Izhajajo 1. in 15. vsaeega meseca. Cena jim je za celo I gld., za )3ol leta 50 kr. — Naročnino sprejema J. Krajec v Novem mest«, dopise pa uredništvo.
Novice.
Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" natisniti dati, plaCa za dvostopno petit-vrsU) 8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospodarske stvari.
ZboroTanjc snfljerejccT v Notcdi mestu.
Dolenjska je elvarjeiia za sadjerejo. Te besede se pogostoina Čujejo i» raznih ust. Dasi bi morala imeti iiasa Dolenjska v resnici saj pa nekaterih krajih pravo podobo raja, vidimo vendar, da ne ka^e tistega lica, kakor g'a kažejo glede fiadjereje druge dežele. Mnogo je okrajev po Dolenjskem, kjtr je sadjereja Že Èisto zanemarjena. Noftmo preiskovati in navajati vzrokov temu dejstvu, trditi pa moramo, da smo Dolenjci glede sadjereje še mnog^o zaostali za drugimi deželanai, in da nas iaka se mnogo mnogo dela, da dospemo z naëo eadj^ejo na tisto stopinjo, ki je potrebna za zboljfanje gmotnih naših razmer.
Za poTzd'go sadjarstva sla v zadnjem desetletju največ delovali kmetijska èola na Grmu in kmetijska družba v Ljubljani, in sicer s tem, da 8ta na tisoiSe sadnih dreves razdelili med Dolenjce. Tudi ljudsko-Šolskim in zastbnim drevesnicam se imamo mnogo zahvalili, da naáa sadjereja polagoma napreduje. Blagodejen vpliv tfga delovanja se Že kab, a kazal se bode se očitneje v nekoliko letih.
Da se pa povzdigne naša sadjereja prej ko mogoče na tisto stopinjo, katera ji pristoja po svoji važnosti in po ugodni legi nase pokrajine, treba jo bode v bodočnosti še bolje pospeševati, in pospeševati jo treba po gotovem načiiu. Delovati bo treba zlasti na to, da se drevje ne sadi samo po vaseh, kskor je to sedaj običajno, ampak v ugodnih legah tudi po polju, in da se pridelujejo v pripravnih krajih v veliki meri jednake vrste takega sadja, ki ima veliko vrednost za kupčijo. Le potem se bo razvila živahna kupčija tudi po nařih krajih in sadjereja postala bo dobičkoi.osiia. Ugodna prodaja sadja bo pozneje ravno tako vnemala gospodarje k pridnemu zasajanju sadnega drevja in pripomogla R tem k vspešnemu razvoju sadjarstva, kakor vpliva sedaj dobra prodaja vina na povzdigo vinoreje.
Da se bo pa sadna kupčija lahko pričela, pričeti moramo s pridelovanjem takega sadja, ki je za kupčijo pripravno. Kakor hitro bodemo imeli zadosti enakovrsttiega in dobrega sadja na prodaj, našli bodemo tudi kupce za naše sadje.
Ker se sedaj po raznih naših drevesnicah izgojujejo jako različne manj in boij priporočljive
Vest
OeSki D{ipÍB&] Al. Jirásek, poslovenil Savo Savić.
(KoBec.)
IIL
Za nekaj Časa je zvedel zdravnik posebno noTico. Imel je iti k staremu Vlčku Sam hišnik, «ijegov sin, je prišel ponj.
«Kaj se je zgodilo starčku?" je vpraSal zdravnik. Vsled njegove roke me gotovo ne kličete?"
„Da, milostni gospod, ravno zaradi nje."
Zdravnik se je nemalo začudil. Hiènik je pripovedoval, kako se je oče ponesrečil:
„Moj najstareji petletni deČek je pohajal po dvorišču ter tekal sem ter tja, dokler ni priàtl do hleva. Vrata so bila odprta, in deČek je stopil notri. Izmed hlapcev ni bil nikdo v hlevu. Ne
vem kaj in kako, ali je deček s šibo mahal ali kaj, naenkrat je nastal v konjušnici straSen ropot. Rujavec, oni z liso, mogoče ga poznate, ta divja zver je začel stresati, kopal je, grizel soseda, in za nedolgo Časa so se bili vsi trije konji. Hrzali BO in tolkli, da je tlak letel v trske, in naš Jošek T tem. Kričal in plakal je, toda nikdo ga ni slišal. V tem je lel naš dedek mimo, in ko je hotel zavpiti nad konji, vidi pri steni vnučka na smrt prestrašenega in kričečega. — Ded si ni po-mialjal. — Kriknil je nad konji, vdaril rujavea, ki stoji ravno pri vratih, in že je bil med njimi, popadši vnučka z levo roko, da ga bolj oddalji konjem. To je opravil dobro stari konjenik — toda med vrat! ga je zadela rujavčeva podkev v desno roko. Bolelo ga je, toda nič se ni menil za to, dokler se mu ni razvila velika rana, in še zdaj se je branil zdravnika. Vidite, milostni gospod, to je na desni roki."
Zdravnik je potrdil, da razume.
sadne vrste, treba bo v bodoSe postopati bolj jednotno in po doloienem naèrtu. Takisto bo delati na, to, da se pospešuje sadjereja posebno po krajih, ki so za to najbolj pripravni.
Da se dolenjski sadjereja v tem smislu povzdigne, in da se poprimemo tadi pri nas te pre-koristne vejice kmetijske po določenem načrtu, sklenila je kmetijska podrukica novomeSka v zadnji odborovi seji povabiti vse znane veâSake in pospelevatelje sadjereje, da pridejo v ietrtek po binkostih t. j dné 2, junija v Novo mesto na skupni posvet*, pri katerem se imajo obravnavati sploh vsa vprašanja, tiSoča se povzdige sadjarstva in sadne kupiSije na Dolenjskem.
