Samoupravni sporazum podpisan
'^lostno zasedanje delavskega sveta podjetja - Nove kvalitete v medsebojnih razmerjih TOZD - Prvi korak v novo obdobje
samoupravljanja
d slavnostnem zasedanju	vesno podpisali samoupravni	prisostvovali poleg članov	Andrej Lasič, predsednik	tov. Boris Senegačnik ter
(L aVskega sveta podjetja	sporazum o združitvi v de-	delavskega sveta in predstav-	komisije za samoupravljanje	predsednik občinskega od-
$1 19, 7 1973 so poobla- lovno organizacijo IMP — In- nikov družbenopolitičnih pri CK ZKS tov. Peter Toš, bora zveze sindikatov Ljubiti osmih temeljnih rirga-	dustrijsko montažno pod-	organizacij podjetja tudi	tajnik republiškega odbora	ljana-Bežigrad tov. Stane
acij združenega dela slo-	jetje Ljubljana. Zasedanju so	predsednik SO Bežigrad tov.	sindikata gradbenih delavcev	Vrhovec. (NacU na 8. strani)
Pogled na svečano okrašeno prizorišče podpisovanja. Sejo delavskega sveta podjetja je vodil njegov predsednik tov. Anton Pančur
SPREMEMBE PRI OSEBNIH PREJEMKIH?
Ali lahko upamo na zmanjšanje razkoraka med letošnjim tempom povečavanja življenjskih stroškov in tempom povečanja osebnih dohodkov?
V zadnjem mesecu so tako predstavniki družbenopolitičnih skupnosti kot predstavniki družbenopolitičnih organizacij nekajkrat opozorili na nesorazmerja v predvidenih gibanjih cen življenjskih stroškov in osebnih dohodkov. Tako je na seji predsedstva zvezne konference SZDLJ, ki je bila dne 20. julija, podpredsednik ZIS dr. Jakov Sirotkovič podčrtal dejstvo, da je povečanje osebne porabe približno za polovico manjše od predvidevanj.
Vzrok za to moramo iskati tako v sistemskih napakah kot v prepočasnem povečevanju storilnosti dela Glede te so na zadnji seji komisije za delitev dohodkov in osebnih dohodkov Gospodarske zbornice Slovenije poudarili, da ni moč pričakovati večje intenzivnosti (le-ta je pomemben člen storilnosti dela) delavca v delovnem procesu brez ustrezne materialne vzpodbude. Na drugi strani pa se moramo seveda zavedati, da brez višje storilnosti ne moremo pričakovati višjih realnih osebnih dohodkov, saj je letošnji padec le-teh tudi posledica tega, da smo v nekaj preteklih letih živeli nad dejanskim prispevkom naše družbe k doseženi porabi
Padec realnih osebnih dohodkov pa je vendarle dosegel že tako točko, da je republiški izvršni svet kot eden izmed podpisnikov družbenega dogovora sklenil podpreti predlog republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije, da se zaradi hitre rasti cen življenjskih potrebščin, kar je še zlasti prizadelo delavce z nizkimi osebnimi dohodki, valorizirajo osebni dohodki nekaterim najnižjim obračunskim skupinam zaposlenih Ta predlog stremi za tem, da se vrednost kalkulativnih osebnih dohodkov za nekvalificirane delavce poveča za 1500 din (od 900 na 1050), za priučene delavce za 150 din (od 1000 na 1150), za delavce s poklicno šolo za 50 din (od 1450 na 1500). To, preprosteje povedano, pomeni, da bomo v II. polletju — seveda ob boljših delovnih rezultatih - v našem podjetju lahko za nekaj odstotkov dvignili osebne dohodke (ne pa nujno obračunske postavke) zaposlenih
Republiški sekretar za delo pa je dal teden pred tem sklepom jasno vedeti, da družba ne bo dovolila, da bi si nekateri dvigali osebne prejemke s pomočjo dvojnih kilometrin in nekaterih drugih oblik osebnih prejemkov, saj podatki o skoraj 60 % porastu teh prejemkov napram enakemu (I— V/1973: I— Vj1972) obdobju lani kažejo, da tudi v delovnih organizacijah ni vse tako, kot bi moralo biti
Zaradi dvoletne zamrznitve zgornjih mej teh prejemkov pa lahko vendarle pričakujemo skorajšnje spremembe tudi v tistem delu družbenega dogovora, ki zadeva dnevnice, terenske dodatke, regrese za dopust in kilometrine.	, .
MIRAN MIHELČIČ
w-
55=-.
:n_
Prednost gradnji najemnih stanovanj!
Tak je sklep zbora vlagateljev (delovnih organizacij) po skoraj tiurni razpravi, ki je sledila uvodni obrazložitvi tov. Rudija Bregarja, predsednika Mestnega sindikalnega sveta, o namenu sredstev, ki se obvezno združujejo pri poslovni banki za kreditiranje stanovanjske graditve na območju ljubljanskih občin.
Po odloku Skupščine odločno izrekli proti t. i. mesta Ljubljane z dne 21. kampanjskemu pristopu k 12. 1972 so delovne organi- reševanju problemov, v kate-zacije dolžne združevati rem se zaradi nekaterih dre-(poleg sredstev za solidar- ves včasih ne vidi gozda, nostni sklad!) 25 % sredstev Delegati so imeli pri-od naj nižjega odstotka (6 %) pombe tudi na višino komu-sredstev, dogovorjenega s nalne rente, ki jo z o dobri t-samoupravnim sporazumom vijo občinskih skupščin po-o izločanju in usmeijanju hirajo razna posredniška sredstev za stanovanjsko gra- podjetja, kar ob neurejenem ditev, rekonstrukcijo in trgu gradbenega materiala še družbeno pomoč v stan o- dodatno dviga ceno kvadrat-vanjskem gospodarstvu. Čla- nega metra stanovanjske poni zbora, ki so jih volivne vršine. Razprava se je do tak-konference delovnih organi- nila še nekaterih drugih žgo-zacij občin izvolile za dobo čih problemov (položaja gra-2 let, so v razpravi poudarili, diteljev individualnih stano-da moramo z ustvarjenimi in vanjskih hiš, obveznosti koza razrešitev stanovanjske munalnih podjetij, dolžine stiske namenjenimi sredstvi odplačilne dobe, kriterijev, ponuditi pot k izboljšanju ki določajo upravičenost de-stanovanjskega položaja vsa- lovnih organizacij do najetja komur, kar pomeni, da so se kredita, itd.), zaključila pa
se je s soglasnim sklepaj se z večjim delom sre
IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 3.600 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor:
ing. Ernest Blažon, Rudi Bukovac, mg. Miran Mihelčič, Božidar Novšak (glavni in odgovorni urednik) in Jože VVeiss. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani.
zbranih v letu 1973, p°' gradnja najemnih star)0 pri čemer naj bi za p"5, konkurirale delovne °r' zacije.
