PoStnina platana v gotovini. LETO V.	LJUBLJANA,	17.	SEPTEMBRA	1927.
ŠTEV. 37
t4A®OČNlHA ZA JVGOSLA-VIJO ČETRTLETNO DIN 15* CEL0LETN0DIN-60/ZA-INOZEMSTVO 1EDODATI POjTNlHO/OCLASlPO CENIKV/ POSAMEZNA ŠTEVILKA PO DIH• 150, POŠT. ČEK. RAt 13.188
A
/A\
vbedniStvoin-vprava
v-včiteluki-tukarhi/
ROKOPISI 5E NE VR A-TCAIO/ANONIMNIDO-. *PI$I • JE • K|E • PRIOBČV -
k ieio/poStnina-pUt ^ XANA V COTOVINI
TELEFON STEV. 906.
Po volitvah.
Uboga Orjuna!
Minul je teden dni po volitvah in danes je že moči pregledati z objektivnim pogledom ves potek, razvoj in rezultat volilne borbe, ki je tolikanj razburila celo zemljo. Spričo dogodkov, ki se vrše te dni v Beogradu, še ni moči soditi o celokupnem rezultatu volilne borbe in njega vplivu na bodoče smernice razvoja naše zemlje. Zategadelj se hočemo pobaviti samo s kritičnim premo-trenjem rezultatov volitev v Sloveniji in iz njih povleči nekatere ugotovitve.
Volitve v Sloveniji so se vršile v glavnem samo v znamenju borbe med separatistično in reakcionarno orientiranim klerikalizmom in po napredku, blaginji države in svobo-doumju stremeči jugoslovenski demokraciji. Sicer so sodelovale v tej borbi še nekatere druge manjše grupe, vendar pa je bil njih uspeh tako minimalen, da v bodoče še dolgo ne pridejo resno v poštev, ako ne bodo temeljito revidirale svoja principiel-na stališča.
Izid^ te borbe je pokazal, da se v dolini šentflorjanski ipak svita in da bo napočil dan, ko- ne bo veljal zanjo izrek: »Vse črno!« in da je ideja, na kateri stoji in pade jugoslovenska demokracija, nadvse klena in zdrava. Dokazal pa je poleg tega tudi, da je potreba v vrstah jugosloven-ske demokracije temeljite remedure, ako hoče i v bodoče poleg ohranjenih pozicij zavzemati nove od do zadnje potankosti izdelanega klerikalnega kadra. 30.000 jugoslovensko orientiranih Slovencev je poklonilo svoje zaupanje kandidatom SDS in dvignilo štiri od njih na ščit ter jih Poslalo v Beograd, da zastopajo njih koristi in ideje. Toda kakor je teh 30.000 samozavestnih mož brez oklevanja glasovalo za predstavnike jugoslovenske demokracije, tako pa odločno zahteva od le teh. da v interesu napredka in procvita ideje možato nastopijo za remeduro v stranki, v katero morajo poleg njih stopiti možje čistih rok, neomade-:ževane preteklosti in zmožnih za-početi veliko reformo slovenskega naprednjaštva, ki se mora otresti tujega duha nemškega liberalizma in prežeti z duhom naroda, med katerim živi. Ideja jugoslovenske demokracije ima navzlic vsem prigovorom s strani njenih nasprotnikov najplodovitejša tla za razvoj med Slovenci, ki samo pričakujejo, da njeni poberniki stopijo z največjo resnostjo in neubranljivim elanom na posel. Klerikalizem je med Slovenci navzlic vsem rezultatom volitev v defenzivi in v opadanju. ki ga njegovi voditelji samo spretni, prikrivajo z zmagoslavnimi slavospevi na račun kratkovidnosti Beograda.
Do tal pa ga bodo mogli potolči samo pošteni borci, katerim ne bodo
LISTEK.
IZ zbirke »srbijanski venac«.
Vojvoda Gligor.
