UREDNIŠTVO ZARJE ]e v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 litkat na I. nadeti.)- Uradne ure za stranke so od 10. do 11. lonoldne in od 5. do 6. poroldne vsak dan razen nedelj in prrnikov. Rokopisi se r.c vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : : : lAROONlNA : celoletna po pošti aii k pošiljanjem na dom za Avstro-Oprsko in Bosno K 21*60, polletna K 10-80, fetrtletna J 5'40, mesečna K 1 '80, za Nemčijo celoletno K 26-40; za ■: 'octalo inozemstvo in Ameriko celoletni; K 36 —. Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob pol 11. dopoldne. \ •. \ UPRAVMSTVO se nahaja v Selenburcovi ulici štev. 6, II., ij uraduje v« stranke od 8. do 2. dopoldne in od 3. do 7. zveča Inserati: enostopna petitvrstica SOvin.. popojen prostor, poslani ::: in reblim c 40 vin. — inperate i-prejema upravnifetvo. Nefrankirana ali premalo trankirana pisma se ne sprejemaj« —— Keldtmiaeije lista so poštnine proste. i Stev. 728. V Ljubljani, v petek dne 7. novembra 1913 Leto III. Hochenburger v zagati. Ko je nekdanji revolucionarni liberalec Hochenburger, ki je žugal ministrom z obešanjem na cestnih kandelabrih, sam postal ekscelenca in upravitelj avstrijske justice, je kmalu pokazal izreden talent za avstrijsko asimilacijo. Odvadil se je radikalnih besed in revolucionarnih nastopov, izgladil je svoje šege, prilagodil st je tradicijam oficielnega mišljenja. Začel je podpisavati naredbe po § 14., ki jih je nekdaj sam označeval za kršenje ustave. V justično upravo je zanesel politične momente. Konfiska-cijska praksa se je pod njim razvila v virtuoznost; državni pravdniki so jeli uprizarjati pravo tekmo, vsak je hotel konfiscirati več od drugih, vsak je hotel biti iznajditelj in pokazati, da se lehko plenijo reči, o katerih še nihče ni mislil, da bi se dale spraviti pod kakšen paragraf. In polagoma se je tudi Hochenburger vživel v ozračje avstrijskih višav, s katerih se gleda le z zaničevanjem v nižave. Hochenburger je imel kljub temu trajno podporo pri nemških nacionalcih, ki so ga sma-trali nekako za kos svojega narodnega posestnega stanja, ker jim je kolikor le mogoče ustrezal pri imenovanju, nameščenju in prestavljanju sodnikov. Zaradi takih uslug so mu odpuščali vse grehe, dasi je bilo treba za to nenavadno veliko samozatajevanja. Zdi se pa, da je zdaj tudi Hochenburgerjeva mera polna in veliko je vprašanje, če mu bodo mogli še pomagati njegovi nemško-nacionalni prijatelji. Interpelacija socialnih demokratov zaradi njegovega posezanja v neodvisnost sodnikov, o kateri smo včeraj poročali, je pač zelo ostra; ali tako kakor interpelantje sodi o njegovi samopašnosti vse v Avstriji, kar še kaj (0tl za neodvisnost pravosodja. Slučaj, s katerim se bavi interpelacija, je izredno značilen za lakajstvo napram militarizmu, ki sega v Avstriji v najvišje socialne vi-lave. Dne 8. februarja 1.1. Je bil neki nadporočnik s svojim očetom in bratom v restavraciji državnega kolodvora na Dunaju. Ko Je prišlo do plačevanja, je dal oče plačilnemu natakarju neki bankovec. Natakar je menjal za deset kron Ko pa je že odšel, ga Je častnik poklical nazaj, ofie Pa ie trdil, da mu je dal dvajset kron. Cer ie nata^ar vztrajal na tem, da je dobil le kron, je prišlo do prepira, v katerem je Jistn/kov oče imenoval natakarja sleparja in Da napravi konec, je natakar položil še kron na mizo, četudi je trdil, da Jih Je bil j k i iJ Hpset. Nato se je vmešal nadporočnik ^,'Ikričal natakarju: »Dvajset kron ste dobili, S sern videl; fahren Sie ab, marsch, Sie c^hJfeinskopf! Pokličite takoj gostilničarja, £?erP«-Ker pa je natakar še nadalje vztra-Sl na tem da je dobil deset kron, je nadporoč- izkušal potegniti sabljo, in ker sc mu to ni posrečilo, je dal natakarji, klofuto. posledica tega prizora je bila nekam čudna. Nadporočnik je namreč tožil natakarja zaradi žaljenja časti, češ da mu je očital neresnič-Jjjjst in da je kot priča pred častniškim častnim svetom izpovedal, da ga Je nadporočnik žalil z izrazi »Sch\veinskopf«, »fahren Sie ab« m *^eTCe ne bi bi! natakar »samo« natakar, bi bila stvar za oficirja veliko bolj enostavna. Kak Snega iurista ali zdravnika bi bil lehko pozval na dvoboj. Natakarja je mogel le tožiti. Ali (ukaj Je imel večjo smolo kakor bi jo bil imel morda s sabljo ali pištolo. Okrajni sodnik dr. Ertl je namreč oprostil natakarja in je seveda tudi povedal svoje razloge. Da je častnik rabil besedo »Schweinskopf« je potrdila ena priča. Za natakarjeve besede: »Ni res, nič niste videli«, pravijo razlogi, da pomeni natakarjeva opomba le očitanje napačnega opazovanja, ne pa nameravane neresnice. Sodnikovi razlogi pravijo nadalje: »Samo protistavljenje enega prikazovanja proti drugemu (če je natakar dobil deset ali dvajset kron) ne pomeni napada na čast, tudi tedaj ne, {e je ena stranka častnik, druga pa natakar. Opazka, ki bi bila v vojaškem razmerju kršitev subordinacije, ni žalitev med enakopravnimi državljani. — Kar se tiče izrazov »goljuf« in »Schweinskopf«, je obtoženec doprinesel dokaz, da so bili res izrečeni. In sodnik pravi, da je prišel do tega prepričanja zlasti vsled notranje verjetnosti Iz vsega dogodka je razvidno, da je častnik smatral natakarja zaradi omenjenih desetih kron za goljufa. Nič ni verjetnejše, kakor da je to prepričanje tudi izrazil, zlasti ker se takrat ni zadavoljil s pasivno vlogo. V tej zvezi je pa treba konstatirati, da se privatni tožitelj, dasi ni bilo predpogojev za častni silobran v zmislu § 114 vojaškega kazenskega zakona nič ne bi bil pomišljal, da bi bil rabil orožje, in da se ni pomišljal klofutati natakarja. Vsled tega pregreška proti dobrim šegam se je napravil sumljivega, da je rabil tudi razmeroma nedolžno psovko. Beseda »Schweinskopf« po sodnikovem mnenju ni taka, da bi si jo bil natakar sam izmislil. Sodnik se ne spominja, da bi bil ta izraz v dolgi vrsti let slišal med civili-stičnimi psovkami; beseda nosi na sebi pečat vojaškega vira in spada najbrže med krepke izraze iz vojašnice, ki niso hudo mišljeni, tako kakor tudi besede »Marsch, abfahren!