Liberalcev načrti.Kar ae tiče vojake, leto 1866 za naše ce-sarstvo ni bilo srečno. Na dveh straneh se natnje bilo postaviti zoper sovražnike: na jugu zo-per Italijaue, na aeveru pa zoper Pruae ali žeamemo reči, zoper Nemce. V Italiji smo v vseh bitkah zmagali, na subem in na morji, ali na severu ae nam je godilo hud6, povaod so naa nemški vojaki natepli. Kaj je bilo te neareče krivo? Na to vprašanje se odgovarja različno, ali odgovor ni tako lehek, kakor ai človek domišljuje. Nam tudi ni dnea na tem, da podamo na šim bralcem tiati odgovor, ki je najbližje resnici, sicer pa bi ga potem tudi ne brali naši bralci, ampak ostal bi naš list pri c. kr. gosposki. Tega pa ne maranio, za-njo bilo bi preveč deiiarja, kar naa vsako število stane, če že tudi ne gledamo pri tem na trud od naše strani in to v tacem slueaji — brez uspeha. Mi 6emo naaim bralcem poklicati samo tiati načrt v spomin, ki ga je neki imel vrhovni vodja c. kr. vojake na severu, ,,tajni načrt" fzra. Benedeka. ,,Ljudatvo" (Bi)g zna, katero) je neki tega moža tirjalo za vodjo in kakor nihče ne ve, kdo da je to rljudatvo" bilo, tako tudi nihče ne more reči, če je ta vodja po želji Ijudatva sploh imel kak načrt za vojsko, toda pravi se, da je imel ntajni načrt", po katerem bi neki bil vae nemške vojake ujel, kakor kake ptice v'mrežo. Tega sicer ni storil, toda nemaki vojaki 80 naae natepli, da ae še celo pri Dunaji niao upali postaviti potem več na noge zoper nje. S tem ntajniia načrtom" tedaj za naše cesarstvo ni vzcvetela areča, vendar pa nam zato ne manjka enacih ,,tajnib načrtov" in žal, da se le-ti večkrat posrečijo liberalcem in ti so pri naa vselej ua vrhu, naj že imajo vlado v svojih rokab ali ne. Kar se pri nas, v našem cesarstvu izgodi, to se izgodi ali že po njib želji ali vsaj ne zoper nje, ne zoper njib voljo. Svet se temu čudi, mi pa se ne čudimo, kajti mreža, katero 80 liberalci vrgli čez naše cesarstvo, ta je močna, dasi ni nova. Tistaje, ki se plete v peklu in to že iz pocetka človeštva. Enim ae prepuati ženstvo, in to sedaj nosi ime, da je ,,prosta ženitev". Vsak in vsaka ae lehko ženi, če tudi le ,,pod marelo". Le-ta prosta ženitev vjame še vedno veliko ljudi za liberalce. Drugim ae vrže druga zanjka na glavo —- čaat. Odkod toliko zastopov? Občinski, šolaki, okrajni, deželni, državni zaatopi — ti sd zanjke, naatavljene od liberalcev in marsikateri se vjame va-njo ter postane zveat sluga liberalcev. Tretjim pa se ponudi deuar, zaalužek na lahkem, toda le tačas, dokler je v alužbi liberalcev. To 80 vam glavne zanjke v mreži liberalcev, pa ae ve, da ne vae. V novem času prvi dv.e zanjki liberalcev niao več do volje trdne. Prosta ženitev kaže namreč že prav hude nasledke: poštenih poslov primanjkuje, beraških zakoncev in njih otrok pa postaja občinam že toliko, da ne zmorejo več stroškov za-nje, kaj pa bode še le, kedar setev prostih ženitev izzori? Tudi časti v raznih zastopih in odborib ao postali ljudje siti. Vedue volitve, vedue seje jfmljejo veliko čaaa, nalagajo veliko truda, napravljajo zdražbe, iz kratba maraikateri predstojnik, načelnik itd. ae vam že rad zahvali za to svojo čaatno alužbo. Liberalci pa so pretkani tor ao na to že iz kraja mialili, zato ao tara, kjer jini je to aodilo, napravili iz čaetne alužbe maatno službo. To je namreč sedaj že skorcj po vseb mestib v navadi, da dobi župan plačo in čem bolj je meato liberalno, tem prej je iraelo svoj občinski ,,8tatut" in z njim plaranega župana. Se ve, da jim sedaj ne manjka nikoli kaudidatov za na županji stol. Vsak volilec misli, da ae pride kedaj na-nj, če se lepo noai t. j. oe voli vselej liberalce. Ni nam treba ref'*i, da imajo tak ,,statut" naša mesta Marihor, (Jelje in — Ptuj, torej plačane župaae. (Jlovek pa se le čudi, zakaj da si ga Slov. Biatrica pa Slov. Gradee ne proaite, obč meati ate pridni v libe- ralizmu in netn.škutariji ter torej vredni tacega ,,štatuta". Dunaju pa gre v tem prvo mesto, kajti sedanji župan dobi 20.000 gld. plače, ima prosto stanovanje v mestni Hiši vredno 6000 gld. in vrhu tega že dobi vsako leto 4000 gold., ,,za atrežaje" pa dve koeiji. Njemu na strani stoji 30 mestnili avetovalcev, plačanih po 3000 na leto. Sedaj pa še naj reče kdo, da liberalci ne skrbijo za-ae, za avoje! Ne t-udimo se po takem, da toliko ljudi caplja y mreži liberalcev. Kar se dela v glavnem meatu po velikem, tako 8e godi v manjših občinah po manjšem.