Glede na to, da s osnovi realizacije priliv'l sredstev do 30. 6. j, predvideva, da bodo do ca leta vplačila doseg* milijonov dinarjev, f zbor vlagateljev mnei#< bi za gradnjo najemi"" novanj iz teh sredstev ^ nili najmanj 45 mi*'L dinaijev, in sicer pre(1 na območjih, kjer se P ^ deva usmerjena, orgai"z()l in programirana 5 * vanjska graditev (n. p1' panjsko naselje).
Ob ^oncu naj omcj da upravljanja in jenje z družbenimi ureja poseben pravilniki bil sprejet po tehtni °^} navi na volivnih konfcrjj: občin in zboru vlagy
Upamo, da bo z j . zbora vlagateljev *e.j vsaj del želja, ki jih 'v, občani mesta Ljublj\f
njene bližnje okolice ^1' gledu na različne p11 zazidalne predloge.
r
MIRAN MlH^
t\
✓
1
sl
I
/1
<i
ili
>
f
j
i
, Že v 5. številki Glasnika smo poročali o izredno velikem ?tevihx prijavljen cev — interesentov za letovanje v enem naših počitniških domov. Kar strah nas je bilo, kako Zadovoljiti tolikšne in tako različne želje. Omeniti morajo, da je bilo prijavljencev največ za zadnjo izmeno v Miju in prvo izmeno v avgustu. Kljub temu pa smo z dogo-Vaijanjern s posamezniki in z najetjem 30 ležišč v zasebnih j^bah na Velein Lošinju uspeli, tako vsaj upamo, zadovo-kar 98 % posameznikov.
^1. izmeni, ki je pričela . Fiesi letos že 11. junija, na ekm Lošinju pa 12. junija, bile kapacitete zasedene e Približno do 90 %. V vseh ?stalih izmenah pa so in °do do konca avgusta zasede vse kapacitete 100 %.
' zadnji izmeni, v prvi de-
®di septembra, je še nekaj vest na razpolago, tako na elem Lošinju kot v Fiesi.
j. Tudi naša počitniška hi-v Ankaranu je vseskozi Mno zasedena. Prav tako jr so redno zasedene počitke hišice na Veliki planini n na Pohorju.
ob
Tred pričetkom sezone in samem začetku smo
JPeli mnogo problemov gle-e Pridobitve osebja za delo D Počitniških domovih Predani smo, da smo letos v adovoljstvo večine (vsaj
tako nam povedo tisti, ki so se že vrnili z letovanja) izbrali ustrezen kader, ki skrbi za dobro počutje v naših domovih. Na Velem Lošinju je upravnik tov. Pavel Potokar s svojo skupino, ki si jo je v glavnem sam izbral. Upravnik doma na Velem Lošinju je bil že lansko leto. V Fiesi pa je upravnik tov. Silvo Hočevar, on opravlja to funkcijo letos prvič, prepričani pa smo, da se bo dobro obnesel. Z manjšimi zamenjavami in dopolnitvami je kuhinjsko in strežno osebje letos takšno in tako razporejeno, da'so gosti zadovoljni. Samo nekaj njihovih izjav: .. še vsako leto smo šli vsaj enkrat na dodatni obrok hrane, letos to ni bilo potrebno . ..“
„. .. hrana je zelo okusna in zadosti je je . . .“
,,... hrana je letos sicer boljša, lani pa je bolj dišalo ..
.. čistoča in osebje domu sta na višini..
1.350 N-din. Ta številka pa j vilnika o osebnih dohodkih, seveda ne predstavlja niti po-1 kjer je poudarjeno, da je de-lovice v članku omenjenega Tavec upravičen med letom zneska 3.000 N-din.	do regresa šele tedaj, ko je
izkoristil že najmanj 8 dni
Iz teh in podobnih izjav lahko sklepamo, da je letos večina dopustnikov zadovoljna. To nas zelo veseli, saj to je tudi naš cilj in namen počitniških domov sploh.
Prva polovica letovanj je že za nami. V tem času nam je bilo tudi_vreme zelo naklonjeno. Želimo, da bi imeli lepo vreme tudi tisti, ki bodo letovali v drugi polovici sezone.
FRANC LOPATIC
ŠPORT
Regres, do katerega smo rednega letnega dopusta, upravičeni po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov in ga vsak zaposleni tudi prejme, pa pozabljajo oziroma so pozabili, da so ta sredstva namenjena za regresiranje stroškov letnega oddiha, ne pa za dmge namene. To na-Poleg večine, ki je izrazila i rekuje, da bomo morali stro-zadovoljstvo in pohvalo, pa g0 upoštevati določila pra-je tudi nekaj posameznikov, ki z načinom letovanja pri nas niso zadovoljni. V letošnji 27. številki Delavske enotnosti smo zasledili članek, kjer nekateri člani našega kolektiva v napačni luči prikazujejo cene storitev v našem počitniškem domu za člane kolektiva. Jasno moramo povedati, da v nobenem primeru ne plača naš delavec za 10-dnevno bivanje s popolno oskrbo v našem počitniškem domu 3000 N-din, kot je v omenjenem članku rečeno. Delavec, ki ima zaposleno ženo in otroka do 7 let starosti, plača v predsezoni in posezoni 1.050 N-din, v glavni sezoni pa
Kegljanje in trim
Tudi letos je bilo izvedeno ekipno medobratno tekmovanje v kegljanju. Nastopilo je osem ekip s po šest nastopajočimi tekmovalci. Tekmovali so po sistemu 6 x 100 lučajev. Več ekip se je ojačalo s članicami. Tekmovanje je potekalo na šeststeznem kegljišču „Vrhovci“, in sicer brez zastojev in v splošno zadovoljstvo. Ekipe so bile zelo izenačene, zato je bila borba do konca tekmovanja nejasna. Šele ko so odmetali zadnji tekmovalci, se je vrstni red izoblikoval v korist najbolj izenačene ekipe obrata TRATA. Rahlo razočaranje je bilo čutiti pri ekipl CKV-Ljubljana, ki je veljala za favorita tekmovanja.
Vsi nastopajoči so bili mnenja, daje tako rekreativno tekmovanje zelo potrebno in so predlagali, naj se še enkrat priredi.
Rezultati so bili zadovoljivi, med posamezniki pa velja omeniti prve tri najboljše:
1. Remih 420 - CKV Ljubljana, 2. Šubic 406 -TEN, 3. Golobič 402 - TRATA.
Ekipe: TRATA 2257, CKV LJ. 2233, CKV KP 2226. CKV MB 2220, TEN 2090, UPRAVA 1964, I. G. 1931, ELM 1925.
