KATOLJSK CEKKVEN UST. JDanica«' izhaja vsak petek na celi poli, in velja po posti za celo leto 4 gld. 60 kr , za pol leta 2 gl. 40 kr., za četert leta 1 gl. 30 kr. v usfarnici sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta2gl., zacertet letal gl.; ako zadene Da ta dan praznik, izide „Danica" dan poprej. Tciaj XXXVI. V Ljubljani, 25. vel. travna 1883. List 21. Izgledi bogoljubnih otr6k iz vseh časov kerščanstva. 111. 9. Mladi mučenci Gospodovi. Spisal Ant. Keržič. (Dalje.) g) Sveta mučenca Just in Pastor (f l. 304). Najslavnišim mučencem španjske dežele se prištevata sveta brata Just in Pastor. Bila sta sinova kerščan-skih staršev in sta živela v mestu Komplutu. Hodila sta še v mestno šolo. Nekega dnš pa se razglasi sporočilo, da grozoviti Dacijan, ki po vsem Spanjskem preganja kristjane, je zdaj prišel tudi v Komplut. Ko dečka to zvesta, veržeta od sebe šolske tablice in tečeta na kraj, kjer se je imelo mučenje veršiti. Neverniki ju vidijo priti in berž naznanijo cesarjevemu namestniku, da sta tu prišla dva otroka, ki sta kristjana; prišla sta radovoljno terpet mučeništvo, ktero je Dacijan namenil kristjanom. To sporočilo Dacijana hudo razkači. Nikakoršne preiskave noče pričeti ž njima; kajti bal se je, da bi otročja stanovitnost in serčnost še druzih ne pridobila za kerščanstvo in pa, če bi jih ne mogel pregovoriti, bi njegova čast terpela, češ, otroci ga premagajo. Brez preiskave toraj ukaže dečka prijeti in oba neusmiljeno pretepati. Just, mlajši je bil še le sedem in Pastor še le devet let star. Ko se je namestnikovo povelje zveršilo in sta bila že grozovito raztepena, sta se oserčevala drug druzega. „Nikar se ne boj, bratec Pastor," pravi mlajši; „ne boj se teh muk in udarcev, ki jih dobivaš na pleča. Po milosti Kristusovi bova kmali prišla v njegovo veli-častvo; on naju bo podpiral v najni slabosti. Tukaj pri ljudeh živiva le nekaj časa. tam gori pri njem pa bova večno živela." Pastor mu odgovarja: „Prav praviš, ljubi Just. Ilad s teboj umerjem. da pridem h Kristusu. Z veseljem hočeva preliti svojo kri za Njega, ki je tudi za naji prelil svojo kri." S takimi enakimi besedami sta si dajala dečka pogum in voljno terpela. Vojščaki to naznanijo oblast- niku. Ta se začudi in jame ga skerbeti, da bi tak izgled ne zbudil še veče vneme za kerščanstvo; z&to ukaže oba iz mesta peljati in ob glavo djati. Pred mestom je bilo lepo rodovitno polje, na polju a velik, širok kamen. K temu kamnu privlečejo sveta ečka Ko ju na kamen položijo, se kamen omehča kakor vosek in vtisnile so se vanj njune roke in noge. Tukaj jima glavo odsekajo 1. 304. Neverniki, kteri so bili pričujoči pri smerti teh dveh mladih mučencev, so videli, kako je Kristus od angeljev obdan iz nebes prišel in sprejel v svoje veli-častvo blagi dušici zvestih in stanovitnih otrok. Tudi to zve Dacijan; zdaj si ne upa v tem mestu nobenega kristjana več poklicati pred sodbo; kakor bi se zbal, zapusti urno ta kraj. Po njegovem odhodu pokopljejo kristjani z veliko častjo sveti trupli. Nad grobom je bila zidana kapela, v poznejših časih pa škofovska cerkev. h) Sv. Evlalija. (f l. 304.) V nekem drugem mestu na Španjskem, ki se mu pravi Merida, je v ravno tem času v veliki pobožnosti in svetosti živela pri svojih kerščanskih starših dvanajstletna deklica, £vlalija po imenu. Bila je iz slavne in bogate hiše. Starši so jo zelo skerbno odrejevali; najeli so ji posebej učitelja, pobožnega duhovna DonaU, in za tovaršico so ji pridružili bogoljubno deklico Julijo. V veseli nedolžnosti ste deklici preživeli otročja leta; kakor dva angelja ste bili. Otročje igre, lepa oblačila, posvetne veselice, in enake nečimerne reči jima niso bile nič mar, kajti njuno serce je po višem kopernelo. V dvanajstem letu sliši Evlalija, kako brezserčno preganja Dacijan kristjane in kako le-ti pogumno prenašajo najhujše bolečine. V svoji detinski gorečnosti in v plemenitem pogumu sklene iti naravnost do krutega oblastnika in mu v obraz očitati njegovo nečloveško ravnanje. Materi se tudi dozdeva, da kaj tacepra namerava, kajti materno oko hitro spazi, kakšnih misli in želj so otroci. I>a bi jo obvarovala smerti. pelje jo iz mesta ven na deželo. Ali tukaj se blagi deklici še čedalje bolj vnemajo želje posnemati junaške luučeuee in iz ljubezni do Jezusa darovati svoje mlado življenje. — Neko noč. ko že vse spi, tiho vstane, skrivaj odpre duri. in po noči hiti naravnost v svoje rojstno mesto. Po težavnih potih med ternjem in germovjem dospe še le ob jutranji zori v namenjeni kraj. Njena perva pot je do ajdovskega oblastnika. Neustrašeno mu očita vpričo zbrane množice veliko krivico, ki jo dela kristjanom, in vpraša, kako morejo tako nespametni biti on in vsi neverniki, da neme m slepe podobe molijo, kajti vsi njihovi bogovi in boginje so golo nič! Tacega govorjenja še ni slišal; silno ga razdražijo tako odločne besede i/, ust nežne deklice, ki je še otrok. Pa začetkoma jezo zakriva in jo hoče z lepo pregovoriti. češ, naj pomisli, koliko žalosti in solz bo napravila svoji materi, koliko ponižanje imenitni družini, pa kako veselo in srečno življenje bi jo lahko še čakalo itd. ter sklene: „Glej. ti si še otrok; usmili se svoje nežne mladosti; mar daruj bogovom kadilo in obvaruj se smcrti!" Deklica mu odločno odgovori: „Jaz sem kristjana, in ne bom nikoli storila, kar ti veliš!