V. R,
Prav važna opazka glcdé ol>deloYaTýa cepljenih anieriàkilL trt v vinogradu.
Po južnih vinorodnih deželah sadili so v prejšnih íasih, ako so nov vinograd zasajali, ôuda dolge kljuŽe, oziroma bilfe. Po celi meter, áa áe daljài, bili so ključi, bile so bilfe, kakorisnih so se Dalmatinci, latrijani, Goriiatii, Vipavci itd. pri zasajanju novih vinogradov posluževali. Da so morali tako dolgim sajenicam primerno tudi svet jako globoko prekopati, prerigolati, razumljivo je samo o sebi. In temu bilo je istinito tako, kajti, ne meter globoko, ampak junaku skoro do pod pazduhe, tako se je prekopavalo v navêdenih krajih. In zakaj pa to, zakaj so tako dolge kljuée ali bilfe zasajali? Zato, ker so hoteli s tem svoje trte pred poškodbo po hudih susah, kakoršne v navê-denih krajih kaj pogostokrat v poletnem Času rade nastanejo, obvarovati. Čim globokejâî imajo trte
• Glej „Vabilo" zadej med domaSinii veitrai.
Našel je starca sedečega v postelji. Kadil je. Vzel je pipo iz ust in si jel na zdravnikovo povelje odvezovati rano. Zdravnik jo je dolgo ogledoval in obraz se mu je bolj in bolj oblačil. Potem je vzdignil glavo in pogledal i.a starega kirasirja, ki mu je nepremično gledal v oči, čakaje odgovora.
„Uana je zanemarjena — kost — Bode treba —" „Odrezati —" je končal dosluienec, in oči so mu nekoliko hitreje utripale. Sinova soproga je prebledela in vzáihtiila ter odlla vun. lliSnik je bil kakor omamljen. NajmirnejŠi je bil stari Vlček. Molk, ki je nastal, je pretrgal s temi besedami :
„Jaz sem to vedel. To je kazen. Zgodi se božja volja."
Drugega dne bo ga odpeljali v mestno bolnišnico.
Zdravniki so se čudili vdanosti in stanovitnosti.
svoje korenine, tera lažje in tem dalje se su^e branijo. Tako so ljudje sklepali in prav so imeli. No, pri tem poatopaiiji so pa ztpazili, da se trte, osobito v prav težkem ilovnatem svetu, tako globoko niti koreničiti niso hotele, in da so že uko-reaičanim sajenkam — biifam — v taki globokos'â še celo korenine rade odgiijile. Pa znali sî si tudi iz te nepovoljnosti pomagati in sicer s tem. da 80 mlade zasaditve, mlade trte, v drugem, tretjem, da ée ceio v poínejíih letih, na spomlad za kakih 30 do 40 cm globoko odkopavali ter jih odkopané noter do jedeni pustili. Tako odkopané trte 80 se veliko rajáe v globokosti koreničile, ker sta šolnina toplota ter zrak — v družtvu sè pravo vlažnostjo najvažnejša pogoja rasti — veliko globokejie segla, kakor bi pa brez odko-pavanja. Tako odkopané trte se pa tudi pri vrhu, to je pHivo pod površjem zemlje, niso koreničile; one niso napravljale takozvanih rosnih korenin, katere koreninino deblo in korenine ua tem le slabijo.
Vidite, dolenjski vinogradniki, tako odkopa-vanje cepljenih ameriških trt moramo tudi po na-ěih vinogradih vpeljati, in to iz nastopnih vzcokov. Prvič zato, da se bodo ameriSke trte v globokosti, osobito v globokoííi težkega sveta tem rajše in tem krepkejáe koreničile, drugič pa ise posebno zato, da se nam evropejski les koreniČii ne bode, Bodimo pri zasajaaji Že cepljenih ameriňkih trt, ali pri grubanji na stalnem mestu, zeleno ali suho, pa visoko cepljenih trt še tako pozorni, vendar se prav lahko pripeti, da pride marsikatera trta vendar že pri saditvi ali pri grubanji z evropejskim lesom tikoma k zemlji ali âe celo že deloma v zemljo.
Ako se to že pri zasajanju ali grubanju samem ne zgodi, zgodi su pa prav lahko v poznejših
s katero se je vdal operaciji, dasi mu je Šlo za življenje.
Ohranil si je je. Hodil je zopet po dvoriSču ter posedal na vrtu in na kîopici pred hišo. Toia desnice ni na solnou ogreval. Kakor prazna nogavica mu je visel ob boku rokav vojalkega plašča, na katerem se je lesketal zaslužni križec.
Nabran obraz starega kirasirja nI bil več tako temen in mrzel.
„Zdaj ima revni starec v resnici mirnejo vest," je rekel hišnik in pristavljal: „Sij je tudi v reinici več trpel, kakor oni ubogi Francoi."
