tamkajšnji gasilci. »Vsak dan se je pojavila nova poginula žival in pri drugi intervenciji smo že bili opozorjeni, da obstaja nevarnost bolezni pri živalih. Že pri prvem primeru pa smo bili primerno zaščiteni, tako da v neposredni stik z živaljo nismo nikoli prišli. Čeprav se virus ptičje gripe naj ne bi prenašal na človeka, sem opozoril operativce, da naj ob morebitnih zdravstvenih težavah takoj ukrepajo,« je poudaril predsednik PGD Pragersko Robert Jeršič. Posredovanja pa je opisal: »Enega laboda smo potegnili iz vode s pomočjo čolna, drugi je bil na obrežju ribnika. Nazadnje smo si mogli pomagati z lestvijo, saj je bila gladina ribnika zamrznjena. Tako se je eden od naših operativcev po lestvi približal živali, ki je bila od obale oddaljena približno 40 metrov, in jo nato s kovinsko kljuko potegnil na obalo. Vse živali smo predali pristojnim organom.« Ob tem so gasilci vaščane že obvestili, da zaprejo prostoživeče kokoši, da poslušajo medije in navodila ter da naj bodo pozorni na morebitno drugo poginulo perjad. »Za zdaj bomo opravljali samo preventivne preglede, saj drugih navodil nismo prejeli,« je še povedal. Sum na ptičjo gripo so včeraj zaznali tudi v občini Markovci. Občan je v potoku v Zabovcih našel mrtvega laboda. Za mrtvo ptico je poskrbel delavec vete-rinarsko-higienske službe. Testiranje, ali je bila žival okožena ali ne, bo končano v treh dneh. Sta, Mojca Vtič Danes bo delno jasno z občasno povečano oblačnostjo. Pihal bo okrepljen severni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -13, ob morju okoli 0, najvišje dnevne od -4 do -1, na Primorskem do 3 stopinje C. Obeti V soboto bo precej jasno z občasno povečano oblačnostjo. Mrzlo bo, dnevne temperature bodo marsikje v notranjosti Slovenije ostale pod lediščem. V nedeljo bo delno jasno, občasno tudi pretežno oblačno. Še bo mrzlo. Vremenska slika Z močnim severnim vetrom k nam priteka precej hladen in suh zrak. Pragerčani izvedeli zadnji ... Mrtvi labodi s Pragerskega so v Sloveniji povzročili pravi medijski vihar, a pri vsem tem bode v oči dejstvo, da so bili o bolezni labodov prej obveščeni mediji kot lokalna skupnost. »Uradno o bolezni nismo bili obveščeni. Skupaj z gasilci smo samoiniciativno, potem ko smo za to informacijo izvedeli iz medijev, začeli obveščati krajane. Obvestili smo jih, da naj zaprejo domačo perjad, da naj ne krmijo živali ob ribnikih in da naj nas o morebitnih poginulih živalih obvestijo. V četrtek dopoldan smo že imeli sestanek pri županu, kjer smo sklenili, da občane še pisno obvestimo. Bi pa pričakoval, da se najprej seznani lokalno skupnost in se ji predstavi ukrepe, ne da je ravno obratno, da najprej izvedo mediji. Enaka zgodba je bila pri centru za begunce,« je poudaril predsednik KS Pragersko-Gaj Matej Arnuš. Foto: Aleš Pogorevc PGD Pragersko Privoščite si kozarec zdravja.. 2 del mdel brezplačno 2,40 eur Vvseh Pomarančah... Napoved vremena za Slovenijo Če na Tri kralje (6.) jasen dan bo, zimo hrani seno. V Perutnini Ptuj pripravljeni »Zaščitne ukrepe v Perutnini Ptuj izvajamo že od | sredine novembra, ko se je pojavil prvi tak primer | okužbe v sosednjih državah. Na ta način smo dosegli celovito in popolno izolacijo vzrejnih in pre- s | delovalnih obratov od divjih ptic in druge perjadi v | | celotni proizvodni verigi. Vsi postopki glede zaščite | | živali se izvajajo v skladu s programom Uprave RS | i za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin,« so | & § nm/arl^li i/ Dori itnini Dti li I\/I7