~ Oblastnik Dacijan jo izroči rabeljnom, naj jo pretepajo z bičem in gerčavimi palicami. Pa Evlalija ostane stanovitna, čeravno do kosti ranjena in raztepena. Le >e s hujšim terpljeujem jo obsipajo. Z vrelim oljem jo oblijejo, z živim apnom jo zasujejo in z vodo oblijejo, da bi jo apno pri gašenji opeklo in umorilo. Pa tudi to je ne premaga; božja moč jo varuje. Dacijan ukaže rabeljnom, naj prineso posodo vrelega svinca in železno mrežo. Oboje postavi pred Ev-lalijo. (hi bi jo prestrašil. Ona pa se zaupno ozre proti nebu, moli in mirno čaka novih bolečin. Toda glej. ko hočejo svinca vliti na njo. se hipoma sterdi in rabeljni si roke opečejo. Sodnik sc raztogoti in jo ukaže zopet pretepsti, potlej pa ranjeno telo po bodečih čepiujah semtertje vlačiti. Dacijan ji žuga še z novimi mukami, ali ona spozna, da jo nebeška moč varuje in pravi: rNe moreš me premagati; kajti 011. ki se v meni vojskuje, v meni zmaguje." Zdaj jo mučijo z gorečimi bakljami, potlej jo veržejo v razbeljeno peč; pa tudi to je ne premaga. Zopet jo vz;mo iz ognja, odstrižejo ji lase in jo zasra-movaje po ulicah vlačijo; ona pa mirno in veselo Boga hvali. Trinoga že to čez mero jezi in sram ga je, da bi ga dvanajstletna deklica premagala. Toraj še ne od-j enja. Na tezavnico jo zapove djati, žgati jo ob straneh in z železnim grebenom meso ž nje tergati. Evlalija terpi in moli: rO Gospod! ta znamenja, ktera železo vtiskujc v moj život, so čerke, s kterimi mi je zapisano tvoje ime in ktere tvojo zmago v meni oznanujejo.*4 Potom se oberue še do rabeljna in praša: rZakaj si tako neusmiljen do mene, KalpurnijauV Le poglej me. in zapomni, da me boš ua sodnji dan zopet spoznal, ko se bova oba prikazala pred sedež mojega Ženina Jezusa Kristusa, iu boš prejel zasluženo kazen za svojo silovitost." Mnogi izmed gledavcev so stermeli videti toliko stanovitnost; ne morejo drugač, kakor da spoznajo moč Božjo, ter se spreobernejo. Slednjič zakurijo okrog nepremagljive deklice. Vroči plameni jo obdajajo in še čez glavo segajo. Evlalija odpira usta in vleče plamene v se, ker serčno želi, da bi bila že skoraj združena s svojim Zveličarjem v nebesih. Ta priserčna želja se ji spolni; v sredi ognja umerje I. 304. Neusmiljeni trinog se hoče še po smerti maščevati nad to izvoljeno deklico. Njeno razmesarjeno, na pol sežgano truplo pusti v zasramovanje tri dni viseti. Pa Gospod jo tudi te sramote reši; debel sneg pošlje, da zakrije deviško telo nedolžnega otroka. Kristjani jo pobožno pokopljejo: na njeueni grobu se pozneje sozida krasna cerkev. — Tudi tovaršica Julija je bila še tisti dan ob glavo djana in šla je vesela za prijateljico v nebesa! t Škof Jernej Vidmar. „Memento mori!" Spomni se, umeri boš, bodi fcralj ali prosti podložni, škof alj vsakdanji vernik, pravični ali grešnik! Ta mtsfcl nis^e^nohajala, ko smo imeli zapisati nektere verstice o pokojnem blagem škofu Jerneji Vidmarji. Dolgo so gospod bolehali, dolgo se branili; vendar je le udarila poslednja ura njihovega življenja in nit življenja je bila prestrižena. Pervo pismeno naznanilo smo dobili od dobrega prijatla iz Kranja 17. t. m., in to se glasi: .Škof Vidmar so ob O zvečer ilij'5) dobili silo težko sapo, niso se mogli več odkašljati, kakoršuo težavo so zdaj večkrat imeli; ležali so na desni strani. — malo kaj spregovorili, če jih je kdo kaj prašal. Ob s so bili v sv. oljedjaui: ob 33/4 zjutraj (17. t. m.« so lahuo, mirno v Gospodu zaspali. Do 3 je bil pri ujih še čast. g. kaplan Mervec, — do 12 vsi trije gospodje." Drugo poročilo je mertvaški list v. č. Ordinarijata ljubljanskega, ki se tako-le glasi: Kuezoškofijski ordiuarijat v Ljubljani naznanja, s prežalostnim sercem, da so premilostljivi, prevzvišeni visokorodni gospod Jernej Wi>21* so bili poslani na Dunaj, da se izučijo za doktorja sv. pisma. Zarad kolere 1. 1831 na Dunaju so bile tudi višji šole v Avgustiueju za nekaj časa zaperte, gosp. Vidmar vernivši se v Ljubljano postanejo adjunk v se- menišu. Pa še v tistem letu so bili poklicani nazaj na Dunaj. Naslednje leto 1832 postanejo namestni profesor za nauke sv. pisma starega zaveta in orientalskih jezikov, ob enem pa so se pripravljali za poskušnjo v teh tvarinah. L. 1857 so postali c. kr. dvorni kaplan in naučni vodja v Avguštineju na Dunaji in ondi so 5. avg. ravno tistega leta postali častni kanonik ljublj. kapitelna, 6. listop. 1859 pa so bili od Nj. veličanstva cesarja Frančiška Jožefa knez in škof ljubljanski izvoljeni, in 23. rožnika 18G0 poterjeni od sv. Očeta Pija IX, 17. rožn. potem na Dunaju posvečeni, in 1. maj. serp. ravno tistega leta so nastopili novo čast, kteri so se pa pozneje odpovedali; odpoved je bila od Pija IX 30 kim. 1872 sprejeta in poterjena; odstopili so 10. mal. serp. 1875. Kupili in vravnali so si v Kranju lasten škofovski dom. Med tem časom so postali tudi še zla-tomašnik in kakor taki so sklenili svoje dni na zemlji. Bog iim daj večni mir. Pogreb v Kranju 21. t. m. je bil v resnici velikansk. Od vsih strani, posebno z Gorenjskega jn No-, tranjskega, se je bilo sošlo silo gg. duhovnov in druzega ljudstva. Duhovnov, kar moremo poverhu reči, je bilo l blizo sto in trideset. Med njimi premilostni gospod knez in škof dr. Jan. Krizostom, kteri so opravili slovesno sv. mašo in pokopovanje. Prišla sta bila preč. gospoda kneza škofa Stepišnik iz Maribora in 2w§rg§r iz Gradca, ki sta dve noči