Ko je tako nekoč neki tujec videl starega kirasirja in njegov praini rokav mesto desnice, je vprašal, sodeč po zaslužnem križcu na njegovih prsih :
„Ali ste priSii ob roko v francoikih vojskah'/"
In stari Vlček ni zanikaval, ampik rekel je:
„To imtm iz francozkih vojsk." Ii imel je prav.
letih Tsled okopaTanja, vsled gnojenja, že celo v nižavfih. No, ako ee takim trtam pri vsakem prvem okopavanji evropskih rosnih korenin gladko ne poreže, potem eo v prilířno prav malo letih proč. Takim trtam oelabe iiamreè amfriske podloge tako, da niso niti približno tako debele, kakor je evropsko deblo nad njimi. Nek odlični štajerski strokovnjak je rekel, da eo take trte krvavim klobasam podobne, pri kojih je ameriški del — podloga — èpila, evropski pa — klobasa sama. V malo, v dveh do treh letih prevladajo evropske korenine ameriške popolnoma, in poslednje s celim koreni-ninem deblom otlmrjejo popolnoma, one odgnijejo tako, da se evropski, to je nadzemeljski del trle le le od svojih lastnih evropskih korenin ziyi- Te pa napade trtna uS, in po trti je že, ko je komaj dobro rasti zaëela. Ako se pa takim trtam pri prvem okopavatiji, rosne, iï evropskega dela rastoče korenine odreže, trto pa zopet eè zemljo zasuje, kaj se zgodi potem? Potem pa zažene trta iz vsake rane odrezanih evropskih korenin nove liorenine, in do prihodnje spomladi je na dotiřacm ûieptu trta zopet vsit kosmata rosnili korenin. Ponovi naj se to veř let zaporedoma, in biti mora gotovo ob cepljeno trlo, le par let pozneje, kakor »ko bi se rosnih korenin prav nié evropejskemu deln ne odjemalo. Zato nam mora biti pa6 jasno, da storimo najbolje in da »krenemo edino pravo, ako cepljene ameriSke trte pred vsem prav pravilno sadimo, oziroma grubamo» namreè tako, da jim ostane evropski del ves nad zemljo, in ako pa fie vrbu tega v poznejših petih do šestih letih z njimi lako-le postopamo: Najprej jih obrežemo, potem okopljemo ter vseh rosnih korenin popolnoma oprostimo; na to jih nakolimo ter povežemo, in okolo že povezanih trt izkopljemo Se tako globoke in àîroke jamice, da pride ves evropski del na dan, lako da korenin nikakor delati ne i»ore. Kdor ne bode tako postopal, praskal se l'ode ćez par let piav gotovo z» uëesi, kajii z velikimi eirořki zasajen ameriški vinograd zažel •ïiu bode vsibati, namesto da bi najbujnejše rastel ter najivrstej^^e rodil,
Dolenjski vinogradniki, bodite toraj sebi na veliko korist ubogljivi, in odkopljite vse cepljene ameriške trte ter pustite jih odkopa ne vsaj do druzega okopavanja, najboljši pa jesenil
K«j je novega po avstrijskem cesarstvu?
Po velikonořfiih poëitnicah se je državni zbOP zopet priÈfl. Kaj se je sedaj zgodilo posebnega? Državnozborske večine ni več. Dnê 26, aprila seje '^'bila. Bilo je namreř ta dau glasovanje o pred-
logu. ki so ga predlagali nemški liberalci, sploh nemika levica, da se namreč prejšnje Badenijevo ministerstvo posadi na zatožno klop, češ, ker je kratilo Nemcem svobodo v zbornici in se pregrešilo v zbornici z odredbami, ki so bile za nemško levico preostre. Predlog njihov je bil vaprejet z večino osmih glasov. Glasovali so zanj seve vsi levičarji : nemški liberalci, Italijani, socijalni demo-kratje in trije radikalni Rusini. Da dosedanja tako trdna desnica ni zmagala, je kriva nemška katoliška ljudska stranka, ker se je odtegnila glasovanju, in so krivi tudi nekateri slovanski poslanci, ker jih ni bilo na Dunaju. Skoda I Nemci so strašansko veseli te zmage nad Slovani. Nemška katoliška ljudska stranka je največ pripomogla k razpadu desnice, to se mora reči. Saj nekateri njeni Člani niso ravnali dosledno; jeseni so Šli z Badenijem, podpisali Falkenhaynovo postayo, sedaj pa glasujejo za zatožbo Badenijevo, ali se odtegujejo glasovanju I No, sodeč po tem, kar je sedaj izjavil baron Dipauli, načelnik katoliške ljudske stranke, da namreč kljub katoliške ljudske stranke nikakor ne misli izstopiti iz desnice, za desnico ne bo nobenih posebnih posledic. — Mi-nisterski predsednik grof Thun se je te dni izjavil o jezikovnih razmerah v imenu vlade. Njegova izjava je sploh ugajala. Ugajati mora zlasti narodnostim, ki so v kaki deželi v manjaiiii, kakor na primer izvenkranjskim Slovencem. — Finančni minister se je odival predlogu naiega poslanca Pfeiferja, da bi namreč komisije za osebne dohodnine od raČunavale stroške, kijih imajo vi no-rejci za pomlajenje po trtni uši po.skodovanih vinogradov, in je izjavil, da je v tem smislu postopati naročil davčnim oblastvom.
Kaj je novega po širokem svetu?
Vojska med Španijo in Zjedinjenimt državami ameriškimi se je začela ; da-si ni le uradno proglašena, že ves ta teden traja. Pa dosedaj še ni krvava. Sjedinjene države so poslale svoje brodovje pred glavno mesto otoka Kube, pred Havano, in je oklenile, da ne more dobivati živeža. Bitke Se nobene ni bilo. Amerikanci le lové po morju španske ladije. Spanci pa amerikanske. Amerikanci nečejo precej napasti Spancey v očitni bitki. Havano imajo obkoljeno od mofrike strani. Na ta naČin jo upajo sestradati, da se bo sama udala brez prelivanja krví. Kam se bo obrnilo špansko lađijevje, se še ne ve Na obeh straneh še niso dosti pripravljeni. — Zato tako odhiš-ijo in se nečejo Še očitno spoprijeti. Pričakuje se pa vsak dan, da se bo začel kivav boj. Na kateri strani bo zmaga, ali bo zmagal amerikanski denar, ali španska vojna izvežbenost in srčno-t, se sedaj še ne more določiti.