Evo če da stana list na skopska strana
i gore;
more, puška prašni oj vojvodo strašni
Gligore!
tvo cveče pada	,
vo rosna livada kak snoplje
more, bomba turi oj daleko — duri
mogli očitati klerikalni agitatorji, da so na račun svojih privatnih blaga-jen izkoriščali napredno idejo in jugoslovensko stvar ter bogateli tedaj, ko so propadali milijoni narodnega premoženja, prištedenega in od ust pritrganega. Velika stvar zahteva velike žrtve in zato morajo brezpogojno iz vrst jugoslovenske demokracije oni, ki so v bistvu itak samo nadležni vsiljivci in ki bi spadali vse drugam, kakor v vrste jugoslovenske demokracije. Bančne politike mora biti konec in z njo tudi njenih nositeljev. katerega praemi-ferja smo mogli na veliko žalost gledati še pri nedeljskih volitvah, kako se vrti neprestano okoli tajništva SDS. Ako se tem ljudem ne da z lepa dopovedati, da so že davno doigrali in da naj se umaknejo v interesu stvari, potem jih je potreba s silo pometati s stolčkov* ker zavoljo njih ne sme zastati pohod jugo-slovenske demokracije niti za ?as.
Na mesta teh vsem nadležnih, do grla zopernih samoznancev pa bodo vstopili mladi idealni borci, ki bodo storili za stranko in narod stokrat več, kakor le oni, ki so zahtevali za njej storjene usluge stopro-centno povračilo. Kajti baš rezultat volitev nepobitno priča, da so bili ravno ti idealisti praznih žepov, pa poštenih rok oni, ki so dovedli na volišča 30.000 naprednjakov in rešili rame ob rami z nižjimi državnimi in privatnimi uradniki, malimi obrtniki, trgovci, kmeti, delavci, lačnimi študenti zastavo bele Ljubljane, kateri so pokazali skoro vsi, po jugoslovenski demokraciji finančno in stanovsko visoko dvignjeni krogi mirne duše hrbet.
Jugoslovenska demokracija mora med narod delavcev, kmetov in nižjih nameščencev, ki ne bodo zahtevali od nje, da upropašča banke, nacionalizira, sekvestrira, preganja uradništvo za interese nikdar polnih kapitalističnih žepov, nego da jih povede v borbo proti korupciji^ ne-pravdi, reakciji in protijugosloven-skemu kurzu, ki se danes nemoteno bohotijo po srečni SHS. Ta pohod med mase naroda pa mora biti spremljan zajedno s podrobnim or-ganizatornim delom in pozitivnim gospodarskim programom, ki naj ne bo sami, kos danes skoro nezlomljivi gospodarski politiki stranke slovenskega ljudstva, nego jo mora celo presegati.
O istočasni predpostavki, da more biti ta pohod jugoslovenske demokracije med Slovenci (uspešen samo tedaj, ako bo nastopala ujedi-njeno pod eno zastavo in imenom od Djevdjelije do Jesenic niti ne pišemo, ker ie to predpogoj nadaljnjega obstoja demokracije med Slovenci obče.	A.	V.
(Konec.)
Ker verujemo v zgodovinski razvoj, ki sledi iz zgodovine porajanja nacionalnih držav in mora dozoreti slej ali prej tudi pri nas. se nočemo nacionalisti pod nobenim pogojem več vtikati v naše notranje-politične razmere. Posamezniki izmed nas imajo prosto pot, da se udejstvujejo tudi v notranje-politični areni kot pristaši onih političnih partij, ki imajo jugoslovenski nrogram. Seveda so kljub temu podvrženi disciplini organizacije, kateri so odgovorni, če bi se pustili v strankarski strasti zanesti v smeri, ki se ne strinjajo s programom in ideologijo brez kompromisnega jugoslovenstva. Organizacija kot taka pa stoji in mora stati izven strank in nad njimi kot žarišče nacionalnega pokreta. kot centrala vseh onih sil in sredstev, ki teže za popolnim ujedinjenjem celokupnega našega naroda. To je bolje, kjer mora delovati sleherni nacionalist, kamor mora vsmeriti vse svoje misli in dejanja, kamor mora izžarevati vso jakost svojega duha in svojih mišic. Kdor torej ni v prvi vrsti in pred vsem nacionalist, kdor ima v sebi le najmanjše pomisleke in ga vežejo vezi k eni ali drugi politični partiji, ta ni za nas in mu je prosta pot.