prenočevala pri našem škofu. Izmed civilnih'so bili iz Ljubljane: visokorodni gospod baron Winkler, deželni glavar grof Thurn, mestni župan Graselli. Dalje pn. gg. kan. in duh. dr. Sust in stolni župnik Sterk, Koman in Legat iz Tersta, pn. gg. kanonika Bensa in Kafol iz Gorice; iz Ljubljane milgsp. prost dr. Jarc, pn. g. vodja sem. naukov dr. Klofutar, kanoniki Premerstein, dr. Gogala, Zamejic in Jeran, preč. gg. župniki Rozman, Hočevar in P. Kalist še z dvema drugima oo. frančiškanoma in drugi gg. duhovni; z dežele veliko preč. dekanov, župnikov, kaplanov; zastopani so bili čč. oo. Loški kapucini itd. Med drugimi odličniki sta bili tudi poslanca dr. Poklukar in čast. g. Karol Klun. Odveč bi bilo praviti, kako se je vdeležilo f celo mesto Kranj z mestnimi veljaki, profesorji, z gimnazijo ter šolsko mladino itd. Verlo se je pri tem ob-i % našala tudi požarna straža. Reči pa se mora, da vse mesto s premnogimi zunanjimi vred je bilo na nogah, in pogreb je bil silo lep. častitljiv, velikansk, kakoršnega Kranjsko mesto še ni vidilo. Duhovni s premilostnim gosp. kn. škofom na čelu so najprej šli pred hišo ranj-cega škofa ter so ga po navadnih molitvah duhovni prenesli v cerkev, kjer so odpeli pervi „nokturu" in „hvalnice" in potem so preč. g. domači knez in škof opravili slovesno černo mašo med azistencijo. Po maši je g. kan. dr. Gogala imel prav prigaereji žalni govor. Zavernil je pozor poslušavcev na besede s v. Avguština, kako da učenost brez ljubezni napihne, ljubezen brez učenosti lahko zajde, učenost z ljubeznijo pa povzdigne. Pojasnoval je potem, kako so ranjki škof zares imeli učenost sklenjeno s pravo ljubeznijo, ki je vir tolikih dobrdt, ki so jih ranjki škof skazovali, bili so v „resnici jgonižui, od tod njih prava čednost itd. Nasle-dovale so lako imenovane „absolucije," petje in molitve ob merličevi rakvi, ki so jih peli po versti: goriški kanonik Bensa, prost dr. Jarc, škofje Zwerger, Stepišnik in domači premilgsp. knez in škof. Velikansk je bil potem sprevod na pokopališe pri naj lepšem vremenu. Pred merličem so šli preč. gospod škof pokopovavec s spremstvom in drugi škofje in kanoniki, drugi gg. duhovni in šolska mladina. Mirodvor / je precej daleč zunaj mesta, ter se je versta spremljavccv zamogla precej lepo razviti; sicer pa so bile ceste, pota > polne ljudstva. V sredi kapele na pokopališu je bila skopana globoka jama in v njo lepo vravnan kamniten predal, v kterega so spustili prelepo rakev z mertvim truplom ranjcega škofa Jerneja, — res prav vreden in dostojin grob. Noter tedaj so položili 1)1 agoserčnega škofa Jerneja. Premilostni knez in škof Krizostom so ga blagoslovili, izverstni pevci zopet zapeli k slovesu Rihar-jevo presunljivo antifono in — zapustili smo živi mert-vega. Naj počiva mirno in svoj dan zveličan od smerti vstane, kar uam vsi m milostni gospod Bog dodeli. Po pokopu je bilo pripravljeno kosilo v dvoru r. škofa, kterega so se vdeležili vsi trije škofje in mnogi drugi gg. duhovni. O tej priliki se je domači prečast. gosp. dekan Anton Mežnarec v svojem in v imenu sester ranjcega škofa zahvalil premilostnlm^osp. škofu Janezu Krizostomu, pa tudi tujema prrc. škofoma in drugim gospodom za častitljive pokopne opravila in dobrotno vdeležitev. Premilostni gospod knez in škof so v odgovoru tudi zahvalili pričujoča škofa, ktera sta odgovorila, da ju je hvaležrost do ranjcega k pogrebu privolila. Poslednjič je tudi še častni kanonik prečast. g. dekan J. Toman v imenu vse Kranjske duhovšine naznanil zahvalo obema tujima škofoma. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. Pri duhovskih poskušnjah mcsca majnika so bili čč. gg.: Jož. Lavtižar Jan. Piskar in Jan. Plevaneč. — Prašanja: Ex Theologia dogmatica: 1. Homiuem peccato originali nec rationem nec libertatem amisisse, probetur. — 2. Defendatur institutio divina et praestantia Confessionis sacramentalis. Ex Theologia morali: 1. Quid est conscientia dubia: quid conscientia perplexa? an licet operari cum conscientia dubia? — Data notione corrections fraternae ostendatur, quando, a quibus et quo modo hoc opus caritatis adhibendum sit. Ex jure canonico: 1. Domicilii momentum intluxusque in matrimonium contrahendum exponatur. — 2. Parachorum obligatio Ss. Missae pro populo appli-candae librorumque parochialium conscribendorum pro-ponatur. Expositio exegetico — homiletica: Fiat (lingua vernacula) exegetico-homiletica expositio pe-ricoparum epistolae atque evangelii, quae leguntur Dominica 7. post Pentecosten, nimirum epistolae ad Ro-manos cap. G. a vesu 19. usque ad versum 23. et evangelii s. Matthaei cap. 7. a versu 15. usque ad versum 21. inclusive. Iz duhovnega pastirstva; 1. Kako je ravnati spovedniku z grešnikom, kateremu mora sv. odvezo odložiti? — 2. Kedaj in kolikokrat naj duhovni pastir bolnike obiskuje? — 3. Kako naj se duhovui pastir obnaša proti svojim sovražnikom? Pridiga: Naj se napravi govor za šesto nedeljo po veliki noči po reku. (Jan. 15, 2T».) „Kadar pride Tolažnik, katerega vam bom jaz poslal od Očeta, Duh resnice, kateri od Očeta izhaja, on bo pričeval od mene." Vpeljava naj se popolno izdela, izpeljava in sklep naj se pa samo osnujeta. Kerščanski nauk: Birmancem naj se razložč šege sv. birme. (Dekan in zlatomašnik v. č. gosp. dr. Jernej Lev it'll i k +•) Smertni angel jel je v Kerški >kotiji zadnji čas prav nemilo kositi med