Piše sc nam:
Iz Novega mesta za Novo mesto. — Po Dolenj-akem dobro vspeva kiirjareja; naše mesto áe poaobao tekmuje s kur o rejo dragih doleDjskili mest in trgov, in priáli tuje so že večkrat svoje zaiodenje izrekli, ko so to poulično knrjo rejo ugledali. S tem so nas srav za prav opozorili na kure, ker mi domači smo ih bili tako vajeni, da jib niti videli nismo. V áali nekdo kure za novomeško posebnost smatral, in ïrimerjal Novo mesto Benetkam, kjer golobe na mestne kroSke redijo. Oglejmo si nekoliko te živali. Naj-lepái eksemplarl so br«zđvomno na Floi ijanskem trga, Petelini in kokoši so prave kitajake pasme, ter ponosno letajo po onih mestnih nasadih. Da Ikode ne naredé, tega se lahko vsakdo prepriča.
Druga kurja družina pristne domače vrste nahaja se blizu gimnazije, ter hodi m sprehod v bližnjo cerkveno ograjo, ktera je bila pred par leti na novo in kaj lepo uredjena, ter prostor z epimi gredicami okraien. Pa kurji rod je že od nekdaj rad tje zahajal, ter stikal, kaj je vrtnar v zemljo vtaknil. Rajni pater gvardijan imel je žival silno rad, za one kokosi pa ni nikdar maral. Eakrat je celo pri občini ae pritožil, ter prosil, da bi one goste odpravili, kar so tudi obljubili. KJiko pa se je vse to vršilo, s9 ni nikdar zvedelo. Potem pa soditi, da ao kure alej ko prej tje zahajale, so to zastarane pravice, ki presegajo občinsko oblast.
Pred mostom se nahaja zopet neka gorska pasma kokoši, kajti kaj spretno zna brskati po onih skalah pod hiso rokodelske družbe in pod Dalhunije^o hišo, Pijgumno in predrzno iščejo tam še nadnje trohice zemlje. Delale so kaj vspesno svoje dni. Pred leti je bila ona strmina še obraščeua s travo in grmovjem; danes je gola skala, mesto je že moralo pit podzida-Tati, ker se je vsled tega rnaiti začela, — Lepše kurja pleme nahaja se v cerkveni ulici. S krasnim petelinom na čelu prikorakajo dobro rejene kure pri malo odprtih vratih na ulico, in to edino radi sprehoda, in da mimogrede nekoliko kremplje nabrasijo. Dalje je še mnogo posamnih kokoši, ki se p* ne drže tako točno svojih prostorov, ampak se sprehajajo po raznih nlicah; tudi na glavni trg pridejo pogledati, kaj je novega tam. Nekaj je čndnega na tem. One pasje mrcine, kterih ji vedno mnogo na trga, ne store karam nič zalega, kadar pa v kako vas pridejo, pa vso perutnino preplašé. Pred kavarno sedeči opazovalec si je to tako raztolraačil, da psi dobro vedó, di bodo BvojeCasno dobili koščene ostanke teh kokoši mej zobe. Te vrste kokoši imajo zaslugo, da vidimo v našem mestu toliko na cesto visečih vrtnih ograj, ker so spodkopane od ojstrih krempljev. Ne smemo prezreti je vrsto prave vrtne kokoši, ki ae pa na domačem vrtu ne počuti tako dobro, kakor na sosedovem^ kar pa provzroči mej gospodinjami strašno vojsko. Želeti je, da se ta nedostatek s kurami polagoma odprari. Če hoie mesto čisto in čedno postati.
Od Krškega 19. aprila, — Znano je, da e ranjci gospod grof Auersperg storil ustanovo, m sicer dobrih 360 g:ld, na leto za dijake, kateri jo vživajo do dopolnjenih študij. Zares srečen, kateri jo dobi, Nekteri dijaki tudi že naprej preračunajo leta, kedaj bode ta ali una ustanova zopet razpisana. Eno tako uživa eien že čez 12 let, potegnil je že toraj 4320 gld. Dijaka ne moremo imenovati, ker je že 7 tet, kar ima gimnazijo za hrbtom. Pokukal je v pravoslovje v Gradca in montanistiko v Ljubnjem, ali iz njega ni dosedaj nič, strokovnjaškega kruha se ne loti, in
ustanova le ni raipisana. Menda a sprehajanjem in obiskovanjem boljših hiš ustanove ne zastuiSi. O izpitih ni slišati in tako vsled tega postarane?* dijaka moramo drugi trpeti, ko bi si vendar v sračo štel vsak, ki bi ustanovo 360 gld. eno ali dve leti vžival. Namen ranjcega gospoda grofa A ae rs p erga gotovo ni bil, nemarnost podpirati v oíigledno škodo potrebnih in vrednih dijakov.
DomaČe Tosti.
Dr. Anton za stalno y
(Prevzv. gospod knezoškof Jeglič) prida prve dni meseci maja Ljubljano.
(Imenovanje,) &03poa Luka Piatar, c. kr. gimn, profdsor v Njvem mestu je imenovan skriptorjem licealne knjižnice v Ljubljani; na njegovo mesto pride g. dr. Josip Pipenbacher.
(Gospod August Giizelj) imenovan je e. kr. gozdnim komisarjem.