Koncentracija vseh naših sil v svrho dosege končnoveljavnega uje-dinjenia je nujno potrebno in bi nas morali nri tem delu podpirati vsi brez ozira na svoje politično prepričanje in svoj socialni položaj. Vemo, da se to v doglednem času ne bo zgodilo, kajti prevelike so še strasti, premočno ie abderitstvo onih naših politikov, ki se nazivajo narodne voditelje, pa so v resnici le muhe-enodnevnice. ki jih jutri več ne bo. Prevelika je tudi še zaslepljenost našega ubogeca naroda, ki se pusti voditi k eni ali drusri Skrinjici, da da izraza »volji naroda«.
Toda vse to bo minulo, če prej ne, ko bo zavihrala zopet vihra ter pomedla z ognjem in žveplom vso navlako, ki se je žalibog v prvih dneh po prevratu nismo znali znebiti. Znaki te vihre se kažejo že sedaj vsakemu, ki zna le malo gledati preko domačega plotu. Ta vihra pride, naj jo želimo ali ne, preprečiti je ne morejo niti sladke besede, niti intervencije naših velikih politikov a-la Korošec, 'kaiti vihro nosi seboj tok zgodovine. Naša dolžnost pa je. da se' temu toku ne upiramo, marveč gremo ž njim in se vestno pripravljamo na dogodke, ki morajo priti slej ali prej.
To je naš Confiteor, ki ga nai vzamejo na znanje vsi, naši prijatelji
Mizice za pisalne stroje.
THE REX CO., Ljubljana.
list na skopska strana
more. puška prašni oj. vojvodo strašni
i gore Gligore!
Letaše li dokle naši beli sokle
More s tonki krili bez teb bi ne bili
Evo če, da stana
do Skoplja. po gore? Gligore!
O	mi'i Glisič.
Vostani. Leno mome maleno kalinka s tamjan zamire!
Neje kaline več vo planina Omilj in četnik umire.
Ubavo mome maleno! Leno-— le, Leno galeno! Vostani Leno mome maleno što Omilj majkev nemaše ne zbor, momčinje, od evteno inje gora mu odar spremaše
Ubavo mome maleno! Leno — le, Leno galeno! Vostani, Leno mome maleno
0 milja sestra ne žala!
Ne zbori, more
vo temne gore rosna ga suza kopala
Ubavo mome maleno! Leno — le, Leno galeno!
Dimitrije Sokolovič.
Na nebo mesec izleže veznikot zlaten izveze a dok mi dole griješe dušmansko oro piješe »Vo selo više Srb nema!«
Žalno li vjetar veješe
tugo mi tke bele kitke s bagrema. No (.d svi so bol najpuna Starina naša babuna • vo sjaj se zvezden ogleda
1 s matno oko pogleda na besne igre kletničke
o,	zar li stara doglega
tugo mi tke puškJe viitke četničke!
in neprijatelji ter ga naj tudi upoštevajo. S tem priznanjem se druži jeklena volja, da gremo svojo pot brez ozira na desno in lefvo in da si te poti ne pustimo zastavljati od nikogar Roke torej proč od nas!
Kdor noče z nami, naj ostane v svojem kotu, pusti naj nas pa v miru. Lahko se nam smehlja ironično in pomilovalno, lahko nas pomiluje kot zaslepljence in fantaste, opusti pa naj vsak napad na nas. Če imamo prav. bomo koristili narodu in državi, torej tudi onim. ki nas danes zasmehujejo in blatijo. Če pa nimamo prav, bomo pač nosili posledice, toda nosili jih bomo častno in kot značaji. ki rajši padejo, kot bi se izneverili svojemu idealu ali spremenili svoje prepričanje. Tem nasprotnikom pa povemo čisto javno, da bomo reagirali kljub vsej miroljubnosti na napade, če in kolikor bode, napadi tangirali našo čast in poštenje.
Kdor pa hoče iti z nami. naj pride, toda le. če ima resno vo'j:, za trdo. brezkompromisno borbo in žrtvovanje brez časti in nagrad. Pustiti pa mora vse predsodke, oprostiti se mora vseh strankarskih vidikov. Kdor hoče biti naš. mora biti predvsem nacionalist, mora biti torej pripravljen prekiniti svoje zveze s partijo, čim je to v nacionalnem interesu, pa naj mu bo ta partija še tako pri srcu.
Čisti nacionalizem se ne more in ne sme nikdar identificirati s politično partijo, pa naj je ta še tako vzorna in po svojem programu ju-goslovenska. Možno je prijateljsko razmerje med nacionalističnim po-kretom in katero izmed jugosloven-skih partij, možno je tudi sodelovanje v enem ali drugem primeru, toda samostojnost in neodvisnost nacionalističnega eibanja mora ostati tako striktna, da se more izvesti ločitev od partije vsak trenutek in brez vseh težkoč za nacionalno organizacijo.
