üorira" izliaja vsaki torek in uobotu. Alui pade na ta dneva praznik, dan poprej. ) redn litv« se n.ihaja v „Narodui iiskanii", dica Vctturini it. 9, kanior je naslavljati pisma. Vi'frankirana piHrna se ne sprejemajo, enako ^e ue uvažujejo pisma brez poilpisa. dopifov sc ne vrafajo ^^^^^H w sH9^h ^^^^^^& ^^^^HH m^^^^^h ^^^^^^H JHfc^BB ^^^^ ^HF l^^^^^^L „(»orica* stane na leto 10 K, za pol leta 5 K, za fetrt leta 250. Upravništvo se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini §t. 9. A it ot^laN«* se plačuje od čvetcrostupne petil vrste po 14 vin.. za večkratni natis primeren popust. 1'osarucKii»' Atcvilkf stanejo 8 vin. in se prudajajo v raznih goriških trafikah. Št. 79. V < /orici, v torek dne k oktobra 1'JlO. Leto XII. Shod za l]udsko sfetje v „Cenlralu". Kakor je bilo naznanjeno. se je vrSii iiiinuio nedeljo v „Centralu" shod za Ijudsko Stetje v üorici, katerega je sklieal pripravljalni odbor /a to štetje. Shod, katcrega je otvoril predsednik pri- pravljalnega odbora g. dr. Peter Aled- v e s č e k, odvetniSki koncipijeiit, je nil dobro obiskan. Po puzüravu g. predsednika pri- pravljalnega odbora je bil izbran pred- sedmkom stioda državni in deželni po- slanec sodni svetnik g. .los. F o n, za pisnikarjem pa vpokojeni nadučilelj g. lv. K e ii d a. Ko se je g. predsednik za- hvalil zborovalcem, je iial besedo zdrav- niku g. dr. lirnestw D e r e a ni j u. Le ta je v svojem govoru slikal vaznos! ljud- skega štetja za goriške Slovence, kaiere hi goriSki Lahi radi ut-ijili. jih naroduo zaduSili in jili storili nemogoče puvsod. Pripravijeni moramo biti na vse mogoče in nemogoče reči. kajti magistralovc. katerim je poverjeno Ijudsko Stetje. bodo napeli vse žile. da izkažejo kolikur mo- goče inalo Slovencev. Koliko pa nas je v resnici. kažejo naši Solski zavodi, kaže „Solski Dom", v katerein je pol- drugi tisoč otrok. Kuliko pa je še slo- venskih otrok na c. kr. vadnici. na gim- naziji, na c. kr. ženskem učiteljisču in drugod ! To je veliko Stevilo, ki glasno govori, da nas je mnogo. Jaz smelo trdim. da nas je goriških Slovencev nad 10.000. Da nas ne bodo naSi italijanski magistratovci toiiko izkazali. to je go- tovo, kajti dobro jih poznamo. Vlada je s tern, da je poverila Ijud- sko Stetje magistratti, zadala Slovenceni klot'uto, kakor smo jih uže vajeni od nain Slovenceni iieprijazne vlade, ki ne skrbi za to. da bi Slovenci na- predovali v izobrazbi, da bi korakali /. drugimi neslovenskimi narodi v Av- striji na poti omike, ki niti najpotreb- neiSega. slovenskih Ijudskih Sol noče v/.državati v (iorici. marveč hladnokrvno dopušča, da si jih moranio Slovenci sami s svojiini žulji vzdržavati, da moranio zbirati po krajcarju za izobrazbo naSih otrok. Protestirati moramo torej proti temu, da bo Stel goriSki laški ma- gistral, koliko nas je v Gorici. Mi ma- s'istratu ne zaupamo, ker nam ni pra- vičen, mi nočemo, da bo Stel Slovence magistral, vlada sarna naj prevzame Ijudsko Stetje in naj jc pravično izvrSi po svojili organih. Kakor je odvzela magistralu vojaško mestno evidenco. tako naj odvzame tudi Ijudsko stetje. Kdor se je izkazal enkrat pristranskega, se skaže tudi