«, ki so jih potrdile tri priče. S to sodbo, oziroma s temi razlogi je bil Hochenburger zelo nezadovoljen. To je seveda njegova pravica. Nikomur se ne more predpisati, da naj mn ugajajo kakšni argumenti, če mu ne ugajajo. Tudi nam ni vsaka sodba in vsaka motivacija všeč. Ali Hochenburger je iz svoje netečnosti izvajal posledice, ki odločno nasprotujejo državnim osnovnim zakonom. Izšla je namreč prezidialna naredba, v kateri Je bilo rečeno: »Po nalogu justičnega ministrstva se omenja okrajnemu sodišču, da se v razlogih sodbe — ki govore o vojaškem viru večkrat omenjenih psovk — ne gleda na to, da niso bili potrebni za motivacijo sodbe in da niso v nobeni smeri sklepčni, pogreša potrebni takt in da vsebujejo zmerjanje armade, ki se ne more dovolj obsoditi; zaradi tega so se mogla vzeti ta izvajanja le z izrazom največjega obžalovanja na znanje. Predsedstvo višjega deželnega sodišča je nadalje omenilo, da bi bilo bolje, če bi bil Izostal odstavek »tudi tedaj, če je ena stranka častnik, druga pa natakar«, češ da bi se to lehko smatralo za predsodek . . . S to zadevo se je bavila organizacija sodnikov, in njeno glasilo je dejalo: »Tudi kdor bi bil stvarno enakega mnenja z justičnim ministrstvom, bi moral priznati, da predmet gotovo ni zahteval tega izredno ostrega tona, ki je moral žaliti grajanega sodnika. Ministrska naredba je pa tudi stvarno prekoračila one meje, ki veljajo za službeno nadzorstvo, ker izreka, da gotovi stavki razlogov niso bili potrebni in veljavni. Nadzorovalna oblast se bavi torej s stvarno vsebino sodbe in posega na področje pravosodja v najstrožjem pomenu besede, torej na področje, kjer velja po ustavi brezpogojno sodnikova neodvisnost . . .« če se vpraša, kaj je moglo napotiti Hochen-burgerja, da je izdal tako naredbo, je mogoča le ena razlaga. Pred sodiščem je stal na eni strani oficir, na drugi pa natakar. Toda sodnik ni gledal na uniformo in zvezde, temveč je videl pred sabo tožitelja in obtoženca, dvoje državljanov, ki sta po njegovem mnenju enakopravna in med njima je iskal resnico. Pa je našel resnico, ki ni bila prijetna za častnika. Ho-chenburgerja moti to, da sta sodniku oficir in natakar enakopravna in da to celo naglaša v svojih razlogih. Moti ga, da sodnik odkritosrčno izvaja, kako je prišel do svojih sklepov. Reči se mora, da je sodnik še prav blago izrazil svoje misli. Leta in leta je imel opraviti s procesi zaradi žaljenja časti, pa se ne spominja, da bi bil kdaj slišal psovko »Schweinskopf« med civilisti. Zato jo smatra za »Kasernhofbliite«, pa še omenja, da taki krepki izrazi pač nimajo hudega namena. S tem izvajanjem celo prizanaša častniku. Ali Hochenburger mora globoko obžalovati, da se upa sodnik sploh govoriti o specifično vojaških psovkah; če bi v kakšnem drugem slučaju kakšen sodnik konstatiral, da je ta ali ona krepka beseda vdomačena med čevljarji, med mornarji ali med študenti, se Hochenburger gotovo ne bi razburjal. Ker pa gre za kasarno, je pa Hochenburger celo pripravljen kršiti državne osnovne zakone in izdajati naredbe, ki imajo očiten namen omejiti svobodo sodnikov in jih pripraviti do tega, da v vojaških slučajih ne bi poslušali svojega prepričanja. Neodvisnost sodnikov je eden najvažnejših pogojev pravne države. Če se morajo sodniki ozirati na ukaze od zgoraj, tedaj ni le njih osebna svoboda ovirana in njih eksistenca ugro-žena, ampak v nevarnosti so vse pravice državljanov. Justični minister, ki na tak način tepta osnovni zakon, je torej v pravni državi nemogoč. In če hoče Avstrija še veljati za pravno državo, mora odsloviti Hochenburgerja. Zunanja politika in militarizem. Poročilo posl. sodr. Leuthnerja na nemškem strankinem zboru. Iz celoletne balkanske kampanje izhajamo s krivdo, z gospodarsko bedo in z nevarnostmi, ki smo jih zbudili ne le na Balkanu, ampak po vsej Evropi. Povsod je nastal sum proti nepremišljenosti in popolni nezanesljivosti avstrijske politike, sum, ki mora dati vsakemu interesnemu konfliktu med Avstrijo in kakšno drugo državo takoj nevarne oblike. Nekaj pa je še ža-lostnejšega. V velikem delu se ie med Nemci v Avstriji zunanjemu ministrstvu posrečilo, da je vpreglo široke sloje meščanstva in malomeščanstva v svoj voz. Nobenega razloga nimamo več, da bi se zgražali zaradi francoskih šovinistov in vsenemških vojnih hujskačev. Namesto tega, v čemer je vendar še nekakšen ostanek dedov imamo v Avstriji aparat laži, v čigar službi je stalo deset dunajskih in deset budimpeštanskih časopisov. Nismo li imeli na Dunaju cele tedne pravo vojno mrzlico? Niso li bile nevarnosti v razpoloženju pre- bivalstva samega. Sramoteče ali resnično je dejstvo, da se je na Dunaju smatralo razmerje do Srbije, ki ima zaradi soseščine neko skupnost usode z Avstrijo, s stališča gostilniškega pretepa. Seveda ni to dejstvo osamljeno v Avstriji. Vzgajalo se je to naziranje na dva načina: Z novoavstrijstvom votle poze in prazne fraze, ki se je pridigalo celo desetletje, in z bojem proti vsem vrednostim, ki sestavljajo moderno državnost, z bojem ki se je vodil, odkar je Bienerth nastopil vlado in ki se je imenitno prilagodil duši dunajskega malomeščana. V tem, da sprejemajo široki sloji javnosti brez upora politiko, ki ne bi bila v nobeni drugi državi Evrope ne en dan mogoča, se deloma izraža uspeh one protiparlamentai ne agitacije, kateri je na Dunaju skoraj vse meščansko časopisje na razpolago in ki deluje že šest let na to, da bi zbudila med prebivalstvom mnenje, da je vsake pomanjkljivosti, vsake škode, ki se pojavi v javnem življenju, kriv parlament. Ni li ostra slika naših razmer, da se ponavlja skoraj v vsakem pismu rezervistov in nadomestnih rezervistov iz Bosne in Galicije odstavek: »Obrnili smo se na poročnika X. Y., pa nam ie dejal: Če hočete, da vas pošljejo domov, pojdite k svojim poslancem, naj skrbe za to. Oni so odgovorni.