(Občina Črnomelj) je prva med slovenskimi občinami, ki je poslala prošnjo do pradsedništva državnega zbora, da se ustanovi v Ljubljani slovensko vseučilišče,
(Vabilo) k koncertu s plesom, katerega pri-
im članom dne 7. maja 1898 v posfcorih „Na-talaice" v Novem mestu „Dolenjsko pevsko
redi svo rodna č
društvo," — Pri koncertu sodelujejo iz poïebne prijaznosti solistka gospica Milka Dolenčeva in slav. pevski zbor „Glasbene matice" v Novem mestu. Vzpred: L Koncert. 1. Krížlcovsky: „Utiplj^nka," mož'tizbor. a, a) Grieg: Solvejgina pe^em; b) Miscagni: „Ljubi me — ne ljubi me;" c) L'fît: „Kot ljubek cvet se zdišmi," 3. Smetana: Šssterospev iz opere „Prodana nevesta." 4, a) Nedved: „Nazaj v planinski raj!" b)Waga6r: Zt)or iz opere „Tannhaisar," mešana zbora. II, Ples, — Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vabilo velja kot vstopnica. Vstopnina za nečlane: Sadeži po 50 kr,, stojišče 30 kr., za dijake po 20 kr.
(Bralno društvo v Úrnomlju) priredi v nedeljo 8. maja v društvenih prostorih veselico s petjem, godbo in glediino igro „Zimnjeni vlak".
(Občinske volitve.) V občinski zastop za občino Prečno pri Novem mestu bili so dne 17, mirca izvoljeni nasledai posestniki: Županom Josip Drenik iz Beršlina. Svetovalcem: Anton Košir iz Spodnje Straže, Franc Vintar iz HruSavca, Franc Zalokar iz Ločne, Franc Šali iz Cešievasi, Anton Ko k al j iz Brslina, Janez Planiašek iz Dol. Kameno ia Jože Murgelj iz Daljnega vrha,
(Soli „Glasbene Matice" v No ve m mestu) so doslej naklonili podpore: Slavno mestno županstvo v Novem m^stu 25 gld, (kot prvo podpora,) slavno mestno županstvo v Črnomlju 10 gld., slavna posojilnica v Trebnjem 8 gld,, slavna posojilnica v Črnomlju 15 gld, Šolsko upravništvo se toplo zahvaljuje za plemenita darila ter prosi, naj darovalce posnemajo ie drugi domači zastopi in zavodi, da mjre šola dobro uspevati na občo korist,
(Slavnost 50letnice) Nje?a Veličanstva našega presvitlega cesarja priredili bodo kakor smo žo javili, tisti dojlnžetii vojaki, kteri ao opravičeni prejeti spominsko svetinjo, in sicer dué 21. avgusta 1.1. T* dan se imajo vsi udeleženci zbrati ob 8, uri zjutraj pred „rotovžem" od koder bode zbrana Četa z godbo na čelu odkirakala k sv. maši „pri božjem grobu" na proitem, Ziradi večje udeležbe so se prispevki znižali tako, da plača vsakdo z banketom vred 1 gld. 50 kr,, brez banketa pa samo
SO _kr. a. v. — PngUsiti se je pri g. L. Ropus-u, tajiîlcu mestne hranilaice v Novem mestu ali pa pii g. I. Krajçar-ju, v pisarni g. Dr. Slauc a v Novem mestu, in je ob enem treba vplaĚati tuđi zgoraj navedeni prispevek.
Slavnostni odbor pod pokroviteljstvom gosp. Anton-a Pi)ll-a, c. in kr. podpolkovnika v p.
(Služba organista) v Mirai peíi ja razpisana.
(Prihodnji sej m v Toplicah) bo v Četrtek -dné 5 maja.
(Dražbe av. Cirila in Metoda kava) ie izšla. Ziklopnicam v navadnih barvah po Vïi V4, Vs, Vio vsebine in ovitkom je napia: „Kava družba sv. Cirila in Metoda". Blago je iz najboljše cikorije. Crtue na drobno in debelo so iste, kakor vsaki dragi 4o sedij vabljivi kavi. Zfiložuik te kaya je Iv. Jebačin, trgovec v Ljubljani, Valvazorjev trg. Rojakinje in rojaki! Sezita po tej domaži kavi, razšir-jaite ž njo slovenako ime in podpirajte družbo sv. C;riU in Miitodal — O »bito priporočamo nalira ia-fltitini ženskim podružnicam družbe sv. Cirila in Metoda, naj v svoji obče primani vnemi za narodovo korist delujejo v to, da bode leto obsorej rabila sleherna slovenska gospodinja le to izborno domačo kavo,
(Družbi av. Cirila in Metoda) je izredno požrtovalni rodoljub g03p. veletržec Iv. Per dan, do sedaj daroval lOOO gld. povodom svoje kupčije z vžigalicami „Družbe sv. Cirila in Metoda". Bode naj torej vsem slovenskim krogom priporočen tudi za v prihodnje.
(Golobi pismonoše.) Das 8. laajnika 1.1. »pustil bode gospod D e m s c h e r pripeljavši se z železnico ob 3. uri popoldne golobe pismonoáe iz Gi'.)>iuplia in siear v štirili oddelkih po lOminutnih presledkih. Isti utegnejo tekom 20 do 24 minut priferčati v Novo mesto nazaj.