Da pa ostale športne panoge ne bi zamrle, smo se vključili tudi v tekmovanje, ki ga prireja rekreacijski odbor pri MZS v obliki Trim-lig.
Zelo uspešno so tekmovali naši odbojkarji, ki so nepremagani osvojili prvo mesto v ligi dvanajstih ekip ljubljanskih podjetij. Niti favorizirana ekipa Ljubljanske banke ni bila kos dobro razpoloženim „fantom“.
V malem nogometu naša ekipa ni dosegla kakšnih boljših rezultatov. Nastopajo predvsem mladi, ki jim še manjka izkušenj.
Da je rekreacija - kakršnakoli - zdrava in potrebna, ni treba posebej pisati. Zato se vključite v naša prizadevanja tudi tisti, ki menite, da niste najbolj pripravni!
ANTON LAH
1. AVGUST 1973
STRAN 4
IMP GLASNji
!^P GLASNIK
1. AVGUST 1973
STRAN 5
Ženih sil ter ob poskusu postavitve okupacijskega sistema in marionetne oblasti.
kogar, pripravljamo obrambo pred napa* katerekoli strani in zop
Partizanske enote v lastnem zaledju
'C '	1	' *iSv
Predsedstvo SFRJ je na svoji seji dne 14. novembra 1972 sprejelo smernice za obrambo SFRJ pred napadom. Smernice predstavljajo listino, v kateri so navedena temeljna načelna stališča in odgovorjeno na številna pereča vprašanja na področju obrambnih priprav celotne družbe. Hkrati predstavljajo smernik in vzpodbudo za še bolj vsestransko in intenzivno delo v zvezi z neposrednim uresničevanjem zasnove splošnega ljudskega odpora v vseh okoljih in področjih delovanje naše družbe.
Da bi člane našega kolektiva neposredno seznanili z osnovno vsebino smernic, objavljamo obširnejše izvlečke iz njih.
Socialistična federativna zrtačaj sodobnih medna-republika Jugoslavija kot rodnih odnosov, predvsem samoupravna socialistična pa imperializem in njegov skupnost delovnih ljudi in boj za pozicije ekonomske občanov, enakopravnih na- in politične nadvlade v svetu rodov in narodnosti, nadvse ali posameznih njegovih de-čuva in je pripravljena bra- lih, ustvarjajo neprestane niti svobodo, neodvisnost, krize in žarišča spopadov, suverenost, teritorialno ne- Sedanja nasprotja, ostanki dotakljivost in samoupravno klasičnega kolonializma in socialistično družbenopoli- hegemonistične tendence tično ureditev kot temeljne porajajo nove oblike neoko-. pogoje za obstoj. Takšne lonializma ter ekonomske in pravice priznava SFRJ tudi politične nadvlade nad na-
rodi. To hkrati povzroča neprestane spopade interesov velikih sil ter vojaško-političnih blokov in zvez v
drugim državam.
ODLOČILNI ODPOR
ZOPER VSAK NAPAD
SFRJ se odločno postav- svetu, spopade interesov raz-lja po robu vsakemu napadu vitih in nerazvitih držav, in pritisku, mešanju v njene politiko s pozicije sile in me-notranje zadeve in vsakemu sanja v notranje zadeve dru-poskusu vsiljevanja tuje volje gih. To je hkrati odraz na-ter družbenega in poli- sprotij med socializmom in tičnega sistema. V skladu z kapitalizmom kot dvema značajem družbenopolitične prevladujočima svetovnima ureditve dosledno izvaja procesoma in sistemoma ter politiko miru, miroljubne številnih nerešenih velikih aktivne koeksistence med problemov in nasprotij v davami in narodi ter politiko samih družbenih sistemih in neuvrščenosti. SFRJ ne mednarodnih odnosih, sprejema politike preven- Takšno stanje in procesi tivne vojne s kakršnokoli so dolgoročni, pretijo vsem motivacijo. SFRJ zato ne narodom sveta, tudi naši more biti napadalec zoper deželi z vsemogočimi nevar-druge narode in države. Za nostmi, tudi vojnimi.
SFRJ so opravičene osvobo- Po svetu, zlasti v Evropi, dilne vojne zasužnjenih na- so danes velike vojaške efek-rodov zoper osvajalce in tive, močne mirnodobske okupatorje, boj in vojne armade skoraj v vseh deželah avtohtonih revolucionarnih z visoko bojno priprav-gibanj ter obrambne vojne Ijenostjo. Zato je nevarno, napadenih držav zoper na- da bodo pri morebitnem za-padalca, ker sta obramba pletu in zaostritvi medna-pred napadom in boj zoper rodne situacije tudi uporab-okupatoija neodtujljiva pra- ljene. vica vsakega naroda in vsake Sodobni svet se srečuje
večja nevarnost za majhne države in od njih danes ne more biti izvzeto nobeno območje na svetu, pa tudi Evropa ne.
Ti napadi so usmerjeni predvsem na rušenje in spremembo družbenopolitičnega sistema, politično in ekonomsko podrejanje napadene žrtve.
V te namene se uporabljajo razne oblike napada: državni udari, režirani od zunaj, posta vij enje marionetnih režimov in vse druge provokacije, izsiljevanja, propagandni in psihološki pritiski od klasičnih diverzij in teritorialnega ■ osvajanja, da bi se tako žrtve napada in svetovna javnost postavili pred dejstvo. Določene vrste napada in vojne so mogoče tudi zoper našo državo.
CILJI NAPADA
Končni cilj napada na SFRJ pod kakršnimkoli izgovorom bi bil — zrušiti njeno samoupravno socialistično družbeno ureditev, vsiliti ji tujo politiko in prevlado, razbiti enotnost njenih narodov, jih zasužnjiti,
dežele.
NASPROTJA SODOBNEGA SVETA
zlasti s pojavom lokalnih vojn in napadov, v katerih so pogosto angažirane vojaške efektive velikih sil in vojaške Svetovna nasprotja, ki jih moči več držav. Takšne voj-poraja družbenoekonomski ne - napadi so postale naj-
zavzeti našo zemljo in izkoriščati njena ekonomska in druga bogastva. Tako nas lahko napadejo samo z velikimi in močnimi vojaškimi silami, bodisi kot uvod v širši spopad ali pa kot lokalen napad.
Za vsak oborožen napad na SFRJ s tako radikalnimi cilji bi bila v vojaškem pogledu značilna uporaba močnih oboroženih sil predvsem oklepnih in mehaniziranih sil kopenske vojske, močnih zrakoplovnih, desantnih in pomorskih sil. ki bi hkrati napadale na široki fronti in po vsej globini našega ozemlja. Napadalec nas skuša poleg tega čimbolj presenetiti.