drugikrat. Sicer pa pozivljam vsakega poSte- nega in zavednega Slovenca, da gre na delo o priliki ljudskega Stetja. Nijeden Slovenec ali Slovenka naj se nam ne izgubi. Vsakdo naj gre na roko priprav- ljalnemu odboru za Ijudsko Stetjc, naj niu preskrbuje polrebne podatke, naj ga seznanja posebno v slučajih, kjer se zdi, da je nevarnost, da nam Lain ugra- bijo kakega Slovenca. Posebne pozor- nosti zaslužijo ljudje nižjcga staun, ki so odvisn: od laskih gospodarjev itd. Zatorej pozor! Delajmo skupno za ve- levažno Ijudsko Stetje! Vsi smo priza- d^ti! Slabo se nam bo godilo, ako se pokaže, da nas je malo. Odločno poka- žimo, da se ne sramujemo biti Slovenci. Koinujem s pesnikom : Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos! Dolgotrajno odobravanje je sk-d:lo govoru g. dr. Dereanija. Predsednik g. poslantc Fun je vprašal, če je kateri. ki bi imel proti temu govoru kaj opominli. Ker se n nihče oglasil. je dal besedo drugemu govorniku in sicer veleč. g. dr. Andr. P a v 1 i c i. ki je rekel približnp : Ljudsko štetje je silno važna zadeva Ko bo ljudsko Stetje končano in se bo na- pravil natančen pregled v AvMriji biva- jočih prebivalcev posameznih narudnosti, st' bo po tern razkazu tudi vladalo. V nckem neniskeni listn sem čital. da Slo- venci izumiramo, da se krčiino. in da ako bo slo tako dalje. nas bo l'inalu konec. To pa ne odgovarja resnici. kajti Siovenci se množiino. To se pokazuje zlasti na Gor. Stajetskem. kjer sami Xenici pravijo, da so v nevarnosti skoro vse nemške občine. ako bo slovenska po- plava tako rastla. kakor je ra^la do sedaj. ['i> ljud>kem štetju se vlada. Tako dela tudi eerkev. Ljudsko štetje ie uže oJ starih časov silno važno. Uže v sve- teni pismu citamo. da sta .sla Jozet' in Alarija o priliki ljudskega štetja peS st'ri dni in pol iz Betlehema v Xazaret. da se vpiseta kot Ciena slavnega Davido- vega rodu. Zavedati se moramo torej velike važnosti ljudskega Stetja. V sedanjih za nas hudih časih, ko se nas povsod stiska. moramo stati tern trdnejši in po- nosni moramo biti, da smo sinovi naj- vočjega naroda v I:vropi. namrec slo- vanskega naroda. Mi Slovene: pa mo- ranio kazati povsod. da smo Slovenci. Za vzgled naj nam bodo na.^i bratje Čehi, ki so neizprosni v boju za svoje narodne pravice. To so narodni bojev- niki. ki ne odjenjajo za las. Pravil mi jo češki duhovnik, kako so si Čehi iz- bojevali svoje pravice v vseh uradih. da so postali enakopravni z Nemci. Tako n. pr. napravijo Čelii iz najmanjše kri- vice, ki se jim zgodi v narodnem oziru — reciino. če dobi Cell kako tiskovino od c. kr. oblasti v nemskem jeziku — kar celo državno zadevo. Razpravlja se o tern v dezelnem. v drzavuem zboru, po časopisju, in take reci. katerim bi rekli mi mallTnkosti, pretresajo politično o/.račje cele Avstrije. Na ta nacin so do- speli naši bratje Celii na visoko stopi- njo izobrazbe, kajti prepričali so se. da samo z zatajevanjem samega selv\ s cakaujein, z obljubami. katere so jim dajale neniske dutiajske vlade. ue pri- dejo nikamor. \'zeli so stvar resno v roke, večkrat stresli naš paiiament, mno- gokrat zagrmeii. poropotali in Slo je! Cell, kamor pride, ne govori dru- gače nego češki. Tako bi morali delati tudi Slovenci. A kaj vidimo dandanes ! Ravno narobe ! Le pojdite pogledat niar- sikaterega Slovenca, kako se sili govonti v uradih lasko ali nemSko. Potem inia vlaal v Gospodu vlč. gosp. J 0 ž.e f T 0 I» . 