« To se pravi: Tja do častnikov je prodrl instinkt, da je treba prebivalstvo hujskati zoper parlament. Ni se nam čuditi, da so učinki, če so se enkrat ukoreninili, posegali tudi dalje. Avstrijska čednost itak ni strog zmisel za zakone. Socialisti, ki se strastno trudimo, da bi izpreme-nili vsebino zakonov po pogojih dobe, po potrebah delavskega razreda, smo prepričani, da se prične moderno življenje šele tam, kjer se priznava spoštovanje zakona za samo ob sebi umevno podlago državnega življenja in kjer razume vsakdo, da ne pomeni poseganje vladajočih sil v zakone nič druzega kakor razblinjenje modernega državnega življenja in de-spotično anarhijo. V takem razblinjenju je sedaj avstrijsko državno življenje. Kdaj se je izven naše stranke dvignil kak glas proti strahotam, ki so bile združene z mobilizacijo in ki so ji sledile? Priznavam, da nisem imel nikdar prevelikih iluzij o avstrijanstvu, mislil sem pa vendar, da mora zvrhana mizerija mobilizacije in vse okrutne krivičnosti, ki so ji sledila, izzvati tudi upor meščanskih in malomeščanskih slojev. Grdo sem se motil. Ko se je zgodilo, da so zaračunali rezervistom, ki so bili po osem mesecev aii še dlje pod orožjem, ta čas s štirinajstdnevno orožno vajo, medtem ko so enako izgubo časa rezervnim lajtnantom računali z dvema mesecema, sem mislil, da mora to zbuditi prvotne občutke vseh, naj so imperialističnega ali ne-imperialističnega, patriotičnega ali nepatriotič-nega mišljenja. Da se dela razlika med cenenim mesom množic in med Izvoljenci, sem mislil, mora podkuriti najbolj otopele duše. Toda ne en meščanski list se ni zmenil za to. Vojni minister bi bil neumen, če ne bi šel v teh razmerah dalje po poti, katero je nastopil. Tako zadržuje sedaj dvajsettisoč nadomestnih rezervistov, da kratkomalo uresniči brambno reformo, ki naj se šele sklene. Vojna uprava je razbila brambni zakon, ki je bil šele lani sklenjen, pa je pobrala izpod njegovih razvalin »nadomestne čete«. Kdo se je brigal za to? Meščansko časopisje je molčalo, in ko se je oglasil apel v delavskem časopisju, mu je sledil strahopetni molk, ki leži vedno nad to Avstrijo, kadar potepta javna sila pravico. Kaj naj bi torej oviralo domišljavost našega militarizma? Če vzamete v roke novo brambno reformo, pa jo pregledate vrstico za vrstico, obstrmite ob pogumu njenih stvarnikov. Res je: Zadnji dve leti je šel pravi val ogromnih vojaških zahtev preko Evrope ali povsod so prikazali vojaške zahteve za to, kar so. Stopali so pred ljudstvo, pa so s številkami natančno povedali, kaj da žele in hočejo. Na Nemškem je celo »zvišana politična kultura« prisilila posedujoči razred, da je sprejel z davkom na premoženje vse stroške vojaške ponmožitve na svoje rame. Kaj pa se godi pri nas? Naša nova predloga obsega v vsaki besedi in v vsaki črki zapeljavanje, slepilo in laž. V lanski predlogi so dejali razlogi: Zdaj vzamemo 212.000 rekrutov, ker vemo, da se v Avstriji predloge o rekrutih ne morejo ločiti od brambnega zakona in ker se sklepa brambni zakon za daljšo dobo. Toliko zahtevamo, ker hočemo napraviti okvir, v katerega naj prebivalstvo zraste. Toda teh 212.000 mož je skrajnost, to Je zadnja meja tega, kar premore prebivalstvo. Zato smo prisiljeni, da ustavimo popolno uresničenje dveletne službe in pustimo eno tretjino rekrutov tri lete pod zastavami. Tako je bilo leta 1912. Toda papir brambnega zakona se še ni posušil, in že so začeli gospodje zbirati mate-rijal za nov brambni zakon. In novi brambni zakon kaže, da tistega pomanjkanje sposobnih, s katerim so lani utemeljiti triletno službo, sploh ni. Več kot preveč imamo sposobnih. Ne le sposobnih, ampak 40.000 popolnoma sposobnih imamo še na razpolago. Letos je bilo mogče dobiti 249.000 popolnoma sposobnih, torej za 6000 več nego zahteva novi brambni načrt! Kako se je zgodil ta čudež, si lehko povsem natatnčno predstavljamo, če imamo pred očmi stavek, ki stoji v razlogih lanske brambne reforme. Zadnja leta — tako se je tam čitalo — ni bilo nobenega povoda, da bi se delalo za velike učinke nabornih razultatov, ker ni bilo spričo malega kontingenta take potrebe. Danes očividno zopet potrebujejo »visoke številke nabornih rezultatov«. Znani zastopniki medicinske znanosti v uniformi, ki v kasarni, kadar eksperimentirajo na ljudeh, ki so jim izročeni, včasi ne znajo ločiti kurjih oči od tuberklov, so razvili pri nabornih komisijah ves čar svoje umetnosti, pa so hrome in kruljeve, gluhe in slepe izpremenili v sposobne, da, celo v popolnoma sposobne. (Dalje prih.) Dnevne beležke. — Deželna konferenca bo v nedeljo 9. t. m. v hotelu »Ilirija«, Kolodvorska ulica. Začetek ob 9. dopoldne. — Ljubljanskim sodrugom volilcem. Samo še tri dni je čas za reklamacije. Prepričali smo se, da je v ljubljanskem volilnem imeniku izpuščenih prav mnogo naših volilcev. Vsak volilec naj gre nemudoma na magistrat in naj se prepriča, če je vpisan. Če ni, potem pa hitro reklamirati. Vsa pojasnila za reklamacije daje sodrug Viktor Zore, Selenburgova ulica št. 6, 2. nadstropje na levo. — Program. Dr. Šušteršič je dejal na shodu zaupnikov S. L. S., da so na praporu S. L. S. v prvi vrsti zapisana verska načela, torej so verska načela takorekoč kardinalna točka v programu S. L. S. Ravno ta dr. Šušteršič je pa dejal na shodu v Unionu nekaj dni prej: »Jaz mislim, da na gole besede programa ni nič dati, dati je le na delovanje, na delo: Stranka naj z delom pokaže, kaj je njen program!« Verska načela ima S. L. S. v programu, ampak na gole besede programa ni nič dati. In delovanje klerikalne večine v deželnem zboru je krepka ilustracija Šusteršičevega razlaganja klerikalnega programa. Verska načela seveda prepovedujejo blatenje ljudi s krivoprisežniki in vlačugami, ampak kaj verska načela, general ukazuje, da so verska načela gole besede. Verska načela pravijo, da je vsako delo vredno plačila, ampak ker ni na te besede nič dati, zato naj neklerikalno učiteljstvo strada še dalje. Volilci, zapomnite si, da je program S. L. S. gola beseda! — Ponižne hlapce liberalne stranke je imenoval dr. Šušteršič predvčerajšnjem socialno demokratično delavstvo na Kranjskem. So-drugi, pokažite na dan volitev temu predrznemu absolutistu, da zaveden delavec ni bil nikdar hlapec kake buržvazne stranke in nikdar ne bo. Vsi na agitacijo od moža do moža, da dobi na dan volitev objestni klerikalni general primeren in zaslužen odgovor. Čast naše stranke zahteva, da ovržemo to strupeno natolcevanje človeka, ki je postal klerikalec zgolj iz koristo-lovstva. — »Slovencu« dela socialna demokracija odkar so volitve razpisane, velike preglavice. Na eni strani se sicer dela tako, kakor da socialnih demokratov sploh ni treba vpoštevati, češ saj itak ni nič rdečkarjev na svetu, na drugi strani pa komaj skriva svoj strah s tolikim pisanjem, da se mu dela tema pred očmi. Celo za strankin zbor nemških sodrugov se zanima in prebrskava vse, da bi kaj iztaknil, kar bi mogel porabiti kot šibo proti rdečkarjem. Odkar se je pokazala v nebo smrdeča korupcija deželnih kristjanov, vohajo pobožni gospodje povsod korupcijo. Krščansko socialna tovarna protisocialističnih laži, iz katere dobavlja tudi »Slovenec« svoje pušice, je izteknila med neštetimi govori delegatov na dunajskem strankinem zboru par besed sodruga čermaka iz Toplic, pa jih je po naukih ligvorijanske morale sukala tako dolgo, da jih je popolnoma izpre-obrnila. In zdaj piše »Slovenec«, oziroma prepisuje, da je delegat »Czermak« zaklical: »Strankine finance stoje jako slabo, stranka je pasivna!