Te ugotovitve so potrebne, da se enkrat jenjajo na eni strani očitki, da smo nacionalisti le privesek kake partije, na drugi strani oa očitki, da hočemo bitj. nacionalisti partija v partiji in kot manjšina diktirati tej partiji svojo vlogo. To nam ne pride na um. Nočemo diktirati, lastimo si pa pravico svetovati in opozarjati neprestano na napake, ki se neprestano ponavljajo v naših tudi najboljših in najbolj simpatičnih partijah? Stvar partije je. ali hoče ta svet upoštevati ali ne. naša stvar pa je izvajanje posledic iz zadržanja partije.	I.	C.
V
Se o razpustu.
Državno pravdništvo je vložilo obtožnico proti dvema nacionalistoma, ki sta bila na članski izkaznici podpisana kot predsednik oziroma tajnik Orjtine. Ta članska izkaznica je nosila datum 16. november 1926 ter sta oba nacionalista po mnenju javnega obtožitelja zagrešila pregre-šek po § 102. s. k. z. kot udeležnika društva, ki prikriva svoj obstoj državni vladi. Deželno sodišče je smatralo, da krivda ni dokazana in je vsled tega oba nacionalista oprostilo. vendar pa sodba še ni Dravomoč-na. Ker je pričakovati, da se bodo enake ovadbe oziroma obtožbe ponavljale, naj sledi nekaj misli velikega župana ljubljanske oblasti od
1.	septembra 1926. s katerim so bile razpuščene vse organizacije Orjune v tei oblasti.
Že pred dali časom je naš list priobčil članek, da je razpust protizakonit oziroma brez zakonite podlage. Razpustitveni odlok ministrstva za notranje posle se sklicuje izrecno na bivši avstrijski društveni zakon od 15. novembra 1867. štev. 134 d. 7.. ki pa je bil z naredbo poverjeništva za notranje zadeve od 25. novembra 1918 v celoti razveljavljen. Danes ta zakon ne velja, ker pa poseben zakon, veljaven za celo državo in predviden v členu 14. ustave še ni izšel, velja le določba ustave same. ki pravi, da imajo državljani pravico udruževanja. zborovanja in dogovarjanja.
Pa ne glede na to: Razpust organizacije jugoslovenskih nacionalistov ljubljanske oblasti ni razpust kakega društva, marveč prenoved delovanja enemu, in sicer najbolj agilnemu delu državne organizacije jugoslovenskih nacionalistov, ki obstoja in deluje v vseh oblastih izven ljubljanske. Razpustitveni odlok sam kaže, da se je politična oblast zavedala nelogičnosti odrejenega razpusta, kajti po naštetju razpuščenih organizacij pravi:
»Skladno s tem odlokom je vsako nošenje orjunaškega kroja v ljubljanski oblasti prepovedano.«
Nastane vprašanje, kaj zagreše člani razpuščenih organizacij, če ostanejo še naprej in kljub razpustu včlanjeni v eni izmed nerazpuščenih organizacij Maribor. Zagreb. Split itd. in kot taki prihajajo skupaj na rednih sestankih? Oni so člani organizacije, ki obstoja, ki ni niti prepovedana. niti razpuščena in sme imeti svoje člane po vsej državi, tudi v ljubljanski oblasti. Za to oblast velja pač prepoved glede nošnje kroja, v ostalem pa ni nikake
Vsem Orjunam!
Na temelju odloka III. Kongresa vseh Orjun z dne 10. aprila 1927 sklicujem za
9. oktober 1927 v Zagrebu
IV. Kongres delegatov vseh Orjun.
Lokal, v katerem se bo vršil Kpngres, bo pravočasno objavljen.
Dnevni red Kongresa je:
1» Poročilo Velikega čelnika o reorganizaciji in stanju Organizacije.
2. Samostojni predlogi delegatov za bodoče delo v organizaciji.
3. Slučajnosti.	*
V Ljubljani, dne 15. septembra 1927.
MARKO, Veliki čelnik.
Stran 2.
»O R J U N A*
Stev. 37.