duliovstn. Dne i», maja t. 1. zaspal je po prejetih ss. zakramentih za uiue-rajoče in po hudi 21duevni bolezni tudi v. č. g. Jernej Levičnik. dekan in zlatomašnik, dr. modroslovja, odli- kovan od presvitlega cesarja z vitežkim križem Franc-Jožefovega reda. Skoz dolgih 31 let bil je rajni za dekana v Št. Mohoru v Zilski dolini, in da je delal neutrudeno v nogradu Gospodovem, kaže dosti jasno to, da je pri številu nad 15 sto faranov oskerboval poleg obilnih dekanijskih opravil že dolge leta faro sam, brez duhovnega pomočnika; bil zraven za kateheta na ondotni 4razredni ljudski šoli, in moral vsako nedeljo in zapovedani praznik po dvakrat maševati. Ni čudo toraj, da ga je smertnu bolezen zasačila pri spol-novanji njegovih dolžnost; zbolel je namreč 3. nedeljo po Vel. noči v cerkvi med slovesno sv. mašo, katero je bil komaj komaj skončal. Ravuu prejšni dan dobil je bil dovoljenje, da se sme podati v pokoj; ali kesal se je nekako zarad te vloge, in sklenil je bil, ostati tudi še dalje v pastirski službi. Večer njegovega življenja pa je bil uastopil, in Gospod Bog sam ga je poklical — tako za terduo upamo — k Sebi na večni počitek. Naj mu sije zlatega sv. raja večna luč! — Dostavek. Po obilnih spisih, katere je neutrud-Ijivi rajni zapustil, dal bi se sostaviti prav obširen živ-ljenjopis. Morda se vsaj po večjem zgodi to pozneje; za zdaj pri najboljši volji ni moč. Dostavek k dostavku. K prelepim izgledom, ki jih imamo že iz spoštovane rodovine Levičnikov, močno želimo in prosimo tudi nadaljevanje teh izgledov ter bolj natank popis življenja preblazega r. preč. Jerneja Levičnika. Vr. Iz mlade Italije. (KukoŠne pečene jabelka laškemu narodu r usta lete v edini Italiji?) Brez „franž" in „fraz," brez modrovanja in pretiranja naj omikanemu čitatelju podam nektere mladolaške djanja, da naj sam presodi verski, uravni in deržavni stan nove Italije, in sicer djanja iz poslednjih mescev. Vidil bode, kakošna je nova Italija, kakošen sad rogovilstva; vidil bode, koliko je zediujena Italija boljši ali slabši, kar tiče verski, nravui in politiški blagor. Ozrimo se na pervo na sardiuski Torin in vidili bodemo, kakošen je ondi občinski red. Na prizadevanje slavnega Jan. Bosko-ta, dobrotnika in reševalca zapušene mladine po Italiji in po druzih deželah, se pred več leti v Torinu začeli zidati cerkev sv. Sekunda, posvečeno spominu papeža Pija IX. V zidavo je 1. 1807 privolila mestna gosposka v Torinu in sostavil se je v ta namen odbor. Mesto samo je darovalo v ta namen potrebno zemljiše in še denarne pomoči 30.000 lir po treh obrokih. Delo je le počasi pospeševalo, skoro zastajalo. L. 1878 je sinert preslavnega Pija IX pretresla vesoljni svet. S pastirskim listom od 27. svečana 1879 pa je nadškof določil, da naj se du-hovnija sv. Sekunda posveti častitemu spominu tako slavnega papeža, ki je toliko dobrega storil za Italijo in za vse človeštvo. Od tistega časa so darovi od vsili strani v veliki množini prihajali za zidavo cerkve in doseglo se je v 4 letih, kar se poprej v 11 letih pri vsem trudu ni moglo doveršiti. Napis na steni je od 1. 1879 naznanoval vsim, da nadškof, mestna gosposka in meščani so posvetili to cerkev: „Bogu najvišemu, časti sv. Sekunda, mučenca Tebejskega kardela, in ne-umerlemu spominu Pija IX." Tri leta je stal mirno ta napis in tri leta so darovi tako se množili, da so na-rastli do 200.000 lir. L. 1882, 23. sušca, je tudi torinsko mesto plačalo poslednji obrok svojih pomočkov, namreč 10.000 lir. K vsemu temu je prebivalstvo pokupilo na tisuče omenjenega napisa, ki je bil posebej natisnjen, s čimur je kazalo, kako je vse s teui posvečenjem zadovoljno. Po vsem tem je bila nedelja 11. aprila t. 1. od-menjeua za posebno slovesnost kakor v zahvalo za do-veršenje preslavne cerkve sv. Sekunda. Bilo je povab- ljenih več nadškofov škofov, itd., pa tudi mestni torinski župan, kteri je vabilo sprejel. Vse je bilo veselo pre-zalega spominka, kteri je bil dan 14.000 Torincem. Toda zelenec nikoli ne počiva. Eden psevdolibe-ralnih listov, „Gazzetta del Popolo," je začel derhal podpihovati in hujskati zoper napis, ki toliko časa poprej ni nikogar v oči bodel, zlasti ker je bila tudi mestna gosposka v njem s pohvalo imenovana, kakor oskerbništvo tega dela. In dasiravno je bilo v napisu zbrisano, kar se je očitalo, je vender imenovani fraj-mavrarski časnik nadalje občinstvo šuntal in podpihoval z znano hudovoljnostjo cerkvenih sovražnikov, in pripravljal je uličarsko derhal ter jo vabil skoz dva dni k nekakemu rogovilstvu za tisti dan, ki je bila slovesnost napovedana. To bi se bilo lahko odvernilo. Toda očitna oblast je imela druge misli, kakor pa za očitni red skerbeti. Kakor je navada, da „jagnje volku vodo kali," tako je bilo tudi tukaj. Neka zoperkatoliška demonstracija se je 11. aprila imela skoz mesto derviti, razsajati in preklinjati; toraj ni bilo od vradnije dopu-šeno v procesiji prenesti S. Rešnjega Telesa iz začasne kapele v novo cerkev; preslavni cerkveni obredi so se morali med cerkvene zidove vtesniti. Mestni prefekt je to prepovedal „zarad javnega reda;" ni pa pomislil, da na taki način se vlada naznanja „nezmožno red zagotoviti, in ne da bi prehitela nered hudovoljnih, je zatirala pravice mirnih meščanov," kakor je pisal eden časnikov. Kakor so rogovilski časniki derhal pripravljali, tako se je res obnašala. Kako