«in obžaloval, da stranka nima nobene bilance. »To se pač pravi z drugimi besedami — modruje poštenjakovič »Slovenec« — da računovodstvo »obersodrugov« na Dunaju n! posebno jasno in da navadni smrtniki med so-drugi nimajo vpogleda v to najvišje knjigovodstvo.« če ne bi bil človek »Slovenčevih« podlosti že tako vajen kakor teme ponoči, bi pribil, da se je katoliški, od škofa odobreni, žegnanl, pomazani in okajeni list dovolil zopet pravcato šuftarijo. Ali zaradi lumparij tega papirnatega poštenjaka se zlasti v dobi volitev živ krst več ne razburja. Resnica je ta, da je sodrug dr. Czech poročal o kontroli, ki Je bila tako intenzivna, da je veliko vprašanje, kako bi jo prenesli klerikalni ravodi, in na njegov predlog je bil strankinemu vodstvu soglasno izrečen ab-solutorij. Če nimajo »navadni smrtniki« vpogleda v gospodarstvo »obersodrugov«, potem bi radi vedeli, odkod ga je dobil sodrug Čer-mak. ki Je res dejal, da stoji s strankinimi financami slabo, ampak ne zaradi slabega gospodarstva v stranki, temveč zaradi strašne gospodarske krize v državi in zato, ker rastejo potrebe organizacij. Kljub temu je dr. Ellen-bogen naznanil, da se ne namerava nikakršno 'J' 1 • • | Predvajanje te velikanske zgodovinske zpcdbe tt. TTVT. - _ _ , , IH I10C Slano Vllices! °i bilo vse ljudstvo fanatizirano, kaj potnega, -<5e -ga pa vojaštvo lahko razžene in morda začne celo streljati in moriti?« Soumar se je mračno zarežal, »če bo vse ljudstvo fanatizirano,« je zinil burno, »bo i vo- Lož: dr. Vladislav Pegan, odvetnik v Ljubljani. Sod. okr. Vrhnika—Logatec—Idrija—Cerknica: Kobi Anton, veleposestnik na Bregu. Sod. okr. Krško — Kostanjevica — Mokronog—Trebnje: Hladnik Ivan, župnik na Trebelnem. Sod. okr. Litija—Višnjagora—Radeče: dr. Zajec Ivan, zdravnik v Ljubljani. Sod. okr. Kočevje—Velike Lašče—Ribnica—Žužemberk: Jaklič Fran, državni poslanec v Dobrepoljah. Sod. okr. Novo mesto—Črnomelj—Metlika: Mihelčič Alojzij, župan na Lokvici. Za splošni volilni razred Ljubljana proglasi kandidata osrednji izvršilni odbor stranke v sporazumu z izvršilnim odborom stranke za Ljubljano. V kmečkih občinah: Ljubljana—Vrhnika: dr. Ivan Šušteršič, deželni glavar v Ljubljani. Povše Franc, komerčni svetnik v Ljubljani. Kamnik—Brdo: dr. J. Ev. Krek,- državni poslanec v Ljubljani. Kranj-Tržič—Škofja Loka: Demšar Franc, državni poslanec na Češnjici. Zabret Ivan, posestnik v Bobovku. Radovljica—Kranjska gora: vitez Josip Pogačnik, državni poslancc v Podnartu. Postojna — Logatec — Senožeče—Lož—Ilirska Bistrica—Cirknica: Drobnič Franc, posestnik v Novi vasi pri Blokah. Dr. Ignacij Žitnik, državni poslanec v Ljubljani. Vipava—Idrija: Perhavc Bogomir, posestnik v Vipavi. Novo mesto—Kostanjevica—Krško: Zurc Josip, župan v Kandiji. Trebnje—Višnjagora—Žužemberk—Mokronog—Litija—Radeče: dr. Evgen Lampe, deželni odbornik v Ljubljani. Košak Fran, posestnik in župan na Grosupljem. Vehovec Ivan, posestnik in župan v Žužemberku. Črnomelj—Metlika: Dermastia Karol, stro- kovni učitelj na slovenski trgovski šoli v Ljubljani. Za Kočevje—Ribnica—Velike Lašče se proglase kandidati v sporazumu z ondotnimi zaupniki pozneje. — Kurija mest in trgov: Tržič—Radovijica—Kamnik: dr. Vinko Gregorič, primarij v Ljubljani. Za ostale skupine mest in trgov se proglase kandidatje kasneje. — Gospodje Matjašič, Ravnihar, Dular in Bartol ne kandidirajo več. — še enkrat vodiška Johanca in katoliška znanost. Prijatelj našega lista nam piše: Afera vodiške Johance postaja vedno bolj zanimiva. V »Z&rji« od torka g. dr. Doljšak namreč priznava, da je res bil pozvan k Johanci, ko je ta bila prišla v Ljubljano, da je opazil na njej še sledove krvi, preiskati pa da je ni mogel, ker je dotična soba baje bila pretemna. Važno je končno tudi priznanje, da je imel g. dr. Doljšak pri sebi priprave za niikroskopično preiskavo krvi. To pojasnilo, oziroma opravičba, g. dr. Doljšaka je, milo rečeno, slabo izpričevalo za zdravnika, ki zavzema prvo mesto v deželi. Dasi sem lajik, smelo trdim, da se je g. dr. Doljšak s tem svojim pojasnilom nesmrtno blamiral. To pojasnilo nam odpira nova vprašanja, odgovor na katera pa ni nič kaj laskav za tiste, ki imajo dosti povoda se bati razkritij v tej aferi. Prvo vprašanje je: Kdo je pozval dr. Doljšaka k Johanci? Ker ima državna oblast svoje izvedence, je čisto naravno, da tisti, ki ima pravico dr. Doljšaka pozvati. To je pa cerkvena oblast, ljubljanski škof, katerega telesni zdravnik je dr. Doljšak. Johanca je takrat bila v Ljubljani; torej je moral tudi nio kdo, bodisi naravnost, ali pa pod kako pretvezo, povabiti v Ljubljano, ker 'sicer bi je dr. Doljšak ne mogel najti v dotični baje temni sobi. Spraviti jo je moral v Ljubljano kdo iz duhovniških krogov. Ze iz tega sledi, da je cerkvena oblast slutila v Johanci sleparko. Dr. Dolišak je Jo-hanco gotovo že preiskoval, ker sicer bi ne bil opazil na njej Še sledov krvi. Ampak on pravi, da je moral oditi brez uspeha, ker ie bila soba pretemna. Presmešno! Trohica krvi na oslinjen prst, košček bombaža ali kak drug pripraven predmet bi zadostovalo za poznejšo preiskavo, jaštvo fanatizirano. Zato se mora delovati. In najpreje doli z avtoriteto — potem 'pa bodo že spoznali, za kaj gre, tisti, kateri naj spoznajo. Bomo videli, kdo bo zmagal!« XXV. In jedva je izgovoril, je zadonel iz prve sobe glas, pri katerega zvoku je Soumar zbistril posluh in naglo vstal s stola. »Da je to — Pa kaj bi iskal tu —?« je momljal sam zase. V tem so se odprle duri in med njimi se je prikazal smehljajoči obraz Jenšovskega s koščenim škripcem na očeh. Jenšovsky je v zadregi za trenotek obstal med durmi, neprestano se smehljaje. Nato je vzkliknil: »Na zdravje, Soumar —!« In obrnil se je z istim pozdravom k Ivanu in obema istočasno podajal roke, zibajoč se potem s svojim dolgim telesom. »No, Soumare«, je precej izpregovoril, pri-zadevaje se, da bi bil neprisiljen, »to je bilo pravo potovanje okrog sveta, predno sem te našel.« »Pa si se vendar toliko potrudil?« je odgovoril Soumar z bodečo ironijo. »Kaj pa te je privedlo k meni?« Jenšovsky je prišel zopet v zadrego. Še bolj se je smehljal, a jasno je bilo, da mu ni povolji tu in da ga ovira zlasti Ivanova prisotnost. »Dovoli Soumar, jaz se brez okoliščin vse-dem ipri tebi. Ali ti morda ni všeč, da sem prišel?