Orjunaši! V nedeljo 2. oktobra vsi na razvitje prapora Orjune Gaberje!
liska li
je ii«imo*cniejše urejeni ter izvršuje vsa tlsktrnišks dela od najpripro-stej&ega do najmodernejšega. • Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tiskn. — Brošure v milih io tudi največjib nakladah. Časopise, revije, mlad. liste.
Ota eprema Mr. reklam, listov.
[BOikfiV iB I	zvezki	za osnovne in srednje šole
Risanke, dnevniki in beležnice.
omejitve niti s strani politične oblasti. še manj pa s strani določb kazenskega zakona. Stanje je torej nevzdržno in uprav smešno. Smemo biti Orjunaši, smemo tudi nositi javno značke, kljub temu pa se nas preganja kot člane tajnih udruženj in čudimo se, da se porabi proti nam celo zakon v zaščito države. Razpust politične oblasti je torej udarec v vodo. ki ne more imeti prav no-
benih škodljivih posledic za organizacijo, ki pa ustvarja nepotrebne skrbi in napore raznim našim prijateljem. Orjuna deluje ii/bo delovala, kajti njeno delo je baš v sedanjih časih bolj potrebno, kot je bilo kdajkoli. To delo pa noče vršiti Orjuna kot tajna organizacija, ker se ji ni treba skrivati zlasti ne pred očmi onih, ki nimajo niti zmisla niti volje za resno, požrtvovalno borbo.
Tako ne gre!
Odkar je g. dr. Babnik, predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani bolan, vodi njegove posle g. višji svetnik Persche kot najstarejši izmed svetnikov višjega deželnega sodišča. Po imenovanju gospoda Sterleta za svetnika Stola sed-morice odd. B v Zagrebu, je bilo treba kompletirati število svetnikov pri višjem deželnem sodišču. To se je tudi zgodilo s pritegnitvijo gosp. svetnika dr. Eberla, ki je bil deležen s tem izredne protekcije. Preskočil je tri starejše svetnike višjega deželnega sodišča in dva svetnika deželnega sodišča.
Proti osebama gg. Perscheta in dr, Eberla kot sodnikov ni mogoče ugovarjati, pač pa je treba ugotoviti, da sta oba Nemca in torej ne moreta čutiti tako nacionalno kot njih enakovredni kolegi — Slovenci. Sodstvo je pač ena izmed najvažnejših institucij vsake nacionalne države, ki mora biti vedno v rokah in pod vodstvom strokovnjakov, ki nudijo s svojim znanjem garancijo za brez-
hibno poslovanje, pa so tudi v nacionalnem oziru tako brezhibni, da nudijo tudi v tem oziru popolno varnost. V nacionalni državi bi ne smela torej odločati vedno le strokovna kvalifikacija, med enako kvalificiranimi reflektanti mora imeti prednost vedno le oni, ki je tudi v nacionalnem oziru točno opredeljen in izrazit Jugosloven. Tudi službena doba sama na sebi ne sme biti stereotipno merilo. Ogorčeno pa je treba pribiti, da morajo biti slučaji a la dr. Eberl pri nas nemogoči. Naj je še tako dobro opisan, kot Nemec nima pravice, da se ga favorizira v škodo slovenskih kolegov, ki so popolnoma kvalificirani in imajo celo več službenih let.
Naša dolžnost je, da iznesemo to v javnost. Bedimo strpni, dokažimo, da smo kulturna država in spoštujmo vse sodržavljane tuje narodnosti, ki nastopajo lojalno, smešno pa je, če se jih favorizira v škodo naših sonarodnjakov.
Opasna klepetavost.
Po težkih naporih in premaga-nju skoro nepremostljivih ovir se je posrečilo končno najti stike z nam najbližjirni brati — Bolgari, brez katerih nam ni mogoče govoriti na Balkanu tako, kakor smo sicer upravičeni kot najjačja balkanska sila. Veličino dela, ki je bilo izvršeno v tej smeri more oceniti le oni, ki mu je bila dana prilika opazovati tozadevno nadvse mučno pripravljalno delo, ki je dovedlo danes Jugoslavijo in Bolgarijo že tako daleč, da je moči i javnosti opazovati njun stalni napor za ustvarjenje novih dejstev na vseh poljih državnega in narodnega življenja v smeri zbliža-nja in ujedinjenja. Toda kakor se v naši zemlji izkorišča sleherna zadeva v strogo partizanske namene, tako smatrajo i nekateri jugosloven-Ski politiki potrebnim izkoristiti ju-goslo-vensko bolgarsko zbližanje za pojačanje njih partizanskega prg-stiža.