Napadalčeve oborožene akcije bi spremljale intenzivna psihološko-propagandna in subverzivna dejavnost, usmerjena predvsem na razbijanje enotnosti naših narodov z vsemi'"metodami dezinformacij, prevar, panike, dezorganizacije in demortizacije, zastraševanja in pozivanja k sodelovanju kot tudi na ustvarjanje pete kolone, vključevanja agentov, saboterjev in oboro-
Če bi imel napad na | J^j&koli morebitnega na-
državo omenjene cilje
vzetje posameznih pn’^ našega ozemlja, pritisk našo državo in poskus k
h . _ SPLOŠNEGA
promitiranja njenega dr"1
bra"
•nepolitičnega in o nega sistema in ugled-"
Za takšnimi napadi Pi
Temelji doktrine
I jUDSKEGA ODPORA
,SFRJ se bo postavila po
'ob
vsakemu napadu s
napadalec prilagodil" v^°šnim ljudskim odporom ciljem tudi svoje vojaške? ^ naše skupnosti narodov
lt| "-"rodnosti, delovnih ljudi
lahko skrivajo tudi d^J občanov. Zasnova sploš-sežni cilji - zasužnji’ .J" ljudskega odpora je naš naših narodov. Takšen ^ - redno-socialni in politični bitni napad bi bil lalik" (jQ-led na vojno, na odnos sti po načinu in hitros" .nje, na temeljne oblike varen za našo državo. ' ^niziranja in pripravljanja morajo biti naše o bom v temeljna načela njenega sile pripravljene, da g" ’ en,a 7nt''ia	n.m
gično odbijejo.
Zaradi vsega tega SFRJ življenjsko
pa d. Zato SFRJ upravl‘ sodi, da so dovoljen' n galni vsi ukrepi in vse0 boja in odpora, ki jih ” videva naša doktri1", obrambo pred moreb' napadi. Pri tem naš6 prave za vojno nis° perjene vnaprej zop6.
gledni bodočnosti z;j £ur naših družbenih vo-močan splošni k,.1*1 >n drugih ved na vpra-odpor. ki bo vedikk! Je o obrambi SFR J pravljen odbiti katerik^
^ - obrambi SFRJ.
„i|. Plošni ljudski odpor je oC enotna in celovita organizirane jugo-bj "nske socialistične druž-ptm3 v°jno in za obrambo ’;.i n0vsemi vrstami nevar-*! te,j1 °d zunaj, oblika, v ka-"bel dosegamo vsesplošno C/*0 ljudstva in vseh Wr, 'hh in materialnih n°sti dežele v boju za -ne zmage nad napa--J ter do popolnega in
trajnega zavarovanja bistvenih pogojev za našo suverenost.
Naša doktrina upošteva vse dejavnike vojne v njihovi medsebojni odvisnosti in odnosih: najvažnejši je človek — človek, ki ve za kaj se bori, ki ve, da se je vredno boriti. V tem je tudi glavna življenjska moč naše doktrine.
Splošni ljudski odpor temelji na enotnih ciljih in interesih vseh narodov in narodnosti Jugoslavije. To je zagotovilo, da noben narod ne bo in ne sme biti prepuščen samemu sebi. V tej enotnosti, v enakem položaju in skupnih interesnih prihajajo do izraza vse izvirne suverene pravice narodov in narodnosti, vse nacionalne, republiške, pokrajinske. regionalne in druge posebnosti. Enoten sistem obrambe ob enotnih ciljih je potreben tudi zaradi političnih in vojaškoteh-noloških razlogov, terjajo ga sodobna vojna, značaj in cilji možnega napada na SFRJ.
Za vsakega delovnega človeka, vojaškega obveznika ali kateregakoli drugega občana, pa naj bo kjerkoli že in v kakršnihkoli oko-
liščinah, doma ali na tujem, je vojna objavljena tisti trenutek. ko se je začel napad na kateremkoli delu Jugoslavije. Njegova pravica in dolžnost je, da v skladu s pogoji, ki so. takoj samoiniciativno izpolnjuje vse svoje obveznosti iz ustave in drugih pravnih aktov, oziroma da nadaljuje delo po zahtevah in navodilih legalnih vojaških in civilnih organov SFRJ.
Splošni ljudski odpor izhaja iz neuničljivosti kateregakoli naroda, iz tega, da ni mogoče zlomiti njegovega boja in odpora, kadar je pripravljen upreti se napadalcu. V vseh razmerah je sposoben neprestano obnavljati svoje oborožene sile, voditi množičen odpor in zagotoviti zase pozitiven konec vojne.
OBOROŽEN BOJ
- GLAVNA VSEBINA IN OBLIKA SPLOŠNEGA
LJUDSKEGA ODPORA
V splošnem ljudskem odporu je oborožen boj njegova glavna vsebina in oblika uveljavljanja družbene sile. Boj in vse oblike splošnega ljudskega odpora tvorijo nujno in nedeljivo celoto. Množično angažiranje ljudstva v vsezajemajočem aktivnem odporu — idejnopolitični in psihološki boj za enotnost in moralo ljudstva, delovanje oblasti ter vseh političnih in drugih družbenih celic, proizvodnja, oskrba, preskrba in drugo je odločilnega pomena za uspešen oboroženi boj in vojno v celoti.
Opiranje na lastne materialne možnosti je eden pogojev za uspešno vodenje vojne. To lahko zagotovi naša materialna, tehnična in znanstvena baza tudi v težki in dolgotrajni vojni. Treba pa jo je dobro organiziran, pripraviti in najti optimalne rešitve za proizvodnjo v vojni. Solidno in dobro locirane materialne rezerve, pripravljene v miru. bodo velikega pomena za oskrbo v vojni.
Nikakršna tehnična in druga napadalčeva premoč ne sme ogroziti našega splošnega ljudskega odpora in
tudi ne bistveno vplivati na izid vojne. Vpliva lahko samo na trajanje vojne ter spreminjanje oblik in metod boja.
Ni delov prostora5, ki bi jih napadalcu pustili brez boja. Prav tako ni delov ozemlja, ki bi jih začasno zavzel napadalec, ne da bi se na njih vodil boj - množičen odpor ljudstva.
Politika, ki jo vodi naša država v boju za mir, za enakopravno mednarodno sodelovanje in zoper vse osvajalne vojne in grožnje, nam je zagotovila prijateljske stike in sodelovanje z večino držav v svetu. Toda, pri obrambi dežele se opiramo predvsem na svoje moči, čeprav ob napadu ne bi bili osamljeni, temveč bi prišla do izraza tudi široka mednarodna po moč in podpora našemu upravičenemu boju. Moralna, politična in druga podpora naprednega sveta bo odvisna predvsem od odločnosti in učinkovitosti našega odpora.