« Soumar je molčal. »No, Soumar,« Je začenjal Jenšovsky zopet, »odpustiva si, kar sva si bila!« In obrnivši se k Ivanu je dodal: »Veste, midva sva si tako malo ‘faches — še od takrat od shoda, pa sva sošolca, stara kamarada — jaz zato prihajam Soumar, odpustiva si, kar sva si!« doma, v laboratoriju itd. Lahko bi bil vzel potrebno množino krvi s seboj, pa jo preiskal ma-gari vrh stolpa šenklavške cerkve, kjer bi imel dovolj svetlobe. Toliko krvi bi lahko dobil, četudi bi se Johanca tega branila. V tem zadnjem slučaju je imel pravico, da jo da takoj aretirati. Pa tega niti treba ne bi bilo. V Vodicah bi lahko dobil dr. Doljšak toliko »Johančine« krvi, kolikor bi le hotel; če ne drugod, pa pri kmetih in menda še pri škofu, ki je baje hranil več njenega okrvavljenega perila. Da se gospod dr. Doljšak sedaj izgovarja na temno sobo, je toliko bolj neumevno, ker sam priznava, da je sumil sleparijo; kajti drugače bi ne bil jemal s seboj mikroskopičnih pomočkov. Sveža kri se da takoj preiskati mikroskopično, stara, posušena (na obleki, usnju itd.) pa celo po letih kemično-mikroskopično, oziroma spektralno-analitično, kateri slednji metodi ena drugo izpopolnjujeta. Oddajanje Johance v sanatorij bi bilo čisto nepotrebno, ker potem bi bil rezultat k večjemu ta, da bi več ne »krvavela«, da je »švicala« telečjo kri, bi pa ostalo za vse večne čase prikrito. Morda bi potem škof prišel, pa rekel: Bog je čudež ustavil, ker smo dvomili v njegovo vsemogočnost! Da, tako je g. dr. Doljšak, pa nič drugače. Če ste resno hoteli izvršiti svojo dolžnost, pa bi se bili potrudili v Vodice in si tamkaj poskrbeli Johančine krvi, ki bi Vam jo navsezadnje lahko še uredništvo »Zarje«, o tem sem prepričan, preskrbelo v poljubni množini. Ampak Vi ste se dali »odgnati«, ste molčali, in javnost je izvedela za Vašo znanstveno sposobnost šele, ko je prišla »Zarja« s svojim odkritjem. Vaše pojasnilo pove več od dotične »Zarjine« notice. — Bog PobasaJ v praškem obč. svetu. »Čes. Slovo« poroča, da je spravila preiskava zaradi podkupovanja nekaterih mestnih svetovalcev toliko obtežilnega materiala na dan, da bo naj-brže razpuščen občinski svet. — Uniforma in nacionalizem. Iz Zadra poročajo, da so tamkaj že tri dni konference vseh dalmatinskih srednješolskih ravnateljev pod predsedstvom deželnega predsednika. Konference se udeležuje tudi referent deželnega šolskega sveta dvorni svetnik Zavladal. Konferenco je naročilo naučno ministrstvo. Naloga konference je, najti pota, kako da bi se ustavilo radikalno nacionalistično gibanje med dalmatinskim srednješolskim dijaštvom. In konferenca je našla imenitno sredstvo, da odvrne mladino od tega nevarnega gibanja in jo privede na pa-triotična pota. To sredstvo so uniforme za srednješolsko dijaštvo, ki bodo obligatorične kakor v Galiciji, in ustanovitev državnih konviktov ter sodelovanje profesorjev pri nadziranju mladine izven šole. — Z ostudnimi policijskimi sredstvi hoče torej naučno ministrstvo vtepati dijakom patriotizem. Doseglo bo najbrže nasprotno. — Železničarski shod. V ponedeljek ob 8. zvečer bo pri Anžoku v Spodnji Šiški javen železničarski shod. Dnevni red: Poročilo personalne komisije; eventualni predlogi; poročilo o dunajski konferenci. Železničarji, udeležite se shoda v kar največjem številu, ker je zadeva važna! — Odbor. — Iz gledališke pisarne. Danes ob pol osmih zvečer se uprizori A. Funtkova drama »Tekma«. Ta drama, ki je izšla sedaj v tisku, je imela ob svoji premieri predlanskim velik uspeh. Letos se uprizori z novo zasedbo v glavnih vlogah, kajti v vlogi Staue nastopi gdč. Bogumila Vilharjeva, članica zagrebškega kr. kazališta, kot gost. Vloga ravnatelja Lesovina je v rokah gospoda vodje Ignacija Borštnika, v vlogi Daneja pa nastopi g. M. Skrbinšek. Sicer so zaposleni še ga. Bukšekova in gg. A. Danilo in I. Drenovec. — Železničarski organizaciji in organiziranim železničarjem se najtopleje zahvaljuje Katarina Kunčičeva za podporo v znesku 114 K 46 vinarjev. — Sprevodnikom in kurilniškeinu osobju, ki so spremili mojega soproga na zadnji poti, se prav iskreno zahvaljuje Marija Simoničeva. — Planina. V naši občini je v volilnem imeniku splošne kurije 310 volilcev, v onem kmetske kurije pa 196 volilcev. Dva naša sta izpuščena, ki smo ju reklamirali. — Shod bo 16. novembra v Lazah pri Planini. — Kinematograf »Ideal«. »V znamenju križa« — »In lioc signo vinces« — se predvaja od danes do četrtka vsak dan ob 1., 3,, 5., 7„ 9. Nekoliko zvišane cene. Blagajna je vsako jutro odprta od 10V2. do 12. Z dežele se naroči lahko pismeno. Novost: Pri tem filmu so tildi Slovenski napisi. Prvič v Ljubljani! VOLILNI SHODI. V soboto, 8. novembra: V Spodnji Šiški pri Lovrencu ob 8. zvečer. V Ljubljani za šentjakobski okraj ob pol 9. zvečer v gostilni pri Leonu v Florjanski ulici. V Ljubljani za kolodvorski okraj ob pol 9. zvečer v gostilni Aurovi dediči (Polonšek) na Dunajski cesti. Sodrugi! Agitirajte povsod za obilno udeležbo. Volilna doba je kratka. Porabiti je treba vsak trenotek za delol Štajersko. — Smrtna nezgoda železničarja. Hz Ptuja poročajo: 4. novembra je ob petih 20'tninut popoldne premlkač Franc Breznik, star 81 let, pri delu tako nesrečno padel, ker mu je izpod-letelo, da je prišel med odbijače in pod voz. •Padel je tako, da so ležale noge čez tračnice, telo pa med tirom. Kolesa so mu šla čez noge in mu zmečkala popolnoma in skoraj odrezal* stegna. Prenesli so ga takoj v bolnišnico, kjer je pa že ob tričetrt na šest umrl. Zapušča vdo. vo in dva nedorasla otroka. — Požigajo, de se rešijo gladu. Iz Sloven* ske Bistrice poročajo: 3. novembra je pogoreli hiša Andreju Špesu. Škoda znaša 4000 K. Zažgal je slaboumni Jernej Godec. Orožnikom ie izjavil, da je zažgal zato, da bo zaprt in da ne bo stradal. — Orožništvo je aretiralo 60Ietnesa Valentina Ozimiča, ki je vpričo orožnikov dajal, da bo zažgal Zgornjo Bistrico na štirih kra< jih, ker ne dobiva nobene podpore od občine. — Za slaboumne in starčke nima avstrijski vlada ne vinarja in jih tako goni v zločine. Volilci za obrtno sodišče! V nedeljo, dne 23. t. m., bodo volitve prl-sednikov za obrtno sodišče v Ljubljani. Volitve se bodo vršile v osmih oddelkih, in sicer bode volišča v Ljubljani, v Mostah, na Glincah, T St. Vidu, v Preski, v Stranski vasi, na Studenci in pri Dev. Mar. v Polju. Glasovnice morajo oddati delavci osebno. Na dan 23. novembra glasujte vsi za naslednje