1 č, vpokojeni vikar stolne cerkve. Rojen je bil v Gorici 10. apr. 1842, v mašnika posvečen 1. 1868 in je služboval kot kaplan v Gorici na Pla- cuti, potern v Koinnu, kot vikar v Opa- tjemselu in v Drežnici, končno kot stolni vikar v Gorici; tu je stopil s 1. januvarjem t. 1. v stalni pokoj. Kjer je rajnki služboval, je ostal duhovnjanom v dobrem spominu, bil je goreč duhovnik in zlasti sloveč go- vornik. Pa tudi on ni pozabil svojih nekdanjih duhovnih ovčic niti njih ubogih cerkva. Spomnil se je tudi raznih ubožnih zavodov v Gorici, v katere je vložil, še pri življenju, svoje, po znano skromnum življenju. prihranjenc milo- dare, držeč se roka: od svojega daj, dokler je tvoje, po smrli namreč ni vcč tvoje. V deškem nadskofijskem novem zavodu v Gorici bo v Častnem spominu njegovo inie do konca dni, Pogreb blaguga ranjkega bo v sredo ob 2. popoludne. Politični pregled. Parlamentarno delo. Po najnovejših dispozicijah se bo parlamuntarno delo uredilo tako, da bodo najpozneje do 31. oktobra zboro- vali deželni zbori. nakar bo sklican državni zbor na 4. november. Štajorski deželni zbor zaključen. Vlada je zasedanje šlajerskega de- želnega zbora zaključila. ker so se po- gajanja nied Slovenci in Nemci razbila. Balkanska zveza. Belgrajski „Trgovinski Glasnik" poroča, da dela bolgarski kralj na zvezo Bolgarije, (irške, Srbije in Črne- gore pod protektoratom Rusije. Grškain Bolgarija sta se že sporazumeli. Razkriukani „Matin . Bukareški list „lipoche" trdi, daje pariški „Matin" zahteval od turške vlade 10 milijonov, ko je ta iskala po- sojila, da bu njeno stremljenje po po- sojilu podpiral. ker pa jih ni dobil, si je izmislil pravljico 0 vojaški konven- ciji med Turško in Romunsko. Vsi listi ostro obsojajo „Matin", da je mistifici- ral evropsko javnost. Ruski minister za zunanje stvari ime- novan za poslaoika v Parizu. Iz Petrograda poročajo, da je ruski minister za zunanje stvari. Isvolski. ime- novan poslanikom v Parizu. Domače in razne vesfi. Gesarjev god. Včeraj zvečer je priredila vojaška godba mirozov po glavnih ulicah mesta. V proslavo da- našnjega dne je bila ob 10. uri pred- poludue v stolni cerkvi slovesna sv. maša,, katere so se udeležili predstoj- niki civilnih in vojaških oblasti kakor tudi mnogo drugega občinstva. Ker se je obhajala cesarjeva SOlet- nica v času, ko so bili učenci na po- čitnicah, je odredilo ministerstvo za bo- gočastje in uk, da se v šolah namesto 18. avgusta današnji dan praznuje na poseben način, kar se je tudi zgodilo. Deželni zbor ima jutri ob 5. uri pop. sejo. Obravnavalo se bode 0 sle- dečih predlogih: Predlog 0 zvišanju in utrditvi državnih nasipov ob večjih vodnih tokih v Furlaniji; predlog, ki se tiče novega lovskega zakona in predlog glede razdelitve sedaj veljavnega de- želnozborskega poslovnega reda med poslance Potem pridejo na vrsto predlogi deželnega odbora in sicer: Predložitev