ne? Sej oserčevana je bila k temu po obnašanji od vladne strani same. Kaka 2 ali 3 tisuč uličarjev se je zbralo pod tremi zastavami, se ve, da zapeljana šolska mladina mora tudi vmes biti, in dervili so se po mestu do mestne hiše, pred ktero so župana klicali na pomolje. In le-ta, kakor se je bil v pervo ustrašil in ni šel k cerkveni slovesnosti, tako se je tudi zdaj rogoviležem poklonil. V imenu svojih tovaršev (kterih mnogi pa bi ne bili poterdili njegovih besed) je slovesno naznanil, da „mestni odbor je bil zmeraj v edinosti z ljudstvom, kadar se je ravnalo za to, da se skažejo spodobne, liberalne, italijanske čutila." Razvilo se je tudi sardinsko bandero, kar se godi le o velikih slovesnostih, kakor pečat sovraštva tega strančarstva zoper vero, in je tako poterjevalo in zavetovalo žaljenja ki so se s tem godile celemu vernemu ljudstvu, in česar se je po taki poti oblast vdeležila. Ta derhal tedaj se je podila proti novi cerkvi sv. Sekunda in neprenehoma „abbaso" in „morte" katoličanom kričala. Cerkev je bila vsa napolnjena z ljudstvom. ki je ravno z vso zvestostjo poslušalo škofa iz Albe, kteri je tačas pridigal. Več dni je namreč verno ljudstvo napolnovalo novo cerkev od jutra do večera. Kakor je pa satan ves razdražen, kadar vidi verne serca k Bogu goreče moliti, tako so bili razkačeni oni podpihnjeni satanovi sužnji, ko so vidili vse polno poštenih italijanskih katoličanov mirno moliti in besedo božjo poslušati v novi cerkvi. Pred cerkvijo samo sv. Sekunda so torej nadaljevali rogovileži petje garibal-dovske pesmi, krič, berlizganje zoper katoliško ljudstvo je spremljalo njih satanski obhod. Počenjale so te pošasti tako divjaško, da se je pretergalo popoldansko sveto opravilo v cerkvi. In to se je zgodilo, akoravno laški deržavni zakonik žuga s kaznijo do šest mescev ječe in z globo do 5000 lir vsakemu, kdor bi opravila ali obrede deržavue vere (ki je katoliška) begal z napadi, z razsajanjem, z žuganjem jo zaderževal, pretergal ali zmotil v cerkvah ali zunaj cerkev. Drugi čleuek (185.) enako žuga z ječo in globo za zaničevanje ali žaljenje sv. vere. To se je godilo ukljub postave in očitnega varstva, pa še hujše, ker divja besnost se je derla s svojim „abbasso" ob vratih celo zoper Najsvetejše !! Po vsem tem tedaj se sme prašati: kakošen je ta red? kakošno varstvo katoliškega prebivalstva in njegove vere? kakošno spolnovanje deržavnih postav? Opravniki očitne moči v znatnem številu so spremljali demonštrac^jo (bili so pričujoči pri prizorih, ki so se razmotavali ob cerkvenih vratih), in kako so bili čujoči na vse, kar se je godilo, kaže to-le: Zoper toliko bogo-kletja se je nekdo oserčil in na glas zaklical: „viva Pio IX!" In glej: precej so mu bili za herbtom policijski opravniki in so ga v ječo vlekli in tam so ga prideržali čez noč z lažnjivo pretvezo, da je klical : „viva papa-re" (živi papež-kralj). Če pa tudi bi bil res tako klical, bi to nikakor ne moglo biti zadolženje, ker tudi sedanje deržavne postave priznavajo rimskemu papežu „kraljeve predpravice." Opravniki pa imajo še drugo reč na vesti, ker ne da bi bili razgnali rogovileže, so zaperli cerkveno omrežje in so ondi nekaj časa deržali priperte pa ne hranjene katoliške vernike, in bilo jim ni kar nič mar, da so pri nekterih napravili velik strah in grozo, ker so nepričakovano vidili, da so zaperti. Malopridneži so se poslednjič od cerkve preč der-vili, pa ne kakor bi bili razkropljeni, temuč ker so se bili naveličali kričati in razsajati. Bilo jim je pa čisto prosto drugje ponavljati svoje ostudnosti. In res, vedno spremljani od straž, so se dervili dalje med kričem „abbasso" (proč) in „morte." (smert) pod okni nadško-fovimi, ki je že neKaj dni bolan ležal. Pa vse to še ni nasitilo framasonske jeze, ktera je bila pri tej reči že večkrat poteptala pravico in svobodo katoličanov. Odmaknjen je bil na povelje mestne gosposke že celi tisti kamen z napisom; toda zdaj so divjali tudi zoper Pijevo podobo na cerkvenem čelu. Tudi še to je ukazal mestni župan odpraviti, čeravno je poprej sam bil odgovoril nekemu odboru rogoviležev, da to storiti ni v področji mestne gosposke. Tako so en prekucijski časnik in peščica mavtarjev, v zavetji očitne oblasti, teptali pravice celega naroda s svojim kričem in bogoskrunstvom. Namestnik Kristusov, že v večnosti, je bil v svoji podobi od frajmavrarjev izdan in očitno tako rekoč umorjen. Saj terganje papeževe kamnitne podobe s svojega stališa je bilo temu podobno, kar pa posebej popisovati je preostudno. Gorje peklenskim bogoskruncem. Iz tega vsak resnicoljub lahko sam presodi, če novolaško rogovilstvo zida ali podira, če je jagnje ali volk, če zveličuje ali pogubljuje. (Prim.: La situazione relig., mor. e politica. Roma 1882.) Iz Jeruzalema. (Razne Rntisbonove novice.) Ali v sili smo vam pa dobri? — Neka judovska družba iz Poljskega je v Jeruzalemu vstanovila precejšno staro-judovsko in prav talmudsko šolo. S to hočejo kljubovati prostomišljaški šoli neke „splošnje zveze," ktero so pa vsi terdi rabini v preklic djali. Pred nekimi tedni zboli vodjeva soproga te poljske naprave in pokliče k sebi — koga?... Ne prusko-protestanških di-jakonic, ki so njene sosednje, še manj bolniške strežnice iz Rothšildove bolnišnice, ampak, res čudno! pokliče sestre Naše ljube Sijonske. Ker pa take materinske pomoči in zadeve, kakor so bile