kandidate, ki jih priporoča Zveza delavskih društev, in sicer vsak v svoji skupini.' Prisednlki za malo obrt: (sive glasovnice) 1. Gašpari Anton, mizar v Ljubljani; 2. Jerančič Karol, tapetnik v Ljubljani’ 3. MrakFranc, pek v Ljubljani; 4. Sajovic Ivan, čevljar v Ljubljani; 5. Fale Josip, krojač v Ljubljani; namestniki za malo obrt: 1. Babnik Andrej, kamnosek na Glincah; 2. Jenko Josip, strojni paznik v pivovarni Union; 3. Sattler Avgust, klepar v Ljubljani; vzklic za malo obrt: 1. Jezeršek Franc, tiskar v Ljubljani Prisednlki za veliko obrt: (bele glasovnice) t. C o t m a n Ivan, ključar v tobačni tovarni; 2. Dežman Josip, sodar v pivovarni Union; 3. Zupan Josip, mizar v tobačni tovarni; 4. Cuderman Rudolf, modelni mizaf V Ljubljani; namestniki za veliko obrt: 1. Hameršek Anton, zidar v Novem Ud-matu; 2. H 1 e b š Franc, mizar na Glincah; vzklic za veliko obrt: 1. Križaj Friderik, ključar v Ljubljani Vsa pojasnila glede volitev v obrtno sodišče daje sodrug Viktor Zore v Ljubljani, še* lenburgova ulica štev. 6/II. Državni zbor. Dunaj, 6. novembra- Počasi se giblje delo v državnem zborfi, in ker tudi nihče ne ve, kako se bo razvilo novo pogajanje med Poljaki in Rusini, je povsem nemogoče prerokovati, kdaj bo v parlamentu red. Rusini nadaljujejo svojo obstrukcijo-četudi nima državni zbor prav nobenega vpil' va v razmere v gališkem deželnem zboru in n* more ničesar storiti, da bi volilna refor®* ustregla Rusinom. Dokler se pa ne pridev Galiciji na jasno, ostane temno tudi v državnem zboru. Razprava o davku na žganje je t®* liko napredovala, da so izvoljeni generalni vorniki. Pa tudi sedaj imajo Rusini še dovoli prilike za obstrukcijo in jo bodo gotovo tudi izrabili. Med ukrajinskimi Rusini in njih ruso-filnim rojakom Kurilovičem, kateremu se i® češki radikalec Choc umaknil, da je prišel do besede, se je razvil zelo viharen prepir. Na koncu seje je Pacher utemljeval svoj ntrin’ predlog, da se zagotovi 20 miljonov za učite')* ske plače. Do torka ni zdaj nobene plenarne sei® Zborovali bodo odseki. Seja. Predsednik S y 1 v e s t e r otvarja sejo 0,1 11. dopoldne. Češki agrarni poslanec Malik. ^ je bil izvoljen namesto patra Šflingerja, stpri obljubo. Finančni minister predlaga nekaj za* konskih načrtov. Na dnevnem redu je nadali?* vanje specialne debate o davku na žganje. Poročevalec manjšine L u k a s j e v 1 č Stvori, da obstruira. Pravi, da ima Bukovina posebne interese za saniranje deželnih financ. Dežela mora zboljšati ceste, zvišati učiteljske plače in izravnati učiteljice z učitelji. Naposled priporoča svoj predlog, da se dovoli vsaki žga-njarni, ki spada pod konsumno dačo, dve do šest kron bonifikacije za vsak hektoliter. Svof govor zaključuje po dveh urah. Nemški agrarec D a m m pravi, da bo gla> sovai za odsekove predloge. Rusin K u r H o v i č (rusofil) se pritožuje, da Avstrija neprenehoma kazi svoje razmerje do Rusije, ker izkuša škodovati ruskim zgodovinsko utemeljenim in splošno priznanim inter- na Balkanu in ker vzgaja umeten ukrajm- geparatizem. , r Rusini planejo pokonci. Slišati je klice. Jfi ruski agent! Plačan agent! Plačan šplcel! Carjev šplon! Carski hlapec! Izdajalec! Posl Budžinovskij skoči pred Kuri-bviča mu Iztrga koncept govora, ga zmečka I vrže na klop. Zdaj planejo češki radikalci, uri katerih hospitira Kurilovič v klubu, pokonci, a strastno protestirajo proti rusinskim napa- u r i 1 o v i č: Rusinska stranka je ustvarjena in vzgojena s pomočjo‘vlade in nemške ^Rusini zopet hrupno protestirajo in kličejo: liž! Obrekovalec! Infamen obrekovalec! Posl Smal-Stockij: Pojdite na Rusko« Budžinovskij: Mar naj damo Galijo’Rusiji? — C e h e 1 s k i j: Takemu lopovu »Cehi odstopili govorniško mesto! — Češki radikalci odvračajo klice. Hrup venomer narašča. Rusini pravijo češkim radikalcem, m< se ne vmešavajo v rusinski spor. Čehi od-»varjajo da je to splošna slovanska reč. Klici »i Rusinih: Na Vašo slovansko vzajemnost se Vam požvižgamo. — Budžinovskij: Spioni ne sinejo javno rovoriti! — Klici: Z rublji le podkupljen. — Mri nri čeških radikalcih: Svoboda govora velja tudi zanj. — Ceh elskij: Ruski špion! Oklofutati bi ga bilo treba. V tem hrupu zaključi Kurilovič svoj govor, katerega ni nihče razumel. Battisti (ital. socialist) opisuje klerikalno gospodarstvo na Tirolskem. Debata se zaključi. Za generalna govornika sta izvoljena kršč. soc. T e 11 s c h i k za, soc. dem. Oroger proti. P a c h e r utemeljuje nato svoj nujni pred- l0? ° učiteljskih plačah, „ katere naj se zagotovi 20 miljonov. Njegov rovor je precej oster in prijema tudi vlado. Konec seje ob %4. Prihodnja seja v torek ob 3. popoldne. SOCIALNOPOLITIČNI odsek. Dunaj, 7- Včeraj se je socialnopolitični odsek bavilz zakonom o pekovskem varstvu. Vladni zastopnik Mata ja je izjavil, da jo m vsem civiliziranem svetu gibanje, ki zahteva v lavnem Interesu več varstva za pekovske delavce. Zlasti zaradi trajnega nočnega le to potrebno. Druge države so nas v tem it prehitele. - Krši. soc. Brun nner je »a h te val da se odgodi razprava (!) Sodr. M u-r h 11 s c h je protestiral proti tej obstrukciji, LprUednik pa je odgodil sejo do prihodnjega ledna?ne da bi bil dal glasovati o predlogu! JUSTIČNI ODSEK. Proti Hochenburgerju. Dunaj, 6. V justičnem odseku so poslanci R en n e r, dr. W i 11 in tovariši predlagali, dr naj se izreče justičnemu ministru Hochenbur-grju nezaupanje zaradi znane naredbe v zadevi sodnika Ertla. dr. R e n n e r in dr. W i 11 sta obširno utemeljevala predlog. Razvila se je debata in posl, Kurilovič je predlagal, naj se seja prekine za pol ure, da se povabi Hoclien-burger. Drugi poslanci so predlagali, naj se razpravlja o Rennerjevem predlogu na prihodnji seji, na katero naj se povabi Hochenburger. Načelnik W a 1 d n e r je nato na splošno začudenje izjavil, da ne da glasovati o predlogu, češ da je odsek kompetenten le za predmete, ki so mu izročeni od zbornice (!) To je izzvalo hrupne proteste. Medtem pa je W a 1 d n e r nenadoma pobral svoje spise in zapustil dvorano. Zadnje vesti. KUGA V TRSTU. Trst, 7. Moštvo in ostalo osobje na parniku »Sofia Hohenberg« se počuti popolnoma dobro. Včeraj so desinficirali ladjo. S pokonča-vanjem podgan nadaljujejo. IZSELJENIŠKI ŠKANDALI. Pater Szponder se hoče umoriti. Krakov, 6. Pri bivšem poslancu patru Szponderju je bila snoči hišna preiskava. Policija je konfiscrala veliko obtežilnega materi-jala. Ko je pol. komisar G u 1 k