(Zlato poroko) bo obhajal 4. majnika učitelj T poitoju gt)3p. Florijan Kalinger. Služboval e kot Bčitelj v Boštajnu. na Zdolah, v Mirni peči n na
e stopil y pokoj,
Rid)vici, skupaj 41 let. Leta 1894 , ter ae mu je odločilo pokojnine 600 gld. Zdaj stanu na svojem posestvu na Deski pri Kudolfjvem. Sv0j_ zlato poroko bo praznoval ravno pred oltarjem presvete Marije D,ivxe v StopiČah kjer je bil 9. febrn-«fja leta 1848 cňrkveno poročen. Ob 8. nri se bud) peljali svatje iz Drske čez K»ndijo, Gotoovas in Ćr-moinjice y Stopiče k sveti masi in zlati poroki. Po ton::attem cerkvenem obredu bojo imeli svatje skupni obed v hisi jubilanta na Drski. Mej svati bode áest sp živi^h jubilantovih otrok, 16 vnukov (mej temi jeden vža oženjen ter drugi učitelj v Lišah na Sorenjskem), brat jubilanta (naduiitelj pri Sv. Križu), trije nečaki jedan umirovljen c. in kr. stotnik, drugi nad-nčitiilj in tretji posestnik iu organist, ena svakinja, nmiroyljena soproga pokojnega brata učitelia v Snar-jett, sedem nečakinj in Se ïivi tovarii Joža Jeri ček, m'ziMki mojster v Otočići itd, - Jubilant g. Fiori-jan Kalinger je bil rojen 20, aprila 1837 v Sto-picah m njegova zlata nevesta jabilantinja pa 8. marca 1830 na Djlenji Težki vodi pri Stopičah. Oba jubilanta sta še zdrava in čvrsta. Želimo jim, da obhajata ces deset let I9 svojo biserno poroko v Stopičah pri presveti Dsvici Mariji, ker sama priznavata, da vse. Kur sta in imata, sta dobila na priprosnjo Marijino IZ rok Stvarnikovih.
(„Stenografdki venček",) o kteram amo z.iinjii opomnili, osnoval se je 23. t. m. Pristopilo
je do sedrij 25 članov. V tesnopisju vadilo se bode redno trikrat na teden po eno uro. Znanje tesnopisja je danes skoro vsakemu naobraženemn Človeku potrebno, toraj se tudi po solfth goji. Zato naj nikda te prilike ne zamudi, kdor se do sedaj tega si učil in se Čuti zato sposobnega. — Izjave sprejema gosp. K Binter, c kr. davčni uradnik v Novem mestu.
(Nova hisa,) ktaro zidati se je občina novo-maska odloČila, jela se bo ravnokar zidati. Temelj se že koplje. Odobreni načrt kaže lepo dvonadatropno hiso, z nepotratnim, venlar lepim, in okusnim pročeljem. Prirejena bo za Sest družin, za vsako po štiri, oziroma pet sob in z vsemi potrebnimi prostori. Ostalo bo še zemljišča pri L'Ii za prostorno dvorišče in vrt. Rizdelitev sob je vid'^ti prav ugodaa in tako urejena, da bo vsaka družina popolnoma ločena od druge. Prostorni hodniki bmlo dovolj svetlobe imeli. Kubinje popolno ločene od sob in vendar priročne. Tudi za cevi pričakovanega vodovoda se bodo nlrtine napravile, di ne bo treba takrat zidu razkopavati. Oktobra meseca bo poslopje vsled pogodbe pod streho.
(Građenje novega mostu) čez Krko pri Novem meatu se sedaj zopet nadaljuje z precej obilnimi močmi. Na mestni strani bo temelj skoraj že iz vode. Prehod čez vožno pot na Eagovo in k sv. Ani je že precej visoko zidan z lepimi kvadri, in bodo kmilu jeli obokati. Kamne vozijo od brega irske hosta po Krki v velikih čolnih.
(Pazite na tičarje!) Splolno se čnjejo tožbe, da je slavcev in drugih ptičev-pevcev čim dalje manj v novoœeSki okolici, in zatrjuje se v obče, da so tem» krivi domači tičarji. Ker Je zoano, da stezajo nekateri tičarji svoje dolge prste tudi po slavcih in da jik zalezujejo, kjerkoli je mogoče, opozarjamo s tem vse take brezvestne tičarje z nujnim svarilom, da poste slavce in druge koristne ptićke pri mirn, sicer jik lahko zîdene prav občutna kazen. Vsak, kdor bi našel ali zvedel za tičarja, ki je dobil kakega slavca al) drugo koristno ptico, naj to nemudoma naznani na pristojnem mestu. Od zveze ptičjih prijateljev v Novem mestu mu je zagotovljena primerna nagrada za TBako tako ovadbo.
(„Zabavna knjižica za slov. mladino.^) Izšel je VII. zvezek te priljubljene zbirke povestij in pesmic na 48. straneh, ter gtane le 15 kr. Knjigo je naročati pri njenem izdavatelju in založnika, g. Anton Kosu, učitelju v Središču.
Bazne vesti.
*	(Ameriški pro sto volci. ) Ako hoSe stopiti kdo v severnih ameriških državah mej vojake, ms treba oglasiti se pri nabornih komisijah. Ako je zdrav in ne preko 150 funtov težak in ako razume angleški jezik, ga vzamejo za 5 let. V prvem letu dobi mesečno 15 dolarjev (okoli 54 kron našega denarja.) Poleg tega dobi unifjrmo, orožje in hrano. Vojaška služba ni težka, ker se vežbajo le par ur na dan. Begunce pa tudi v Ameriki ostro kaznnjejo.
*	(Pogreznilo se je) v vasi Klapai ob Hebn na Ćeštem 30 hiš. Ta vas je postavljena deloma na hribu, vrh katerega 90 Čarobne razvaline nekdanjega gradu. Vsled deževja in drugih podzemskih preobrat«/ razpočil se je hrib na večih mealih ter požrl cela. poslopja. Za.sula ae je tudi šola, a cerkev in župniáře so v največji nevarnosti, da se z njima enako zgodi. Blizu 200 prebivalcev je brez strehe. Strah je nepopisen. Z% nesrečneže snujejo se t naglici milodarnji. društva. Cesar poslal je 2000 gld.