tam, skoz in skoz ne morejo biti v delokrogu redovnih katoliških devic, se je z milovanjem moralo obiskanje odreči. Rusi na Oljski gori. Rusi imajo mnoge sve-tiša Svete dežele v posesti, posebno pa si išejo krajev na Oljski gori pridobiti. Že nekoliko poprej so naravnost po posredovanji carovem v svojo last pripravili velik kos zemlje na Oljski gori, in to se je doveršilo po očitni krivici. Pred nekterimi dnevi so se hotli polastiti prelepega zemljiša ravno pred svetišem, kjer je Kristus aposteljne oče naš učil, to je prav blizo mesta, s kte rega je Sin Božji v nebesa šel. Pa tukaj se jim ni posrečilo. Kmali potem so se Rusi in Judje prepirali za posest predrage njive, tudi na Oljski gori. Imenuje se grob prerokov. Po dolgem omahovanji je jeruzalemski paša svetiše prisodil Rusom. Judje, ki so menili. da ga imajo že v rokah, so zato hudo razdraženi. Mi katoličani pa v Boga zaupamo, da v nepredolgem času bode katoliško, kar je zdaj rusko; v ta namen toliko gorečniše molimo: „Sveta brata Ciril in Metod, za nas Boga prosita!" Zadevna bratovšina za spreobračanje razkol ni kov bi se lahko nekoliko bolj goreče razširjala. — Tudi p ¡i Turkih ni obupati. Pred matu tedni je Ratisbou v svojo šolo Sijouskih hčeri sprejel dve mali Turkinji, eno s G—7, drugo z 8 leti. Podertiue cerkve sv. Štefana zraven Jeruzalema so si katoličani pridobili ravno v god tega svetnika. Tudi tukaj je eden razkolniških služabnikov hotel katoličanom njih pravico zatreti s tem. da je kazal ponarejene pisma in poprej storjeuo pogodbo, kakor ti gospodje večkrat počenjajo: pa to pot mu je spodletelo. Odpravili so ga. ne da bi mu bili za njegov hudobni naklep kazen naložili. Pri sv. Janezu K. v pušavi, kjer je ta svetnik svoje dni stanoval, se je naselila francoska družina, mož, žena iu otroci. Ratisbon občuduje njih pogumnost (zakaj, javaljue bodo varni pred tolovajstvom), meni pa, naj bi se duplin.sko svetiše biio izročilo kje redovnikom Trapistom. k čemur najberže še pride. — Ob novem letu se v Jeruzalemu celi tedeu slovesnosti obhajajo in ljudje imajo obiskovanja med seboj. Le-te se pa dajo z malo besedami povedati, ki so: Salam-alejki („Mir vam- i. rbakšiši" (darila i. „tabaki" (pu-hanje), ,.kahova* (kofkauje. ker če 2«) družin obišeš, pa 20 lupin kave dobiš;, „raki" t menda „aragi" ah sladka žgana pijača, s čimur se ravno tako postreza, kakor s kavo), iu „busidak," (poljubljam ti roko). V gerško novo leto (14 dni po našem), piše Ratisbon, je naddijakon Photius. vodja greškega semeniša pri sv. Križu igerška naprava med Jeruzalemom in sv. Janezom v pušavi) skazal priljudnost ter nam poslal grozdja, kterega jagode so imele ueverjetuo debelost. (To zopet kaže, da Ratisbon in Sijonske hčere imajo veljavo tudi pri drugovercih.) — U č e n c i i z R a t i s b o n o ve n a p r a v e s v. Petra. Znano je čitateljem, da Ratisbon v Jeruzalemu ima posebno šolo za mnogostransko omiko mladih ljudi, ki jo imenuje „pri sv. Petru Sijonskem." V svojih poročilih od mesca sušca 1883 piše. da precejšno število uilaueučev iz njegove naprave je doseglo najboljših služb v Jati, Bejrutu in celo v Damasku in v Aleksandriji. ..Nedavno sta dva teh predragih učencev (so njegove lastne besede), zdaj prav postavna mlada človeka, dobila službo na pošti pri telegrafu v Bejrutu iu v Damasku. Edeu le-tih ima že enako službo v Jati. Ko pa ravno o pošti govorimo (pravi dalje Ratisbon), naj opomnimo naše prijatle in dopisce, naj se varujejo nespodobne radovednosti, ki se nahaja v teh arabskih napravah. Ogibajte se pisati poštne listnice, telegratirajte s skrivnimi besedami, zapečatite raji pismo trikrat, kakor da bi ga devali le v en sam zavitek itd. itd." — Abd-el-Kaderov sin. Emir liakim. sin slo-večega Abd-el-Kadera, je preteklega mesca svečana počastil s svojim obiskanjem samostau redovnic pri „Ekce-Homo" v Jeruzalemu. Mladi princ je skor oslepel in popotuje čisto priprosto, brez spremljavstva. Zastonj so za svet prašali naj spretuiši zdravnike za oči v Pa- rizu; njegova slepota je neozdravljiva. Emir Hakim ima strastno veselje do glasbe (muzike), kakor skoraj vsi slepi. Silno razveseljen je bil nad nekterimi vir-tuvoznimi glasovirskimi igrami v Sijonski napravi. Tudi v Carigradu je bil obiskal Ratisbonovo napravo, in ker je bil tam tako priljudno sprejet, je obljubil, da na svojem potu hoče obiskati tudi enako napravo v Jeruzalemu. Bil je mož-beseda in skazovalo se mu je tudi vse naj veče spoštovanje, kar koli je bilo mogoče. Pri odhodu je obljubil, da to sprejetje v Carigradu in v Jeruzalemu bode Abd-el-Kaderu naznanil. — Tako preč. gosp. Alfons Ratisbon ve na vse strani priljubljeno delati sv. katoliško vero. — Mlad romar. Proti Božiču je dospela z Naza-reta v Jeruzalem pogumna grajšakinja gospa La Roy. Le-ta je vnukinja poljskega maršala Junot-a, vojvoda z Abrantes-a, ki je bil general-adjutant Napoleona I. Stanovala je v avstrijanskem hospicu v sobanah, ki so bile pred več leti vravnane za avstrijanskega cesarja Frančiška Jožefa. Z njo je romal njen mladi vnuk markiz pl. Audoche, vojvod Abranteški. ki šteje k ve-čemu 12 let, kterih ima pa 30 po svojem bistrem umu, zgovornosti in omikani obnaši. Do čuda moder in Iju-beznjiv je mladi vojvod. V naukih je na Dunaju pod nadzorstvom svojega očeta, toda nežna njegova telesnost zahteva, da se njegova nenavadna marljivost v naukih modro