Prvak le tem pa je miljenec slovenskega ljudstva »praemifer« — dr. Anton Korošec, ki smatra potrebnim razlagati podravskim Seljakom največje državne tajne in podirati najdalekosežnejše osnove ju-goslovenske zunanje politike. Upoštevamo načelo javnosti in odkrite zunanje politike. V opisanem slučaju pa ni moči govoriti o upravičenosti omenjenega načela, ker je dovolj znano, da zahtevajo poleg naših državnih interesov še drugi, absolutno molčečnost.
Z zbližanjem Jugoslovenov in Bolgarov ni pogoden v srce sami, blazni italijanski imperializem, nego tudi ona mračna po kriminalu dišeča klika makedonstvujuščih in bugarska oficirska liga, ki živita na račun tega spora. In zato ni odjeknil nepremišljeni govor ljubljenca Slovencev samo na Ouirinalu. ampak tudi v Sofiji,“"kjer so ga sprejeli prizadeti nadvse resno. O tem pričajo vesti, ki prihajajo poslednje čase preko Vitoš planine.
Jugoslovenov od Varne pa do Trsta, od Vardarja pa do Soče.
Vprašanje časa in toka dogodkov pa je. če ni voditelj slovenskega ljudstva zaslužil za svoje nepremišljeno govoričenje več, kakor samo ugotovitev,, da ga je nosil vrag, ko je odkrival hrumnim Ptujskim volilcem svoje diplomatske talente.	A.	V.
SVETLA
GLAVA
*
••••'•V
,❖•7»	-
Makedonstvujušči in oficirska liga dvigati glave in odkrito grozite, da boste vrgli jugoslovensko orientirani Ljapčev režim, ako takoj ne prestane s svojo Beogradu naklonjeno politiko. V podporo te zahteve so uprizorili »neznanci« nedaleč od Sofije atentat na avtomobil predsednika Ljapčeva, ki se je imel zahvaliti samo golemu slučaju, da ni zaglavil. Protogerov, ki se je nedavno povrnil iz Italije bogato založen z zlatimi lirami, pa javno grozi, da bo uprizoril nov majski po-kolj, če se Ljapčev ne vda ultimatu komiteta in lige.
Da pa njegove grožnje niso šala, to ve vsakdo, ki le malce zasleduje potek notranjepolitičnih razmer v Bolgariji.
Naši prijatelji v Bolgariji so danes tako izpostavljeni smrtni opas-nosti in usodi, ki je dočakala enega prvih Jugoslovenov Stambolinjske-ga. Fatalno je pri tem le to, da dejanski povzročitelj njih tragične usode, politični faktorji v Jugoslaviji s katero žele ujediniti svojo po bratomornih bčjih 'tako osirotelo domovino. Stambolinjski je moral pasti sredi dela zavoljo kratkovidnosti pokojnega Pašiča, Ljapčev in Burov pa bosta morala odnehati zaradi klepetavosti dr. Korošca, ki menda misli, da je bil molk na mestu samo tedaj, ko so ga na Dunaju izpraševali jugoslovenski oficirji v avstrijski vojski, kaj da naj ukrenejo in da li bo kmalu zapel smrtni zvon donavski monarhiji.
Veliki intimus dr. Antona — Velja Vukičevič je dejal k tem njegovim izjavam, »da je nosil vrag dr. Korošca, ko jih je izbrbral« in z njim zajedno sodimo tudi mi, ker drugače ni moči razlagati opasnih izjav, ki so stavile na kocko življenja naših prijateljev v Bolgariji in z njimi zajedno ves potek naše zunanje politike, ki si je stavila za nalogo pripravljati popolno ujedinjenje vseh
LE Z
DrOETKER-
JEVIM
backinom
Najboljše in preizkušene recepte pošilja na
željo brezplačno in poštnine prosto
Dr. OETKER, d. z o. z.
MARIBOR.
Kronika.