Splošni ljudski odpor onemogoča napadalcu uspešno uporabo doktrine bliskovite vojne in postavljanja pred dejstvo na našem bojišču. Napadalcu vsiljuje tolikšno trajanje vojne, kolikor je potrebno, da se njegove sile razbijejo, da so prisiljene odreči se postavljenemu cilju in morajo z našega ozemlja.
Cilj splošnega ljudskega odpora je. da ob stalni pripravljenosti vse družbe odbije vsak napad in zagotovi miren razvoj SFRJ. Zato je
doktrina splošnega ljudskega odpora hkrati doktrina miru.
TEMELJNA NA CELA BOJA IN ODPORA
Z oboroženim bojem se bomo energično uprli napadalcu na samem začetku, na sami meji naše države. Napadalec mora biti izpostavljen intenzivnim napadom na vseh delih Jugoslavije. kjerkoli se pojavi. Vse napadalne strukture in sistemi oborožena sile, viri oskrbe, objekti infrastrukture, elementi okupacijskega sistema, oblasti in vse drugo, kar koristi napadalcu — morajo biti objekti naših stalnih napadov.
Naša strategija predvideva največjo aktivnost in uporabo vseh oblik oboroženega boja — od najmanjših diverzij do kombiranih akcij operativnostrateškega obsega in pomena. Z drugimi besedami, zatekli se bomo k tistim oblikam oboroženega boja in odpora, ki bodo v dani situaciji najučinkovitejše in bodo ustrezale naši vojni veščini ter zavarovale naše sile pred udarci napadalčevih močnejših sil. Na začetku vojne moramo z uporno in aktivno obrambo od državne meje napadalcu onemogočiti, da doseže večje začetne uspehe ter zagotoviti, da bo vsa naša družba organizirano prešla v vojno stanje.
EMANUEL ŽAGAR Nadaljevanje v prihodnji številki

Višina amortizacije, zahteve po zamenjavah in rast podjetja
Višina amortizacijskih stopenj (odpisov) je pomemben ekonom- duktivnost osnovnih naložb sko- mer, ko so zahteve po zamenja-
E"3i 3.topSV-k<° K“bSo“M£SSlfm,S:«acSiSmi »»sg
meti vse prispevke in vsa posojila družbenopolitičnim skupnostim), koc ega in mvesticijskega vz r P raiviiaioča nodietia Visoka izkazana - obračunana amortizacija zmanjša čisti poslovni vanja. Vendar s tem preti ne -	seJ smernima ^direkt-
rezultat - dobiček, ki je zato nižji in obdavčenje podjetja je nost, da se „zamvestiramo , ko	stonnie rasti bruni anjše. Zato lahko naletimo na pojav, ko podjetje formalno slabo porabljamo akumulirana sre -	. v_f. .. v JV namreč na-
posluje (izkazani dobiček je majhen, absolutno in relativno), v stva za ekonomsko neracionalno	J j xjLvpx:a ■ t
resnici pa je lahko zelo uspešno. Iz tega lahko naredimo naslednji velikost investicijskega zneska. V pednje pravilo. cmvečja jestop-logičen sklep: amortizacija, ki presega potrebo po zamenjavi osnov primeru inflacijskih tendenc mo; "ja rasti bruto mvesti lj (izra u nih naložb (imenovana tudi pospešena amortizacija), izgublja svo; ramo pospešeno amortizirati namo jo t^cole. če je neko po
SHšSSsSE«525	ISSSS
pogoje za najmanj enak obseg dobičke, čeprav je glede na spre- gajo dovoljeni odpisi potrebe po poslovanja tudi v prihodnosti meiljeni nivo cen v potencialni zahtevah zamenjave. Kjer je (amortizacija je enaka znesku za- izgufci. Drugače povedano, poli- stopnja rasti negativna, bruto htevamh zamenjav), ali pa skuša- tig amortizacije mora zagoto- investicije padajo in večji je demo začetno vrednost osnovne ui ne gjede na stabilnost ali ne- lež, ki opozarja na premajhne
nnln7hp rtrptnmti v nnlilčo nn-	“	....	.	j_i:_„
POJMI IN PREDPOSTAVKE V nadaljevanju bomo uporabljali naslednje pojme iz poslovnega življenja:
- bruto investicije, ki so znesek uporabljene amortizacije in dobička (npr. podjetje ima stro-
šek amortizacije v znesku 100 din, ki ga v celoti porabi, ustvarilo pa je tudi dobiček v znesku 200 din, od tega 100 din porabi za nakup osnovnih naložb, bruto investicije znašajo 200 din);
-	zahteve po zamenjavi: so tisti znesek od celotne vrednosti osnovnih naložb, ki ga moramo vsako leto nameniti za nakup izrabljenih in funkcionalno nesposobnih osnovnih naložb, denar črpamo iz obračunane amortizacije;
-	amortizacija (odpisi): je strošek podjetja, s katerim tekom življenjske dobe posameznih osnovnih naložb ustvarjamo
produktivnost naložbe
naložbe pretopiti v obliko po- stabilnost cen, ob izteku življenj- dovoljene odpise v primerjavi z slovnega stroska prej kot se izra- $ke dobe osnovne naložbe naj- zahtevami po zamenjavah. V tarnanj toliko sredstev, kot znašajo stočih podjetjih je presežek do-zahteve ali potrebe po sredstvih voljenih odpisov tem večji, čim za investicije za zamenjavo. daljša je življenjska doba osnov-
Iz spredaj povedanega lahko Suločet^eTT^elež" 0^ sklepamo tudi o statičnih oz. di- mTititoia dTvohetih odnkov .	. namičmh zmožnostih posamez- tCm večii dim dališa ie živheni-
tih): je čas ko pretopimo nabav- nega podjetja: v statičnem pod- ska doba osnovnih naložb. 1 no vrednost osnovne naložbe v jetju (ko je torej stopnja rasti Za Uustracijo opisanega lahko
bruto investicij enaka nič) so za- prispevajo nekateri številčni po-
bi (pospešena amortizacija);
—	življenjska doba osnovne naložbe (v letih); je čas, ko je zagotovljeno normalno izpolnje vanje funkcionalnih karakteristik osnovne naložbe;
-	amortizacijska doba (v le-
poslovne stroške.