prideržuje in to je vzrok, da so mu dopustili popotovati s častito gospö La Rov. Po svoji dobrotljivosti ima ta bogoljubna gospa zvezo s sijonsko napravo v Parizu; zato je tudi te naprave v Jeruzalemu obiskala. Posebno zanimiva ji je bila naprava sv. Petra; njen bistri duh je na pervi pogled spoznal, kolikega pomena je taka vstanova v deželi, kjer se vse na novo poživlja in razcveta. Močno je bila ginjena z glasbeno predstavo številnih otrok v napravi Ekce-Homo. Ni se mogla načuditi priljudnosti in lepi obnaši toliko mladih Arabkinj iz Svete dežele in z Libana. In kako je bila ginjena. ko je zagledala množico mladih turkinj v tej šoli! Gospa La Rov se je mudila tukaj o tistem času, ko smo bili pridobili za katoličanstvo cerkvene poder-tine sv. Štefana; 12. prosenca se je odpravila na daljni pot. „Ne norčuj se s spovedjo! Spoštuj duhovne Umeri je na Slovenskem mož — pijanec, bogokletnež in zasmehovalec ss. zakramentov, sosebno sv. spovedi. Mož ta ni bil, kakor se sliši, že več let pri spovedi in zasmehaval je očitno druge, ki so k spovedi hodili ali sploh o spovedi le govorili. Rugal se jim je celo močno, ko so v cerkev po velikonočne listke hodili. Sovražil je doslednje, se ve da, tudi svojega dušnega pastirja in menda sploh vse duhovne. Še malo pred smertjo rekel je nekomu, da je neumen, ker duhovnom svoje skrivnosti razodeva. „Prihrani si (je rekel) to za zadnjo uro, saj bo zadosti, da se enkrat spovemo" itd.; in glej, ta je umeri! Pa kako ? ... Kakor je živel. Pil je pozno v noč v kerčmi. Ves vinjen se potem v temi odpravi proti domu, ali komaj gre nekaj korakov, pade v grapo tik ceste in druzega dne najdejo ga mertvega. Strašen pač konec! Strašna smert! Naj bi bilo to v svarjenje onim. ki spoved zasmehujejo, se žnjo norčujejo in se ji spakujejo. Ako bi spovedi ne bilo. kaj bi bilo na svetu V Ali bi se svet ne prebernil in bil jama razbojnikov! Gorje temu. ki za spoved ne mara! Gorje večkrat že na tem svetu, stokrat gorje pa na unem svetu! „Z Bogom ni se norčevati!" Strašno je pasti v roke ži- vemu Bogu, kterega človek spoznati ni hotel, dokler e bil Čas. Zdaj še eno. Blizo tam zgodilo se je pa še nekaj druzega, kar pričuje staro resnico, da, kdor duhovne zaničuje, sam sebi škoduje. Umerla je namreč neka žena nagle in neprevidene smerti. Rajna prizadevala je svojim duhovnom vedno veliko sitnosti in opravil. Kar začne bolehati in sicer še precej dolgo. Bila je en dan boljši, drugi dan slabši. Nekega večera reče hišnim: „skoraj bi poslala po gospoda...., pa saj bo jutrešečas! A ni ga bilo več. Drugi dan prinesejo ji sicer po navadi kavo, to spije in — izdihne dušo. Pet minut na to najdejo mertvo! Pač: „čujte ker ne veste ne ure, ne dneva!" Smert poterka na vrata, ko bomo narmenj mislili. Gorje nam, ako naših dušnih reči ne najde v redu. Preprositi se pa ta huda žena ne da, da bi le četert ure počakala, temuč na njeno besedo treba je iti. In kam? — V večnost!! „Konference44 šolske in konference sv. Vincencija Pavljanskega — v kakošni so si zvezi? Profesorji imajo o svojih časih večkrat v šolskem letu „konference" za dijake oziroma na njihov napredek ali pa tudi „nazádek." Vsled tega je polno opominjanja in „imenovanja," posebno v tisti nadležni, v življenji malo rabni matematiki, kakor tudi v naravoslovji, ger-ščini itd. Zato je vselej „bavbav," kadar se prične „opominjati." — Druge so „konference" družbe sv. Vincencija Pavijana, pri kterih se vsak teden naznanuje, kdo je kaj dobil in prinesel za ubožne dotičnega kraja, in posvetujejo se družniki, kteri reveži so potrebni in vredni, da se jim dajo listki ter dobé na nje moke, kruha, kave, juhe itd. Kakor se slabeji študentje profesorja ustrašijo, ko pride s svojimi „konferenčnimi opomini" v šolo, tako se razveselé ubogi, ko pride vincenški družnik v njih stanico z listki, s kterimi hité k mesarju, v štacuno, k mokarju itd., da berž dobé, kar jim je zapisano. Kdo je pa začetnik, vstanovnik teh dobrotnih vin-cenških „konferenc," ktere na tisuče in tisuče revežev že po vsem svetu tolažijo, razveselujejo, poživljajo. Kdo jih je na dan spravil? Dijaki, študentje ... Kako? Kdaj: L. 1833 se je v neki hiši v Parizu sošlo 8 študentov, ktere je poživljala keršanska ljubezen do bližnjega in so torej napravili nekako družbo v podporo ubožnih. Predsednica je bila keršanska ljubezen in predmeti reveži, ki so jim hotli pomoč skazovati zavolj Jezusa Kristusa. Tej družbi so dijaki dali šolsko ime „konferenca" in postavili so družbo pod zavetje sv. Vincencija Pavljanskega. Perve konference so dijaki imeli mesca majnika 1833, tedaj pred 50 leti, in zato je prednik teh družb v Parizu napovedal, da družba letos obhaja svojo 501etnico po vesoljnem svetu. Sv. Oče so v ta namen podelili popolnoma odpustek za priliko tega obhajanja. To prelepo študentovsko dijanje tedaj se je razširilo po vsem keršanškem svetu. Taki sveti ogenj se vname iz male iskrice, ki izhaja iz blazega, ponižnega, Bogu vdanega mladega serca. Razgled po svetu. Berlin. Kako se hudobije množijo. Nedavno je ječarski vodnik in deželni poslane Strosser v resnem govoru pojasnil, kako strehoto hudobij in pregreh raste. Prebivalstvo na Nemškem se je od 1. 1871 do 1877 pomnožilo le za 4 odstotke; hudobije pa so narastle v tem času v odstotkih od 77 do 365. Ena naj grozniših hudobij je kriva prisega, in ta je od 594 (1. 