o w s k i izjavil Szponderju, da je aretiran, je ta bliskoma potegnil nož izpod talarja in si ga hotel suniti v prsi. Komisar je to preprečil. Szponderja so uklenili in izročili sodišču. V njegovem stanovanju so dobili več sto kmečkih oblek, ki so jih zapustili izseljenci, katere je v meščanskih oblekah spravljal čez mejo. Iz Szponderjevih zapiskov je razvidno, da je spravljal izseljence, ki so bili vojaški službi podvrženi, v malih skupinah skozi Krakov do postaje Lobcov in odtod v Oswiecim. Zaprta filialka Austro-Americane. Krakov, 7. V filialki Austro-Ainerikane v Brodyju so ponoči uprizorili hišno preiskavo, ki je spravila na dan mnogo obtežilnega inate-rijala. Oba ravnatelja so aretirali. Filialka je spravila v zadnjih šestih mesecih 90.000 izseljencev v Ameriko. Aretirali so tudi še sedem drugili oseb, ki so jih izročili lvovskemu deželnemu sodišču in ki so agentje Austro-Amerika-ne in avstrijskega Lloyda. Aretacije. Bregenc, 7. Včeraj so aretirali tukaj tri Ogre, ki še niso zadostili vajoški dolžnosti. Prišli so čez Inomost. OGRSKI DRŽAVNI ZBOR. Budimpešta, 7. Včerajšnja seje se opozicija ni udeležila. V njih odsotnosti je bilo več opozicionalcev grajanih, kaznovanih in izklju- čenih. Potem se je nadaljevala generalna debata o reformi porote, FRANCOSKA VOLILNA REFORMA. Pariz, 7. Včeraj je zbornica pričela z razpravo volilne reforme. ŽELEZNIŠKA NEZGODA NA FRANCOSKEM. Pariz, 7. Razvaline železniških vozov na tiru pri Melunu so deloma odstranili. Stroj br-zovlaka je obrnjen. Sprednji del stroja je zmečkal poštnega uradnika, od katerega se vidi le zgornji del trupla. Tenderji so še na progi. Pod enim leži soproga nekega častnika, ki se je zadušila. Število mrtvih še ni natančno dognano, znaša pa najmanj 40. Doslej so dobili izpod razvalin 26 oseb in dve sta umrli v bolnišnici. Pod razvalinami je še deset poštnih uradnikov, tako da znaša število mrtvih poštnih uradnikov 25. NOVA BALKANSKA ZVEZA? Peterburg, 7. Novi grški zastopnik v Peterburgu je izjavil napram nekemu sotrudniku »Rječi« o novi balkanski zvezi: Grška ima for-melno zvezo le s Srbijo. Seveda smo pa z Ru-munijo in črno goro v prijateljskem razmerju, ker imamo vsled zadnjih dogodkov skupne interese. Vprašanje o formelni zvezi s temi državami pa ni še definitivno rešeno. Grška stremi po tem, da bi živela v prijateljskem razmerju s sosedi in želi zbližanje vseh sosedov. Trst. — Novo izobraževalno društvo so ustanovili slovenski in italijanski sodrugi na Vrdelci pretečeno nedeljo. Sodrugom priporočamo, da pristopijo k društvu kot člani in ga gmotno in moralno podpirajo. Društvo ima svojo čitalnico in bo s pomočjo Ljudskega odra izposojevalo knjige na dom. — Kovinarska organizacija v Škednju priredi v soboto 8. novembra ob 8. zvečer v prostorih konsumnega društva št. 292 javen shod z dnevnim redom: Poročilo o konferenci na Dunaju 26. in 27. oktobra 1913. Delavci! V vašem interesu je, da se udeležite tega važnega shoda. Odgovorni urednik Etbin Kristan, Izdala in zalaga založba »Zarje«. Tiskn ^Učiteljska tiskarna« v Ljubllanl. 1 —— ——------------------——■ - .i Več dobro izurjenih eevljarsii pomočnikov se takoj sprejme v stalno delo za boljša, težka in mešana dela pri Ivan Kos-u, čevljarski mojster, Zagorje ob Savi 115. 8 dni na poizkušn{o polijem vsakemu z* 8 dni *a* menjave ali denar nazaj po povzetju t Amerikanska alki. ara K Iioskopf patent, ura ■ „ Amerlfcun. Goldin um . , /.olemii-liOHkopf ur» . . ilonkopf dvojni plaifi . „ PloSfaia mentna Ufo . , Srebrna imitac., dvojni plaiž.......................... H-kur. zlata ura ... . Original Omega ura . Konkur. budilka, poni-kljana 20 cm visoka Znamka Junghaua • . Radij-Bvet. kaz. . . , Radii, 2 zvonca . . . Kadi), t zvonci , . , Radij, godba .... Ura nn nihalo 75 cm . Uta na nihalo zvonovO- Uitje...................... Ura na nihalo z godbo-budilko in blUem Okrogla ur« a budilko 2-80 *•— 3'50 *•— 4-50 6-— 6 — 18--20*—* 2'-. 3‘— 4-» 5‘— 8— fr— fr— Ms- :tz Triletna pismena garancija po povzetju. Max Bohnel, Dunaj, IV. Margarethenstrasse St. 27/308. Originalni tovarniški cenik breiplačno. Moderna damska konfekcija ss kakor plašči, kostumi, hišne halje, vrhnja krila v krasni izbiri po zelo nizkih cenah in odaal športtrgrovin-I P. MAGDIČ, LJUBLJANA nasproti glavne pošte. J ■ -rf j —— Zdravniški red okrajne bolniške blagajne v Gorici. = Prvi mestni okraj. Za stanovalce v ulicah: | Bolniška izprtče- I vala se Izdajajo. Zdravnik in njegovo stanovanje. Ura in kraj sprejema. - A ccovizza, Alfieri, Alvarez, Andrea (Sv.), Angiolina, Antonio (Sv. trg), Apnca, Aquileia, Arcadi, Ariosto, Bagni, Barca, Baronio, »lunini ' Bertolini, Blaserna, Boschetto, Bosizio, Campagnuzza, Canoniza, Cappuccini, Carayeggia (dvorišče). Carita (vicolo), rosso Castalda, Castello (riva), Castello 1,11,111, Cerri, Cipressi, Cipriani, Codelli, Colle, Consortiva, Contavalle, Corso F. G., r so Q. v., Czdrnig, Della Barca. Dogana, Donizetti, Dreossi, Duonio in trg, Edling (prehod), Galileo Galilei, Giacinto Galuna Giuseppe Giusti, Garzarolli, Goldoni, Grabizio, llario (dvorišče sv.), Iscur, Leoni, Levada, Luigia, Lombroso, Lunga, Lung’ isonzo Macello, Magazzini, Mandria, Manzano, Manzoni, Marco (sv.), Marzia, Matticli, Monte del Maj, Montecucco, Monte--cehio Municipio, Nuova, Orti, Paolo Diacono, Pasconi, Pietro (sv,), Ponterotto, Posta vecchia, Pozzo (zagata), Rabatta Rassauer, Ristori Rocco (trg), Rossini, Scalo merci, Scuola agraria, Stazione meridiuoale. Teatro, Tominz, Torrione, Tuscolano, Trento, Tre re, Trieste, Usina, Valdirose, Vandola, Velodromo, Vogel. V uradu blagajne, ulica Morelli št. 16. • Dr. Silvij Mor-purgo, ulica Alvarez. Od 2. do 3.30 v svoji am-bulanci v ulici Alvarez in od 11.30. do 7*1. pop. v ambulanci blagajne ulica Morelli. Drugi mestni okraj. Za stanovalce v ulicah: Alni G'u!ie Angolo, Antcnio (ulica), Arcivescovado, Ascoli, Bianca, Barifera, Bosco, Brolo, Čampi, Camposanto, Capellaris, Cap-'P, raiducci, Castrma, Castagnovizza, Caterina (sv,), Catferini (trg), Chiara (sv), Cocevia, Castello (dietro), Coceviutta, Co-P~*. * r0fdaiuoIl, Corno, Coronini, Corta, Cristo (in trg) Crcce, De Amicis (trg), Dante, Formica, Fornace, Franconia, Gelsi, ninvflfini (sv.), Ginnastica (in trg), Grande (trg), Grezigna, Grado, Legna, Mauro (san), Molino, Monache, Moncorona, Monte-vprHp Morelli, Orzoni, Ospitale, Pacsjssi (largo), Palladio, Paludi, Percoto, Pergola, Peschiera, Petrarca, Piazzutta (riva), Pico-, . p’0£rrrio, Ponte Isonzo, Ponte Nuovo, Rafut, Rastello, Rota (trg), Salcano, Sassaie, Scala, Scogli, Scuole, Seminario, Strazig, ’ Stretta, Tomaseo (trg), Torrente, Torrioni, Trigemina, Tronco, Tomsig, Vaccano, Veturini, Volpc, Velpa, Zorutti. l» 1» Dr. Autenor Barnaba, Piazza Grande. Od 10.30 do 11.30 zjutraj in od 3.30 do 4.30 pop. vambulanci blagajne ulica Morelli 16. Prvi okraj za goriško okolico. Za stanovalce v vaseh: Dr. Ivan Villat, Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop. v svoji ambulanci, P. Duomo 3. p i_ Ranišica, Cerov gor. in spod., Cepovan, Grgar, Lokavec, Ločnik, Moša, Pevma, Podgora, Ravne, Solkan, Števerjan, Sv. ' Lovrenc pri Moši, Šmartno (Brda), Trnovo, Tribuša pri Gorici. » * P. Duomo št. 3. Drugi okraj za goriško okolico. Za stanovalce v vaseh: Dr. Maks Adler-stein, ul. Dreossi 19 (ženska bolnišnica.) Od 9. do 10. zjutraj v am-bulaoci blagajne in od 3. do 4. pop. v svoji ambulanci, ulica Dreossi 19. r • nia^^Gorica), Bilje, Bukovica, Kronberg, Dornberg, Dol, Gradiškuta, Lokvica, Miren, Opatjeselo, Ozeljan, Prvačina, Peč, D«n««A Ruoa Orehovlje, Rubije, Standrež, Sv. Martin na Krasu, Sv. Peter, Sovodnje, Staragora, Šempas, Vrtojba gor. in dol., F ’ Vogersko, Volčjadraga, Vrh. 1» » Za stanovalce sodnega okraja Kanal. Pri zdravniku Dr. Zamponi R. v Kanalu Dr. R. Zamponi v Kanalu. Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. $>op. v ambulanci zdravnika v Kanalu. Za stanovalce sodnega okraja Tolmin. Pri podružnici okr. bol. blag, v Tolminu. Dr. Alfonz Ser-jun v Tolminu. Od 9. do 10. zjutraj v aj»-bulanci zdravnika v Toi-mifiu; vsak torek in petek od 3. do 5. pop. v am-bulaaci na Bači. Za stanovalce sodnega okraja Kobarid. h Pri dr. Hinku VečvKobaridu. Dr. Hinko. Več Kobarid. Od 9. do 10. zjutraj in od 3. do 4. pop. v ambulanci zdravnika v Kot*ri4v, Bpvcu in y Perknem. ■*"% | Ker so vžigalice jugoslovansko socialno demokratične stranke že * P0§lje priporoča se v marljivo odjemanje vžigalice „ArbeiterwiUe“. V V • :: Naroča se jih pri upravi „ ZARJE" v Ljubljani. registrovana zadruga z omejenim jamstvom priporoča svoje bogato zalogo manufakturnega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd. po najmzji cent. Vabi se torej cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Član lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro-*.:; kih do 40 kron. ::: Načelstvo. Žepni koledar za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v za- ••• ••• ••• ••• ložbi »ZARJE«. Za letnik 1914. naj se organizacije že sedaj naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor :n vsako leto K 1*—. ::: Naroča se pri upravi Zarje v Ljubljani. □ ■■■■■■■■■■■■■■ 3 □ Občno konsumno društvo y Idriji registrovana zadruga z omejenim jamstvom. □ □ Glavna prodajalna v lastni hiši. Tri filijalke. Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji. Istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. Vsvojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufakturnega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah. Toči pristna vina in žganja, kupljena naravnost iz vinorodnih krajev. Društvo sprejema od članov tudi hranilne vloge --------- ter jih obrestuje po-------- 51 “»k K O □» NASI ZAPISKI Socialistična revija. $ Izide na leto dvanajst številk. Cena: Za Avstro-ogrsko za vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5’80 K, za ostale države 6*40 K. — Za organizirane delavce in dijake 3*60 K. Celi letniki leta 1910., 1911., in 1912. po 2*50 K. Posamezna številka po 42 vinaijev. Naročnina se pošilja upravi »Naših Zapiskov* v Gorici. 4 O m H m m is m m m n m m a m m m m SS ■ m ■ o m n m □ u Sl \CD/ ŽENSKI LIST glasilo seetalis ičnega ženstva Urednica: Alojzija Stebi v Ljubljani. Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane na leto 1*20 K. - Posamezna številka 10 vin. Naroča se pri upravi: Zenski list v Ljubljani. (9^ f/e) P1 m #5 Priporočamo delavstvu sledeče knjige in brošure, ki jih ima v zalogi založba „Zarje“ v Ljubljani. Pripovedni spisi: Etbin Kristan: Francka in drugi. Cena 50 vin. S. Mach ar: Magdalena. Preložil dr. Anton Dermota. Cena 2 K. Hans Kirchsteiger: Pod spovednim pečatom. 1. del. Cena 2 60 K. Hans Kirchsteiger: Pod spovednim pečatom. II. del. Cena 2 K. P. Mi hal ek: Iz r.ižin žuljenja. Cena 1 K M. Gorki j: Mati. Cera 4 K E. Zola: Rim. Prevel Etbin Kristan. Znanstveni spisi: Politično življenje Dr. Drag. Lončar: Slovencev. Dr. Drag Lončar: Dr. Janez BleiweiS in njegova doba. Cena 1 K. Dr. IvanPrijatelj: Prešernov spomenik. Cena 80 vin. D r. I v a n P r i j a t e 1 j: Drama Prešernovega življenja. Cena 40 vin. Abditus: Občinski socializem. Agitacijska izdajanja: —•— Vojna in socialna demokracija. Cena 30 vin. — — Program socialne demokracije v Avstriji. Cena 6 vin. —•— Vun z enako volilno pravico. Cena 4 v, —•— Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 v. Etbin Kristan: Primož Trubar in slovensko ljudstvo. Cena 8 vin. Li beratus: V dobi klerikalizma. Cena 40 v. —Razprava VII rednega zbora jugoslovanske scc. dem. stranke Cena 60 vin. Oto Bauer: Narodni ali razredni boj. Cena 6 vin. —Lurška pravljica. Cena 50 vin. Ljudski oder: Modemi razvoj. Troje predavanj soc. poslancev. Cena 40 vin. Knjižica časopisa »Naprej«. Ant. Kristan: Socializem. I. zvezek. Druga KarlKautsky: Kapitalistični razred. Cena izdaja Cena 20 vin. 30 vin. ant. Kristan: Socialna demokracija in KarlKautsky: Proletarijat. Cena 30 v. kmetsko ljudstvo. Cena 10 vin. Karl Kautsky: Razredni boj. Cena 40 v. nt. Kristan: Zakaj smo socialisti? Cena Karl Kautsky: Država bodočnosti. Cena 14 vin. 50 vin. 14 vin. K. Marx in Fr. Engels: Komunistični manifest. Cena 40 vin. L. Wahrmund: Katoliško svetovno nazi-ranje in svobodna znanost. Cena 70 vin. Karl Kautsky: Kdo uničuje proizvajanje v malem. Cena 30 vin. 50 vin. Etbin Kristan: Nevarni socializem. Cena 30 vin. Etbin Kristan: Strahovi. Cena 30 vin. Anton Kristan: O konsumnih društvih. Cena 20 vin. E. Kristan: Narodno vprašanje in Slovenci. Cena 30 vin. Koledarji: Žepni koledar za leto 1913. Cena 1 K. V zalogi so tudi še letniki 1912, 1911. Družinski koledar za leto 1913. Cena 1 K. 1910 in starejši. Zadružni koledar za leto 1913. Cena 30 vin. Naši Zapiski. Dobe se po 2 K kompletni: 1908, 1909, 1910, 1911, 1912. »Zarja«: letniki za leto 1911/12, 1912/13, vezana po 14 kron. “vtiT Založbo,Zarje* v Ljubljani.