Primer „normalne“ in „pospe- hteve po zamenjavah vsako leto dat ki: podjetje, ki ima rast bruto šene amortizacije ima seveda enake investicijam v tekočem investicij 3 % na leto in ki upo-svoje ozadje v pojmovanju pro- letu; nasprotno pa so v razvijajo- rabija enakomerno časovno (ne-duktivnosti osnovnih naložb te čem podjetju zahteve po zame- pospešeno) amortizacijo, ima
njavah manjše od bruto investi- nresežek dovoljenih odnisov nad
kom njihove življenjske dobe pravimo, da je produktivnost na ložbe funkcija starosti osnovne naložbe. Zaradi lažjega razume vanja si pomagajmo z grafične ponazoritvijo:
Konveksna oblika krivulje (s preprostimi besedami) pomeni, da produktivnost osnovne naložbe pospešeno pada s starostjo vse do točke a), ko jo moramo izločiti iz delovnega procesa. Tudi to bi bil ekonomski argument za pospešeno amortizacijo v pogojih stabilnih cen (z matematičnim jezikom pa lahko damo takle komentar: produktivnost je funkcija starosti in krivulja nam kaže pojav, ko sta prvi in drugi odvod opisane funkcije ne-
njavah manjše od bruto investi- pres"ežek dovoljenih odpisov nad cij. Delež zahtev po zamenjavah zahtevami po zamenjavah osnov-v bruto investicijah pa je odvisen ^ nai0žb: za življenjsko dobo od življenjske dobe osnovmh na 5 jet 6,2 %; za življenjsko dobo ložb m od stopnje rasti investicij jq let je presežek 14,6 %; za živ-
.	.. je prihranek 34,4%.---------
zamenjavo, rtove (neto) investi- drugače: presežek po posamez-cije in bruto investicije, ki so se- njh življenjskih dobah bi bil še števek prvih dveh. Te ugotovitve ve5jie ee bi upoštevali večjo niso mč novega za ekonomiste stopnjo rasti podjetja, ker je očividno, da je npr. izena Jedaj si oglejmo na hitro še cenje amortizacijske dobe z živ- primer pospešene amortizacije: ljenjsko. dobo osnovne naložbe to je obračunana amortizacija - torej primer nepospešene, jznad predpisane. Praviloma ima predpisane amortizacije — samo samo pozitivne učinke na po-skrajno neugodna možnost za siovni proces podjetja. Posta-rastoče podjetje, ker predstavlja vimo pa lahko naslednje trditve: minimalno razliko v vrednosti de je stopnja rasti bruto investi-(dispariteta) med dovoljeno
aka, kot jo ilustrira slika 1.
starost naložbe
Slika 1: produktivnost pada
produktivnost naložbe
Zgoraj opisani način produktivnosti osnovnih naložb velja v primerih, ko nimamo z osnovnimi naložbami nobenih stroškov
gativna — krivulja je monotono (dispariteta) med dovoljeno cjj podjetja pozitivna, potem padajoča). In dejanska storilnost amortizacijo in zahtevami po za- skrajševanje amortizacijske dobe osnovnih naložb je prav gotove menjavah.	pomeni povečevanje presežka
dovoljene amortizacije nad za-,^55,™	htevami po zamenjavah. In
J J, JJ*SPESEN A	obratno: v nazadujočem pod-
AMORTIZACIJA	jetju (stopnja rasti je negativna)
Pri nas je z zakonskimi pred- skrajšanje amortizacijske dobe piši urejena ustavna zahteva, da poveča primanjkljaj dovoljenih je treba z družbenimi sredstvi odpisov glede na zahteve po za-ravnati s skrbnostjo dobrega go- menjavah. Pomen učinka pospe-spodarja, tako da je predpisana šene amortizacije je precejšen: spodnja meja stopnje, s katerimi pri 3 %-ni stopnji rasti podjetja obračunavamo strošek amortiza- presežek povečamo od 14,6 %
razen amortizacije seveda. Slika ?ije posamezne osnovne naložbe na 23,1 %, če amortizacijsko
....	.	.	I AZ1 visrt« A nonoimo irro/1«Apli V /1 z-vT-N ~ I, . im	z-x /I 1 II •-» n C 1> •
2 pa nam kaže primer, ko je pro-
starost naložbe
Slika 2 .produktivnost je enaka
(od njene nabavne vrednosti), dobo skrajšamo od 10 na 5 let; Brez ambicij po izčrpnosti lahko ali se poveča od 34,4 % na zapišemo: zahteve po zamenja- 65,4 %, če amortizacijsko dobo vah so enake odpisom samo v skrajšamo od 20 na 5 let; če pa zelo posebnih primerili nerazvi- jo skrajšamo s 30 na 5 let, pa jajočega podjetja, oziroma, ko ni imamo prihranek (presežek se pospešene amortizacije in so poveča) od 58,8 % na 122,3,%. tudi neto investicije enake nič; Do sedaj nismo upoštevali še bolj skrajen in redek je pri- sPrememb cen- Zanima pa nas,
ali lahko povečanje cen odpravi vpliv presežka dovoljenih odpi' sov nad zahtevami po zamenjavah. Splošno vzeto, povečanje cen poveča stroške zamenjave v primeijavi z dovoljenimi odpisi; Seveda pa to ni dokaz, da zaradi povečanja cen zahteve po zamenjavah niso večje od dovoljenih odpisov. Ponazorimo s številkami: če je stopnja rasti podjetja ob inflaciji enaka 8 %, in če je amortizacijska doba enaka živ; ljenjski dobi osnovne naložbe, ki znaša 20 let, potem dovoljen) odpisi še omogočajo zamenjavo, če rast cen ne preseže 4,2 %; če pa imamo politiko pospešene amortizacije ob inflacijski stopnji bruto investicij z 8 %, vendaj skrajšamo dobo amortiziranja od 20 na 5 let (amortizacijska doba je štirikrat krajša od življenjske dobe osnovne naložbe), potem lahko znaša dvig cen tudi do 51 %.
Še enkrat je treba poudariti; da je stopnja spremembe bruto investicij (v denarni obliki) funkcija stopnje sprememb cen: dviganje cen poveča zahteve po zamenjavah in zato tudi dovoljene odpise. Povečanje dovoljenih odpisov, ki izvira iz povečanja cen, bi bilo manjše od povečanja zahtev po zamenjavah. Stopnja povečanja cen, ki izenači dovoljene odpise z zahtevami P® zamenjavi, je nekoliko več kot polovica stopnje rasti denarnih bruto investicij. Ali še druga zveza: stopnja povečanja cen mota biti nekoliko večja od rasti rednih bruto investicij, da je nivo odpisov enak potrebam po za; menjavah.
POVZETEK
V sestavku smo se dosledno izogibali matematičnim interpretacijam, ki so tudi sicer bolj tehničnega značaja in nimajo bistvenega vsebinskega pomen*; Namen članka je seznaniti sir® krog zainteresiranih za pome*’ ki ga ima pospešena amortizacij* v gospodarjenju podjetja. Glavn6 ugotovitve laMco povzamemo takole:
a)	ne upoštevamo povečanj* cen:
-	dovoljeni odpisi presegaj _ zahteve po zamenjavah v rastočem in razvijajočem podjetju: .