volilnih spisov. ki se tičejo dopolnilne volitve deželnega poslanca v volilnem razredu mest, trgov in industrijskih krajev 11. volilnega okraja. Predložitev volilnih spisov, ki se tičejo dopolnilne volitve deželnega poslanca v volilnem razredu kmečkih občin političnega okra- ja sežanskega. Predložitev volilnih spi- sov, ki se tičejo dopolnilne volitve 3 deželnih poslancev slovenskega vele- posestva. Dobrodelen čin dežele v pro- slavo 801etnice rojstva Njegovega Veli- čanstva cesarja. Zakonska načrta 0 pre- menitvi občinskega reda in 0 uvedbi novega občinskega volilnega reda. Za- konski načrt 0 klasifikaciji ceste Noga- redo-St. Vid ob Teru-Crauglio, kakor tudi ceste Ajel-Alture-Saciletto. Resolu- cija, ki se tiče nastanitve vojaštva in prenašanja troškov za stanovanja vo- jaškim krdelom. Podaljšanje kredita, dovoljenega deželni zvezi italijanskih učiteljev za premijiranje čitanke. Po- vrnitcv troškov. ki jih je plačai cestni' odbor korminski za popravo medna- rodnega mosta čez Idrijo. Resolucija, ki se tiče rcdnega sklicevanja deželnega zbora. Zgradba vodnjakov v Yrtojbi. ZviSanje prispevka trgovski soli v Go- rici. Zvisanjc prispevka za hidrografično službo. Deželni zalogi zoper bedo. „Soča" in stavbo društva „Šolski Dom". V sobotni žtevilki napada „Soča" naš list zaradi tega, ker ji ni odgovoril na njena očitanja, da se je oddalo neko delo italijanskemu obrtniku, dasi je na razpolago „izborni slovenski obrtnik". Cü pa povemo, da na take obrtnike ne more noben odjemalec reflektirati, ki ofcrijajo svoja dela pod drugo ceno. nego jih pa po izvršitvi zaračunajo, je pač jasno in popolnoma opravičeno. da tudi „Šolski Dom", kateremu je obrtnik, ki ga ima „Soča" v mislih. eno tako „naSpilal", ne more več reflektirati na njegova dela. ,,L' eco del Litorale" in vojaški novinci. Včerajšnji „lico" priobčuje no- tico, v kateri izraža svojo nevoljo, ker so slovenski fantje. ki zapusčajo svoje domove. da se podajo v vojaško^lužbo, peli ter s tem jemali slovo od svojih. No. živimo v „nervoznem" veku. Še dobro je. da so minoli pasj; dnevi. si- cer bi pevajoči slovenski fantje spra- vili marsikoga ,,I;kovca" v novo no- rišnico. Goriški mestni svet je izdelal nov mestni statut, ki ustvarja mesto dose- danjih treli 4 volivne razrede in poveča število mestnih svetovalcev od 24 na 28 z rnandatom šestih let. Statut pride pred deželni zbor. Spomenik ponesrečenim vojakom. Goriško veteransko društvo odkrije dne 16. oktobra na soškem mostu v Podgori spomenik vojakom. ki so leta 1840. utonili v Soči. Izvozni trg v Oorici je bil za- tvorjen v soboto- 1. oktobra. Pri občinskih volitvah na Gočah dne 27. septembra so bili izvoljeni sami pristaši S. L. S. Hladilnica za argentinskc meso V Trstu. — Vodja tovarne za led v Barkovljah, pi. Zahoni, je vložil na trgovinsko ministerstvo prošnjo. naj se mu prepusti na molu Santa Tereza 3500 m2 prostora. da postavi na njem hladilnico za meso, došlo iz Argen- tinije. — Goljufije osumljena bančna urad- nika. Kakor smo poročali. so hoteli ne- znani zlikovci ogoljufati tržaško filijalko kreditnega zavoda za večjo vsoto. Zdaj so v Zadru prijeli dva bančna uradnika