Iz prometnega ministrstva do-
znavamo, da se dela resno na komercializaciji železnic. Med drugim se namerava spraviti v red naš strojni in vagonski park. V to svrho se je izdelal dolgoročni ugovm* z zasebnimi tvornicami, v katerih naj bi se izvršila največja popravila na nekaj tisoč tovornih in osebnih vagonov ter na več sto lokomotivah. V poštev pride v prvi vrsti »Prva jugoslovenska tovarna lokomotiv in vagonov v Brodu na Savi«, tovarna »Sartid« v Smederevu na Donavi in še nekaj drugih manjših podjetij v državi.
Za izvršbo tega projekta se je napravilo in dovršilo več predpriprav in izgleda, da se bo v kratkem počelo z izvrševanjem samega projekta.
Opozarjamo na to vse prizadete brezposelne profesioniste, tehnike in inženirje, ki bodo lahko prišli do razmeroma dostojnega kruha.
K vsemu temu pa izjavljamo naše mnenje, da je ta projekt samo zasilni ukrep sedaj delujočih merodajnih faktorjev, ki streme za tem, da se nadoknadi neopravičeno zaostajanje popravljanja voznega parka v državnih delavnicah. Zamude deseterih let so zelo velike in tako je nastala velika potreba za ta ukrep.
Po izvršbi opisanega projekta, naj se bavijo privatne tovarne z ustvarjanjem novih voznih sredstev, medtem ko se naj te vzdržuje v državnih delavnicah. Obstoječe državne delavnice v Mariboru^ Zagrebu, Nišu in Sarajevu se bo izpopolnilo in moderniziralo. Ker pa vse to ne bo zadostovalo, se dela tudi na tem, da se sestavi na račun reparacij došlo veliko moderno delavnico v centrumu države.
Računa se s tem. da bo tekom treh do petih let opravilo voznega parka v normalnem toku.
Neumestne izjave v znamenju pacifizma. Pred kratkim je neki skavt-Orjunaš objavil v našem listu spis »Na Krku«, v katerem omenja
i	pesem skavta »Molčečega Bora«,
ki je bila posvečena našemu narodu in bratom v robstvu.
Kot čujemo, se sedaj g. starešina ljubljanskih skavtov vznemirja nad tem skavtom, češ, da je s to. pesmijo prečrtal cilj skavtizma in odnošaje jugoslovenskih skavtov do Italije, ki da morajo biti vkljub neugodnim političnim razmeram bratski.
Že vrsto let muči naš narod onkraj meja s peklenskimi mukami oni, kateremu bi po mnenju g. starešine morali biti jugoslovenski skavti bratje. Jugoslovenski skavti, ki so del naše narodne ontladine, naj bi bili torej bratje onemu, katerega se drži nedolžna jugoslovenska kri. Dokler bo le ped jugoslovenske zemlje ječalo pod žezlom savojske zvezde, ne bo Jugoslovenu Italijan brat. Nasilje, brezpravnost in vse ostale muke, s katerimi muči naš zapadni sosed naš narod v robstvu, kličejo do neba za maščevanje.
Nihče pa naj si ne razlaga ta naš dopis kot kak izpad proti skavtiz-mu, kateremu hočemo biti i nadalje naklonjeni! Hočemo le preprečiti zastrupljevanje naše nacionalne mladine, ki je bila in bo vedno nosite-ljica ideje našega narodnega edin-stva in svobode, z idejami, ki škodijo našemu narodu to in onstran meja in ki direktno zasmehujejo njegove muke pod italijanskim jarmom.
G. starešina pa naj le reagira zopet s kakim zasliševanjem skav-tov-Orjunašev, mi pa bomo našli sredstvo, s katerim bomo za nas Jugoslovene škodljivi in neumestni pacifizem iztrebili tudi iz jugoslo-venskega skavtizma.
Nadležno hvalisanje. Iz Trsta bo v kratkem odplavila največja motorna ladja poznane velike fašistov-ske podpornice, družbe »Cosulich«. Italijani delajo veliko reklamo, da bi bila ta prva pot »Saturnie«, kar najbolj triumfalna. Ker vedo, da ne morejo spričo sedanjih tržaških prilik računati na poseben italijanski odziv, se obračajo potom kilome-terskih člankov na Jugoslovene, da naj se popeljejo s to ladjo v Južno Ameriko. JugosliA/eni odločno odklanjamo to reklamo za fašistovsko družbo in se samo čudimo jugoslo-venskim listom, ki v uvodnikih dvigajo plamteče proteste proti nasilju fašistov, v uredniškem delu pa indirektno propagirajo podpiranje fašistov.