-	presežek dovoljenih odfj sov nad zahtevami po zamen)* vah se spreminja sorazmerno s;
-	stopnjo rasti bruto inv*
sticij,	,h
-	življenjsko dobo osnovni*
naložb;	-
-	presežek dovoljenih odi* sov nad zahtevami zamenja*6 variira obratno sorazmerno amortizacijsko dobo. Pospešen^ amortizacija poveča dovolj6* odpise.
b)	upoštevamo sprememb6 cen:
-	dvig cen ne more ved*, odpraviti presežka dovolj6** odpisov nad zahtevami 2* menjav;
-	velikost rasti cen, potreb*,
da odpravi presežek odpisov n*, zahtevami zamenjav, je funkcij*; stopnje rasti bruto investicij, ljenjske dobe osnovnih naložb * amortizacijske dobe;	...
-	šele rast cen, ki je neko!*6
hitrejša od rasti realnih bru* investicij, povzroči, da zaht6* po zamenjavah dosežejo dovolj6 ne odpise.	,./•
JURIJ zaV£l
Temperatura prostora, občutena in površinska
Kakšen vpliv ima na prevzemni postopek (tehnični prevzem)?
Ko so se naši predniki mučili z določanjem ogrevalnih Cementov ogrevalnih ploskev in cevi, je nezaupljivost v fezultate bila, če že ne upravičena, pa vsekakor razumljiva. Tedanji razpisni pogoji so zahtevali izrecno toplotne meritve pri zunanji temperaturi, ki mora biti nižja kot —5°C. V vseh sobah so obesili termometre in jih odčitavali vsako **ro od začetka kurjenja. Prav tako so merili temperaturo Vode v kotlu (tedaj še nismo poznali mešalnih pip), ki ni smela preseči one, ki je navedena v znanih tabelah DIN. Ker pa niso računali toplotnih izgub tedaj po današnji Metodi, ki upošteva rezne neenakosti, so bili nekateri prostori hladnejši kot drugi, čeprav so bili računani točno in z e tlaki mi faktorji toplotne prevodnosti.
Tako so se pojavljale —1,5 do +2,5 gr razlike. Seveda so upo-tabljali še razne trike, z namenom prikazati, da naprava ustreza Opisnim pogojem.
Kako je danes, na kaj bi naleteli, če bi napravili kar mogoče l°čen preizkus?
■ Toplotne izgube prostora delimo na toplotne izgube skozi ohlapne stene, strop in tla ter na izgube, ki nastanejo pri vdoru zraka "Kozi okenske in 'ratne špranje. K temu damo še dodatek za stran ^ba in Krischerjevo konstanto, ki je odvisna od srednje toplotne Ptovodnosti (D) z oziroma na vso ploskev prostora:
D =---------—
A ■ (tt — t2)
fo tabelah dobimo nato (Z) vrednost, ki se giblje od 7 do 20 %.
v Kaj pa predstavljajo ti dodatki? Mar je zakon o toplotni prednosti napačen, da moramo uporabljati korekturne koeficiente?
. Tisto, kar zahtevamo od ogrevalnih naprav, je na kratko nadnje: človek v prostoru naj se dobro počuti, pa naj bo pri delu, dcitku ali učenju. Ni torej zahteva, da dosežemo predpisano tem-P^aturo zraka, temveč temperaturo občutja, počutja, največje de-ijde sposobnosti itd. Vmešati moramo v račun toplotnih izgub , °veško naravo, ker zanjo tudi delamo. Za skladišče (mrtvega) °la8a naslednje razglabljanje ne velja.
t Po teorijah Krischerja, Mismarda in drugih je občutena tempe-gj ura tista, ki je normalno oblečen in ob lahkem delu zaposlen ‘dek občuti, njena vrednost je med zračno temperaturo in po-s,nsko temperaturo
h ~ h (ti' + tz)
j^jer je t[ ... površinska temperatura vseh površin
k tz ... temperatura zraka merjena v sredini (1,5 m visoko v
Površinsko temperaturo izračunamo po formuli:
Q
40 • 1,1
t„zld =20-----------= + 13,7°C
Tako dobimo za prostor 4 x 5 m in 3 m višine ter okno 12.5 m2 v ohlajevani fasadni površini 15 m+ pri temperaturah 20/-200 C:
tzid	+13.70 C
tokno	- 8.57° C
Poprečna površinska temperatura prostora je tedaj
12,5 • (-8,5) + 2,5 ■ (13,7) + 79 • (20)	,
tjm	■ ~r 1 o,U v
Občutena temperatura v prostoru bi bila tedaj le
tz ~1- trn' 20 + 16
tl
+ 18°C!
tl' = tz —
. J^Pr.: Za enojno okno znaša prii tz=+20°, t2=—20° in Q = 40.5 " 2°0 kcal/ha
ti/okno
200
7
— 8,57°C
V dneh 15. in 16. junija je bilo prvenstvo IMP v balinanju za Posameznike. Nastopilo je 15 tekmovalcev iz vseh obratov podjetja.
Po hudih borbah je bil dosežen naslednji vrstni red:
1.	mesto: Ivan Ilovar — TEN
2.	mesto: Ivan Zoretič - TEN
3.	mesto: Jože Smerajc - CKV-Ljubljana
4.	mesto: Konrad Horvat - Avtopark
5.	mesto: Ludvik Prušek - Trata
Po končanem tekmovanju je tov. Stane Vrhovec predal trem Pffoplasiranim lepe pokale.
IVAN ZORETlC
Ta račun, ki bo presenetljiv za našo tehniko ogrevanja, dokazuje, da bomo morali naše besedilo v projektih malce spremeniti.
Po normativih DIN, po katerih mi računamo, dodamo k čistim toplotnim izgubam še dodatke za „stran neba“ Zn in za »izravnavo temperature Z^ in Zu in za vogalne" prostore še Zg. Ne oziraje se na njih vrednosti pomeni to povečanje dovoda toplote
Qo -> Qo (1 4 Z)
kjer je Z vsota vseh dodatkov.
Če zapišemo označbo
Q„ (1 + Z) = A„ • km (ti — t2) ■ (1 + Z) = A km (tz' — ;,)
pomeni, da povečana toplotna dobava povzroči povišanje temperature zraka v prostoru. S tem smo istočasno povečali srednjo površinsko temperaturo sten (to je ono, ki je nižja kot občutena temperatura); s tem pa imamo možnost korigiranja slabega toplotnega občutka, ki nastane vsled hladnih sten.