dalmatinskega zemljiško-kreditnega za- voda, Vukasovica in Maglerja. ki sta poslala ono ponarejeno naročilno pismo tržaški banki. Zaključek isterske razstave. — V nedeljo je bila istrska razstava v Kopru zatvorjena. Požar v Gabrovici. — V nedeljo zvečer je v Gabrovici gorelo v hiši št. 45, ki je last posestnika JosipaFurlana. Velikega morskega volka so ulo- vili ribiči z mrežo pri Trapanu v Dal- maciji. Dolg je 5*80 m. Obsega ima 4 m in tehta 2500 kg. Samo jetra tehtajo 300 kg. Prepeljali so ga v Trst v muzej ribniškega društva. Meso. Ogrska vlada je privolila v to, da se uvozi meso iz Argentinije, ali v manjših količinah kakor je zahtevala avstrijska vlada. Impozantna manifestacija Dunaj- čanov proti draginji mesa. Dunajski socialisti so uprizorili v nedeljo veli- kanski obhod po meötu, ki naj bi vpli- val na vlado, naj vendar enkrat stori energične korake, da se odpravi grozno občutljiva draginja mesa. Tega obhoda se je udeležilo črez četrt mllljona ljudi brez razlike stanov in strank. Drugo meščanstvo pa je delalo špalir in na- vdušeno aklamiralo manifestante. Tudi iz dežele je prišlo ta dan mnogo ljudstva. Ko so prišli pred parlament je množica kričala: „Proč z agrarci! Proč z mo- rilci z gladom! ProČ Bienerth in Weis- kircher." Na raznih trgih so se držali kratki govori. V „Yolkshalle" se je po krajšem naguvoru sprejela resolucija, v kateri se protestira proti nespretni go- spodarski politiki vlade. Zahtcva se neobmejen uvoz argentinskega mesa ter otvoritev mej za živino. nadalje odprava užitninskt-ga davka na meso t^r od- prava oduru^tva, ki se vrsi s posrednim kupčevanjem z mesom. F^esolucija,omenja, da je bila ta demonstracija resno sva- rilo onim, ki so krivi podraženju mesa ter resno svarilo vladi. Jmenovanje na tržaškem finanč- nem ravnateljstvu.— „Wiener Zeitung" priobčuje imenovanje gospoda Oskarja Schrey-a ravnateljem pomožnih uradov v VIII. činovnem razredu na tržaškem finančnem ravnateljstvu. Y Finančni prokurator dr. Ivan Fabiani. — V pred minoli noči je v Gradcu vsled srčne kapi nenadoma umrl v starosti 49 let finančni proku- rator dr. Ivan Fabiani. Železnična zveza med Istro in Dalmacijo. -— Ustanavlja se akcijska družba, ki bode prevzela železnično zvezo med Istro in Dalmacijo potom trajektov. „Fran Josipova cesta v Berolinu. V mestnili krogih v Berolinu se deluje na to. da bi se imenovala ena cesta po našcm cesarju. Glavnim ravnateljem južne že- leznice je bil imenovan sekcijski na- čelnik v železniSkem ministerstvu dr. Avgust pi. Weeber. Stari bankovci po 100 goldinarjev, ki so prisli iz prometa 0. oktobra 1902 in ki nosijo datum 1. majnika 1880, se še lahko do konca tega meseca za- menjajo pri glavnih denarnih zavodih in filialkah avstro-ogrske banke. Jezuit p. Volbert, rektor tržaškega jezuitskega kolegija in neinški propo- vednik v cerkvi Novega sv. Antona. je uradno premeščen v neki jezuitski ko- legij na Koroškem. Tretjina v Bosni. Upor kmetov v Bosni. ki nočejo veČ plačevati tretjine, se vedno bolj širi. V zadnjem Času so se uprli in nočejo več dajati tretjine kmetje v okraju Prnjavar ter bati se je, da to gibanje zavzame vedno veče kroge. — Aretacije