Klerikalna marala! Nedieljski »Slovenec« se v poročilu o posetu Westfalskih duhovnikov na Bledu silno zgraža nad nemoralo, češ, da se je neka dama v »brezstidnem« plavalnem kostumu drznila v restavracijo ter kliče na pomoč ne le državne organe, temveč celo srednjeveške ječe blejskega gradu. Isti »Slovenec« pa prinaša kot vzpodbudo svojih vernih ovčic pod samim blagoslovom sv. cerkve v in-seratnem delu — sliko globoko de-koltirane damice — in sicer dekol-tirane skoro do tja, kjer hrbet dobiva drugo ime. Kšeft je kšeft, bi rekel žid.
Uspehi klerikalnega hujskanja z Orjuno v rudarskih revirjih so se izkazali baš v obratni meri, kakor so to pričakovali »Slovlenčevci«, ker so glasovi oddani za narodno napredne kandidate daleko presegli one klerikalnih. V revirjih se dani! Proletariat izpregleduje in spozna-
va, kje so njegovi resnični prijatelji ali neprijatelji.
Vest o potopitvi vojne ladje »Hvar« ne odgovarja resnici ter so jo plasirali v svet Italijani namenoma, da bi škodili ugledu naše vrle vojne mornarice. Vojna ladja »Hvar« je srečno doplovila na odrejeno mesto, cd kjer se povrne temeljito popravljena in v prenovljeni obliki.
V mariborskih kinih imajo še vedno dvojezične napise, to je v srbohrvaščini in nemščini. Mislimo, da bi nemški že prav lahko izginili brez škode, ker so imeli mariborski Nemci v devetih letih več, kakor dovolj prilike priučiti se državnega jezika.
V vsakem
gospodinjstvu so postali različni usnjeni izdelki neznatni, kakor: rjavi čevlji, aktovke, usnjeni kovčegi, us-hjeni stoli itd., katere z Brauns’ovo
„Vilbra“ barvo za usnje
popolnoma prebarvaš in prenoviš. Ako prebarvaš take usnjene izdelke, bodeš imel z njimi novo veselje.
Poročnik Pajevič, ki se je težko ponesrečil ob priliki poleta preko Alp, je 12. septembra izdihnil svojo mučeniško dušo v Feldkirchnu. Za nenadomestljivim pilotom - junakom žaluje v glubokj tugi cela zemlja.
Po »Slovencu« je Pribičevič poražen in izločen iz političnega torišča. Statistika oddanih volilnih glasov pa pravi, da je dobil 204.534 glasov, to je še enkrat toliko, kakor zmage pijana SLS. Mi kot sovražniki klerikalcev samo želimo gospodu Pribičeviču še par tako popolnih porazov, ker bo na podlagi le teh lahko kaj kmalu povedel odločno borbo s klerikalnimi poštenjaki in prijatelji slovenskega ljudstva.
Z ozirom na razne vesti o zvezah Orjune z Neodvisno gospodarsko listo pri občinskih volitvah v Ljubljani izjavljamo, da nima Orjuna s to listo nikake zveze in da tudi ne kandidira na njej nobeden Orjunaš. Toliko v pojasnilo in ravnanje.
Himen. V nedeljo sta se poročila v Ljubljani sestra Santa Zobec in brat France Kobenter, uradnik T. P. D. Čestitamo!
»Avijatički almanah Vidovdana«, o kojega vsebini poročamo na drugem mestu, prodaja v Ljubljani trafika Pezdir Franja, Gradišče št. 3. Orjunaši in prijatelji jugoslovenske avijatike posegajte po »Avijatičkem almanahu«.^  _______________________
»Dr. Paznlču«. Škoda 50 para za dopisnico, na kateri si namazal tako žalostne klobasarije.
GLAVNI DOBITEK
drž. raz. loterije zadel kupec srečke 12.950 pri „Ko-mercijalni banki“ d. d., Ljubljana, Dunajska cesta.
Srečke za 4. razred 14. kola na razpolago!
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
%
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica it. 24
Za konzorcij lista »Orjuna« odgovarja DreJče Verbič.
Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odgovarja France Štrukelj.
Odgovorni urednik; Jože Špan.