Nemški teoretik Krischer, ki je sodeloval pri sestavi DIN norm 4701 (račun toplotnih izgub) je v reviji Gesundheits Ingenieur 1972 obrazložil zvezo med temperaturo občutenja, zraka in površinskih temperatur. Iz izvajanj, po katerih je povzeti v tem sestavku samo jedro problema, sledi: pri projektiranju moramo skrbeti za temperaturo in vsklajeno ogrevanje prostorov, tj. prostori morajo biti tako ogreti, da ima človek v vseh enak občutek temperature, ki pa ni identičen z izmerjeno temperaturo zraka. Iz formule in iz prej omenjene razprave sledi, da mora imeti zrak pri merjenju višjo temperaturo (tj) od tj in sicer:
ti' = (1 + 0,7 Z) tl
kjer je (Z) dodatek odvisen od vrednosti D in načina ogrevanja.
Npr.: Z = 15 %, tj = 22° C, (tj) je občutena temperatura. (Podrobnosti najdejo interesenti v zgoraj imenovani reviji).
Ti zaključki so za projektanta in operativca važni. Ko računajo z določeno temperaturo (tj), računajo za dosego občutene temperature, operativa pa mora vedeti, da mora doseči zračno temperaturo, ki mora biti vedno za 0,7 do 4° C višja, kot je zahtevano po načrtu, da bo imel človek enak temperaturni občutek kot v testnem prostoru, kjer imajo vse stene, strop in tla enako temperaturo kot zrak. Ta testna temperatura pa je tista, ki jo zahteva projekt.
Ti računi so bili izdelani za radiatorsko ogrevanje. Kjer imamo konvektorsko ogrevanje, so razmere manj ugodne. Tako je potrebno dvigniti s tem primerom še višji, in sicer za 1,0 do l,5°C,ker manjka konvektorjem radiatorska komponenta.
D. G.
k.
Miro Hočevar
Tokrat je neutrudna smrt iztrgala iz naše sredine delavca -kvalificiranega strugarja Mira Hočevatja, ki je tik pred svojim 23. rojstnim dnevom za vedno zapustil delovni kolektiv Tovarne regulacijskih armatur in aparatov. Delovna skupnost je izgubila delovnega in vestnega kovinostrugarja, njegovi sodelavci pa iskrenega tovariša.
V letu 1965 se je pri podjetju začel učiti kovinostrugarskega poklica. Kljub temu, da mu kot mlademu kmečkemu fantu ni bila znana vsebina dela v tej stroki, jo je hitro vzljubil in ukleta 1968 uspešno končal. Zaradi svoje pridnosti j in prizadevnosti je bil kot vajenec večkrat pohvaljen.
Po odslužen ju kadrovskega roka se je ponovno vključil v delovni kolektiv in je s svojim zglednim načinom dela spet prispeval k delovnim uspehom obrata.
Med člani delovne skupnosti je bil zelo priljubljen in so ga zaradi njegove poštenosti in pomoči pri delu vsi spoštovali in cenili
Od njega smo se poslovili v juniju in ga bomo kot vestnega sodelavca in dobrega tovariša ohranili v najlepšem spominu.
Samoupravni sporazum podpisan
(Nadaljevanje s L strani) letu potrebno pripraviti in .	. sprejeti še druge sporazume
Po otvoritvi zasedanja, ki jn Sp|ošne akte oz. obstoječe ga je vodil predsednik de lav- vskladiti z ustavnimi spre-skega sveta podjetja tov. membami.
Anton Pančur, je glavni di- Za vsako T0ZD sta samo rektor tov. Stanko Krumpak Upravnj sporazum podpisala v uvodni besedi orisal razvoj <jva pooblaščenca, to je samoupravljanja v našem prec[secfnik delavskega sveta podjetju m navedel nekaj za- fn direktor obrata> ki s0 jih
mmivih podatkov o delu or- jmenovajj delavci na zborih, ganov upravljanja v obdobju ko so organizirali TOZD. S' 23 let, v katerem je bilo 18 tem podpisom je za vsakega sklicev delavskega sveta. Na- delavca nastopila pravica in • dalje je opisal razvojno pot dolžnost, da aktivno, mnogo samoupravnih razmerij od bolj kot doslej, sodeluje pri prvih, sorazmerno enostav- upravljanju na vseh področnih oblik, pa do današnje vi- jjk združenega dela. Ne soko razvite samoupravne sam0 v voljenih organih prakse, ki dobiva z ustav- upravljanja in kolektivnih iz-nimi spremembami nove, vršilnih	organih,	ampak
popolnejše rešitve. V svojem predvsem v vseh oblikah neizvajanju se je glavni direk- posrednega samoupravljanja tor dotaknil tudi intenziv- bo treba uveljaviti ustavno nega razvoja podjetja, ki je pravico o odločanju v zdru-bil od vsega začetka sprem- ženem delu. Na drugi strani
Predsednik delavskega sveta in direktor TOZD Projekt — montaž a-Koper z ramo ob rami: podpis, ki naj pomeni most k še trdnejšemu sodelovanju

Ijan z ustreznimi oblikami pa pravica odločanja zahteva vodenja in upravljanja. Po- mnogo več odgovornosti pri udaril je pomen dobrih med- delu na delovnem mestu, pri sebojnih samoupravnih in delu v organih upravljanja, poslovnih razmerij med družbenopolitičnih in dru-TOZD kot odločilnega de- gih samoupravnih skupno-javnika za bodoči razvoj stih. Vpliv neposrednega podjetja.	ustvarjalca dohodka bo mo
V nadaljevanju zasedanja ral biti močnejši povsod je tov. Janez Stanovnik po- tam, kjer se bo odločalo o dal poročilo o postopku in ustvarjanju, delitvi in upori ačinu dela pri uvajanju rabi dohodka. Za uresničitev ustavnih dopolnil v našo no- tega cilja bo potrebno vložiti tranjo samoupravno uredi- mnogo truda in zavzetosti, tev, to je o organiziranju Brez trdne materialne TOZD in o pripravi in spre- osnove ne more biti resnič-jemu samoupravnega spora- nega samoupravljanja. Borba zuma o združitvi v delovno proti odtujevanju dohodka organizacijo. Navedel je ne- §e ni končana. Samouprav-katere najznačilnejše in naj- ljalci v TOZD pa so v tej pomembnejše določbe sa- borbi nedvomno najpo-moup ravne ga sporazuma ter membnejši dejavnik. Načela, načela, vsebovana v tem izražena v samoupravnem temeljnem samoupravnem sporazumu, nam bodo omo-aktu. Opozoril je tudi na gočila, da bomo v prihod-dejstvo, da je samoupravni njem obdobju uspeli odpra-sporazum šele prvi korak v viti vse ovire na poti k res-prilagajanju ustavnim spre- ničnemu samoupravnemu membam, saj bo v letošnjem socializmu.	J. S.
Svečane seje delavskega sveta podjetja so se poleg članov sveta udeležili tudi povabljeni gostje. V prvi vrsti vidimo tajnika republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije tov. Borisa Senegačnika