* (Mala loteriji v Avstriji) prešla jena dráaTiii račun s 1. noTembrom 1787. Od takrat pa do konec leta 1896 so ljudje v loterijo 2no8ili 1140 milijcEov 841 tiaoć 614 goldinarjev; v tem Času je državi cd te loterije Čistega ostalo 432 milijonov 721 tisoč 359 gld. Največ so stavili v desetletju 1878 do 1887, namreč aiBVs milijona, od kterih je 82Vio državi èiatega ostalo. Samo v 1884 letu so nad 9Vi milijona 2a8tavili. Leta 1887 je prišlo poprek na vsa-cega prebivalca v Avstriji 94 kr., do leta 1896 se je ta foprečna sveta znižala Ea 66 kr. Tuđi po krono-vinah račnnano, je velika razlika, koliko tu in tam v loterijo stavijo. V letu 1896 so največ stavili na Nižje»vstrijskem, ^prek 2 gld. 68 kr. na eno oaebo; osjaanj Dalmatinci, 9 kr. eden.
V Novo Mesto vračiijoča se pisma:
V mesecu aprilu: N. Nussđc]fer, Samaria — Ana Peie, Šmarjeta — Joie Kastelic, Kočevje — Johann Novak, Dobličje — Anton Novljan, Minneapcliz — Žan Sniteršič, Leadville — Jobann Lavrič, Moonrun — Anten Cimermančič, Bangh — W. G., Agraro — Jakob Prime, Kofevje — Kareg i Stocki, Karlovac — Mate Cvetan, Šibenik, — Franz Glanilavič, Budspest — Airtn, Graz — Blisics Grill, Sistonical ~ Mitir Živ-kovič, Sbtnťdch — Merija Hartel, Ljubljana — Terezija Knbel, Fiume — Matija Vovk, Salamer — Ohrajtar, Miincten — Matija Mikcl, Pela — Jobann Blatnik, ."■clinidtmiihlen — Jeinej Počemina, Esminftstein — Nikola Pofovič, Eferding — Anka Brejzovar, Fiume — Antonije Sitter, Graz — M, Žabkar, Icco — Genoesen-«cbtft, Gurkfeîd — Jobann Hribar, Kašava — Janez Muren, Weisskirchen — Joïtf Rultar, Grsz — Josef Čeme, Laibacb — Franc Kobov, LÈsalle.
YÂmÏLÔ
vsem sadjarskim veščakom, vnttim sadjerejeem in splob Voapeševateljem nRíe sadjereje, da se blagovolé v prid dolenjskega sadjarstva udeležiti
katerega priredi ktnetijsVa podružnica v Novem mestu v četrtek po binkoštih t. j. dné 2. junija t. I. ob 10. dopo-ludne v dvorani mestne hiSe v Novem mestu.
Vzpored:
Razgovor o vseh vprašanjih, zadevajočih povzdigo sadjarstva na Bolenjskein, ilasti pa o aledečih vprašanjih :
1,) Katiri kraji na Dolenjskem so posebno pri-liiavni za pridelovanje sadja, in kako bi bilo po teh krajih razširjati umno sadjarstvo in pospeševati sadno kupčijo.
2). Katera sadna plemena in katere vrste sadja je po teh krajih v veliki meri zasajati, da ře povzdigne sadna kupčija, in postane aadjereja bolj dobičkonosna?
Cilbor kmetijske podružnice v Novem mestu,
dné 21. aprila 1898.
<120^ 1)
Y. liolirinaii,
nRÚeliiik.
Loterijske âteviike.
Gradec 16. aprila 6 32 64 13 76 Trst 23. „	79 22 90 62 84
.......
Škropilnica „Candeo''.
Glavna I zaloga
J®
y NoTcni moHtu
pri
Frane
' Seidl-nu.
(118-1)

/
P. li.
Preča6liti dubovlčini, gospodom uradnikom in slav. obćinstiu naznanjam ter se priporočam, da imam veliko zakgo v suknenem blagu. Tudi nepremočljive ledne iz banteinib dlak za haveioke ponudim po naj-niijl ceni. Tudi obleke izvršujem po najnovejšem kroju in nizki ceni, po dogovoiu tudi na obroke. Ustreči hočem vsaki želji cenjenih gg. naročnikov. Za okusno-delo jamčim.
Z odličnim spoštovanjem
__Jakob Mikolič.
TTlîn v Tiaíťktn	za trgovino, pe-
JlJhd V lldjtlll, karijo aH pa za mizarstvo.
Več se iz\é ptd naslovom: „Poste restante 50 v
Metliki"._(110-2
hišne oprave, obstojeía iz lofe, VnuxlilbUia mjjrg jjj 6 stolov, vse prav doliro obranjeno, je na prodaj. — Kje, pove iz prijaznosti opravništvo „Dol. Novic".	(117-1)

p. n.
Priporočam slavnemu občinstvu Novega mesta in okolice svojo novo urejeno

iialiicB m
v katerej izdelujem izključljivo s pomočjo filtracije Fè strojem soda-vcdo, tako, da za svežo, zdravo in bistro vodo jamčim. Prodajam na veliko in malo.
Z odličnim spoštovanjem
Simeon Sladovič plem. Sladoevićki,
lekfirnR „jiri An
u" in iisđelovahiica Boda-voile ovem mestu.	(121—1)

v Bvrho varnosti ob-ůlnatva jirsđ uiiyrfld-nlmi poagrđjanji nosim od aeilaj uadílje to-ld obtiîtvBiin tesintrovft-no VB nt veao znamko.