v Krakovu. V Krakovu so aretirali 12 oseb. pri katerih je policija pri pri njih izvršenih hišnih preiskavah našla pištole. puške, materijal za tele- fone, streliva in mnogo knjig, doku- mentov, pisem in beležk, iz katerih je spoznati. da delujejo te osebe za revo- lucijonarce na ruskem Poljskem. Otvoritev nove železnice. — V soboto se je otvorila nova železnica Bodensee-Togenburg. Podmorski kabelj med Puljom in Splitom. V Pulju so pričeli s polaganjem podmorskega kablja med Puljem in Splitom. Delo je oddano neki tvrdki iz Nernčije. Te dni je dospel v Pulj parnik „Grossherzog von Oldenburg", s kate- rega se bodo vršila vsa dela. Polaganje kablja bo stalo 3 milijone kron. Najvišji polet z letalnim strojem je izvršil zrakoplovec Wynmalen v Mourmelton le Grand-u. Dosegel je vi- šino 2780 metrov. Koraur ni svetovati, mu tudi nl pomagatl. — Mnogokrat slišimo tarnati gospodinjo, da njena kava ni in ni za nič, ako ravno kupuje najboljšo in naj- dražjo zrnato kavo. Dobra mamica ne ve, da za okusno kavo ne zadostuje samo dobra zrnata kava, anipak da je ravnotako važna dobra cikorija, brez katere nobena kava nima ne pra- vega okusa in ne prave barve. Na dobro kavino primes marsikatera gospodinja polaga veliko premalo važnosti. Gospo- dinjam, ki hočejo imeti zares okusno in dobro kavo, *vetujemo naj kupujejo edino priznano izvrstno Eollnsko ciko- rijo v korist obmejnim Slovencern iz Kolinske tovarne v Ljubljani. Razglas — Pri sedmem sreč- kanjii obve/.nic deželnejjn posojila iz letii I "02 od 1.000.1)00 kron. katero se je vrSilo v joboto v deželni lu>i. so se srečl,&.- plačno Original Victoria stroji >u irf|l»ul]ŠI l/ufi-i ¦¦••II Ou- sedai nhstoiecil) luvau-n Za vsak stroji jamčiva 10 let. ,\ikdo liuj ut zaiiiuJl priliko ogledat si pred aakupom „Original- 7 i c t o r i a" stroje. Edina zaloga „Original- Victorja" strojev in drugih \\v alnih strojev, dvokoles ,P 11 c h " orožja, muiiicije in vseh lovskili priprav pri tvrdki Kerševani & Cuk -- Gorica Stolni trg (Piazza Duomo) štev. 9. FRANC P0DBERŠK avtorizovan kamnoseški mojster, Gorica — Tržaška cesta št. 10. — Gorica priporoča slavnemu občinstvu za bližajoči se praznik uSBh ÜBmih dUŠ dan svojo bogato zalogo nagrobiiib spomenikov bodisi priprostih, ali finih iz kraškega kamna najboljse vrste za 15 K in vise, j v zalogi ima razne kameniške plošče, žlebe, umivalaike za kuhinje, itd. itd, I Sprejema in izvršuje vsakovrstna v kamnoseško stroko = zzzzz spadajoča clela po prav zmernih cenah. zzzz: \ Telegram ! ~w |C Telegriun ! ^m WF* Telegram ! —s Ofvorifev ——ä ¦ /I-. - A-, ri>S '1- ri< '^
  • !' tii »1. ri> ,ir, ,1, ¦ ,W ¦ ^1. I I ¦ ,ki'~ />¦¦ ' />¦»'- ^l^ -'>>i'- <1> " tl\ • tt,i ¦ ri> • rt, - /1> • "t> ¦ DAZHR-JA JJMP0R10 RAŠTELJ 10 G0RI6A RAŠTELJ 10. Galanterijsko blago in igrače, stekleni, porcelanasti in emajlirani predmeti, hišna in kuhinjska oprava, luksurijozno, šaljivo in dekorativno blago, toaletni, usnjati in .red- meti za potovanje. D stainih cen: UT vln., K I, L, U, T, U. Ogleda si vse to lahko vsakdo, ne da bi bil prisiljen kaj kupiti. S spoštovanjem JOSIP SPIEGL Jun. I iska „INarodna Tiskarna* (odgov. L. L u k e ž i č.)