1871) narastla na 1048 (1. 1877); pregrehe zoper nravnost (razne uesramnosti) od 591 na 1915; morije, ubijanja, detomori in hude telesne poškodvauja so dvakrat visi. Tudi tatinstvo se množi, — narbolj pa vrad-niške hudodelstva: od 143 na 580, ter vradništvo, ta ponos domovinski, ta steber pruske deržave tudi začenja iti v šibre, pravi „AVanderer," in ni čudo; kdo pa opominja ali nadzoruje vraduika, da bi verske dolžnosti spolnoval — in brez tega se na nikogar ni zanesti. Tudi ostudni samomori se sramotno množijo, še gerše pa je oziroma na samomore na Avstrijanskem, Sakson skem, Hanoveranskem. Kakor vera peša, tako se hudobije in uesuage širijo. Rim. Sv. Oče so 9. majuika sprejeli kardinala nadškofa Lavigerie-a iz Algerije in Tuuezije. Bilo je sklenjeno, da izvolijo dva nova škofa za Afriko, kar je dobro znamenje za ra^irjauje sv. vere po francoski Afriki. — Po smerti kardinala Matei-a je osem kardjnalskih časti praznih. Izmed kardinalov je le še sam Švarcen-berg iz Prage izvoljen od papeža Gregorija XVI. dalje je 40 kardinalov izvoljenih od Pija IX, 20 pa od Leona XIII. Razun Czaki-a so že vsi več kot po oOletui: 5 je oOletnikov, 4 šestdesetuiki, 28 sedemdesetletnikov in 3 osemdesetletniki. — V rimski Propagaudi je zdaj 120 gojencev, ki se izučujejo za misijonarje med pogani. Po obredih je: 11 armancev, 9 sircev, 5 maronitov, 9 kaldejcev, drugi so latinskega obreda. Po narodnosti so: 3 Zamurcev, 1 Kitajec, 1 Indijan, 22 Ircev, 11 Nemcev, 6 Albauci, 1 Oger, 5 Sloveuov, 1 Georginec, 1 Šved, 1 Danec, 1 10 Gerkov, 2 Perzijana, 4 Francozi. Drugi so iz Amerike, Avstralije, Anglije v tesnejšem pomenu, iz male Azije in Mezopotamije. Kaj tako znamenitega je mogoče le v katoliški Cerkvi. Mladenči nosijo černo su-tano z rudečim pasom. Leto na leto med molitvijo katoličanov za razširjanje sv. vere iz te naprave izučeni misijonarji gredo v različne okrajine vesoljne zemlje oznanovat veselo sporočilo zveličauja. Ked;ij bode tudi Kranjska zopet dala kacega Knobleharja v Propagando V V Petrogradu v katoliški cerkvi sv. Katarine je bil 7. t. m. Varšavskemu nadškofu Popiel-u pallium (uadškofovo znamnje) izročen. Škof Ivuliuski iz Kjelic je bil papežev pooblastenec za to opravilo. Nadškof Popiel je zvestobo prisegel v ruskem jeziku in je podpisano prisego izročil gr. Tolstoj-u, ministru za no-tranjstvo. Bratovske zadeve. V molitev priporočeni: Že delj časa bolna, posebno v glavi, se serčno priporočuje presv. R. Telesu, N. lj. G. in sv. Jožefu za pomoč. — Hudo sovražna oseba, da bi se spreobernila in ne pogubila svoje duše. — Že delj časa serčno priporočena, da bi na priprošnje N. lj. G., sv. Jožefa in sv. Antona P. pomoč zadobila, če je božja volja in nji v zveličanje. Zahvale: Bila sem pred nekaj leti v smertni nevarnosti in sem obljubila, ako srečno odidem smerti na pomoč N. lj. G., hočem po „Zg. Danici*4 razglasiti; ker pa tega še do sedaj nisem spolnila, zato zdaj na/.nanim iz dna serca svojo naj gorečuejši zahvalo. Zopet pa sem zdaj nevarno bolana in zaupljivo zopet na pomoč kličem sv. Deodata, sv. Antona Padvauskega. in posebno našo lj. G. presv. Serca. Po zadobljenem zdravji hočem zahvalo po „Zg. Dauiciu razglasiti. Prosim toraj. naj dobrotna bratovšiua za-me moli. K. F. Priseruia hvala bodi prečisti Devici Mariji in sv. Jožefu! Bila sem v velikih skušnjah in sem se serčno priporočala prečisti Devici in sv. Jožefu in (»omagano mi je bilo. Oh. kličite vsi zaupljivo Marijo in sv. Jožefa, kteri ste v skušnjavah in pomagano vam bode. M. K. Kilo je na tem, da bi bila morala roko zgubiti: na priprošnje N. lj. G. in sv. Antona pa sem se v treh tednih skorej do čistega ozdravila. Boui toraj od vsili ljudi češeua N. lj. G. presv. Serca. češen sv. Anton P.! V Ljubljani, 17. majuika 18^3. Ah't I Irar. Bila sem prav slabotna več let in nadlegovaua / neznano, pa hudo bolezuijo. Rabila sem po nasvetu raznih zdravnikov več zdravil, ali vse zastonj. Vsa že obupana zatečem se k N. lj. G. presv. Serca obljubo, da objavim, če bom uslišana, in — uslišana sem bila kmalu po doveršeni devetdnevnici. Ali po zadobljenem zdravju pozabila sem svoje obljube. Bolezen se ini zopet poverile. Nehvaležnica oberuem se zopet k Mariji z obljubo gotove objave. In — hvala Mariji, gospej Serca Jezusovega. Tudi v drugo sem po opravljeni devetdnevnici zopet rešena hude bolezni! Priznati moram, da pomoč N. lj. G. presv. Serca je silno velika M. >. l\r i- Bil sem v veliki zadregi bolan in /e tako malo premožen: po neprevidnosti pa mi je ka/alo priti ¿e ob precejšen del premoženja. V tej veliki nadlogi smo jaz in nekteri prijatelji obernili se s serčno prošnjo do N. lj. G., naj bi pač ona. ki veliko premore, pomagala In glej. vse seje na bolje obernilo; Za silo sem ozdrave! in tudi omeujena zguba me ni zadela. Naj tedaj zdaj. če tudi že pozno, v tem Marijnem mescu objavim svojo serčno zahvalo v čast in hvalo do N. lj. G. presv. Serca ! F. K. Na priprošujo Matere Božje in sv. Jožefa sem v neki dušni in telesni potrebi zaželjeno pomoč in -e več. kakor sem prosil, po opravljenih pobožnostih dosege! Da svoje obljube, uslišanje očitno razglasiti, predolgo ne odlašam, se s tem preserčno Materi Božji in sv. Jožefu očitno zahvalim, da bi tudi v družili zaupanje in goreče češenje do M. B. in sv. Jožefa kolikor mogoče vnel. F. S., dullOTCB. Koledar za prihodnji teden: 25. majnika. S. Urban. — 2