Jedino pravi
BALSAM
(Tmoturft balaamica)
iz lekarne pri „angel u varhu" In tovarne farmacevt čnih preparatov
A. Tlíerry-ja v Pregradi
pri Boe»teo - Slatini.
PreakUBOn in potrjen od iilravstvenih oblMtev.


Za vsa mizarska dela,
za stavbe, cerkveno in sobno opravo, po
najnovejšem slogu C'®- 2)	se priporoča
Alojai] EiSpb©,
mizarsltl majster v Metliki, 2 djvrSeno praskuinjo na c. kr. tehnolaglSflcm obrtnem muzeju na Danaju.
NajBtareje, najprlstnej«, najreelneje In najceneje ljudsko domaie zdravilo, ki BteSi prane In plutne bolesti, želod&en krfi itd. ter je vpo-rabna notranje in zunanje. V zu»k pristnosti je Eagtrta vsaka stekleaicft s srebrno kapieo, v katero .ja vtianjeaa moja trrđka Adolf Thierry, lekarna pri „angeljn varhu". Vsak Wiam, kine nosi «goraj stojeSe zeleno tiskane varstvene ïaamke. niy bo odkloni kot Ěim cenejo tem ni5 vrednejo ponaredilo. Pazi naj s> toraj vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj I Ponarejalcs In posnemovalce mojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupoe nič vrednih ponarejenih, obůlnstvo varajnâih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnljeklm potom na podlagi zakona o varstvenih znankah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj ae narofil direktno In naalovl: Na angelja varha lekarno A.Thlerryja v Pregradi pri Rogateo-Slatlni, 12 malih ali 6 dvojnih ateklenlo stane franko do vsake avstro-a^rske iioltne [lostaje 4 krone, T Bosno ia Hercegovino 12 maliii ali 6 dvojnih steklenic 4 krune 60 vinarjev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic ae ne raipoSilja. EaipoSilja se aamo proti pted-plačiia ali postnarau poTietjn,
Pazi na) se vedna nstanftno na jgorajino zeleno varstveno znamko, kater» mora nositi v znak pristnosti Vlaka »teklenloa.	(139-aOj
Adolf Thierry, lekarnar
I	T Pregradi pri Bogateč • Slatini.
waaaBaaagswMaaa^ageasswsâaaiGaBaB aegoH
gg Opravnika ^
posebno živinarstra ter poljedelatva popolnoma vešÉega, išće podpisano vodstvo. Letoa plača 380 gld., nadomestek za Icurjavo 20 gld., stanovanje in svečava (petrolej) prosta. Deputat: mali zelenjadni vrt, liter mleka ia liter domaće pijace na dan. Službo nastopiti je 6. julija t. 1. Prošnje, spremljane 3 spričevali, pošljejo naj se najdalje do 6, jjnija podpisanemu vodatřu. Kdor se ni na kaki kmetijski šoli izâolal, naj za to «lužbo ne prosi.
Vodstvo kranjske kmetijske šole na Grma __pri Rudolfo^em. Oia-i)
Novo mosto.
Prva in najstarejša zaloga šivalnih strojev na Kranjskem priporoSa
STojo veliko niDolino
šivalnih strojev
raznih sistemov, po najnižjih cenah ia ugodnih pogojih:
Ot) eoem priporoía svojo bogato izbiro blaga za različno možko in žensko obleko, nagrobnih vencev s trakovi in napisi itd.	(98-5)
^________________
PpAil'i îalfiîpii
xroudjdfiuitd. ma jiietima se odda na tri leta v najem p» najnižji ceni. ProJajalnica je na prav lepem prostoru, pri firni cerkvi zravea šole. — Več pove Anton Hon^gsman v Seiničl.	(88-St
Dve male sobe, «
— Ve5 sa (100 S)
dati v Kraus-ovi hîsl pod kapiteljnam.
izve v hiái.


. V svojo [astftO k0r)S4 naj EaMs'vajo in , je.-rri}e]p _kupo^ Je ' lakij izvirne zsvt f«.

eacsKs^sœ___
Ozkotirni
vozovi iz
stavbena podjeti". go»đaratTo^^O in poljedelstvo. ✓
ToTMna za kdeîke ix gline i. t. A.y^ly^	točno rabo,
Stcinfeldska [»ivoviima
e
Centralna zaloga v Ljubljani (âiàka)
(zastopništvo M, Ziniiauer)
priporoča vležano
marčno in eksportno pivo
v sodCMh in steklenicah.

domaČega pridelka
112—2)
je na prodaj
T mlm Bajoot (WeídIidO pri EMolfovem
Zaloga za Novo mesto in okolico
pri gospodu
gostilničar pri g. Brunncrju ín pri g, Skaber-netu v Novem mestu. (93-3)
liiL,
¥Tí»ťi¥lAí*	^^ mesarski obrt
U	pri jogjp Windiaclieriu v Kandijt pH
No^em mestu.
[97.^3)
Konjska oprava -'K^roré
opravniltvo „Dol. Nov."
TJčenec se sprejme ^p^îS^iî
železniškim biagom. — Kje pove opraTn. „Dol. Novic*.
Lepa obokana klet jlir^Si
dati v Novem mestu št. 157.	(2-9)
Singerjevi šivalni s(roji
so i/kiišcno le iiujbolji in se dobivajo v îiovem mestu pri
Pripoixiča pa tudi kolesa, in min doyo založeno trgovino z oblačilnim blagom.
NoTomMto: OdfroTot&i urednik,	uJoinUt in tuku J. KratiO.