'S3 Ul Naslov — Address nova doba 6117 St. Clair Ave. , Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 3889) =B3 (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OP THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION ttd Bratstvo, poštenost in nesebična ljubezen članstva do .1. S. K. .led-note more isto obdržati na častni višini. .j-ntered as Second Class Matter April 15th, 192G, at The Post Office at Cleveland, O., Under the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103. Act of October 3d. 1917, Anthorized March 15th, 1925. VOL. IX. — LETNIK IX. ). 13 — ŠTEV. 13 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, MARCH 29TH 1933 — SREDA, 29. MARCA 1933 mlroWj rovi irf*m nnh: K5 a 5 oo .50 .00 I' r, o 2. oo I®- RUšTVENE in druge slovenske vesti i ;^ errsletnico svojega obstan-jo Praznovalo društvo Na-l, 1 °)°venci, št. 155 J. S. K. ,Plj°te v Blaine, Ohio, 15. nM It a' '^e I1U ve^^on°ČnO SO- Jf 7;Ve^er, z veselico, katero ŠEeriško-s 1 o v e n s k i «af* m,-. ivan Zormun. * genska mladinska šola S. UD% 'Jma v Lorainu, Ohio, pri-ta ^ [ty^a vfčer 1 • aprila “card-' Slovenskem Narodnem , ulu očno* vir Prireditev so prijaz-ey tol ‘l} 'eni stariši šolo obisku-z družinami vred in pros' k i, 's* prijatelji Slovenske nske šole. pom- in lgo. ^ * ih I edei*acijo JSKJ društev *pfl 6oa2Vl 0h!°se bo vrSila v ne' trdost „ ' aPrila v dvorani društ-v v p kovina” v Barbertonu, 1 * Se-'e °*3 dveh po- mrl • Je v Rentonu, Pa., ro-ac°b Likar, rojen leta kti P*'* **olja- iravf j ;j Škofjo Loko. V Ame- po» 4 ^ 20 let. zapu- vas ugo, dva sina m eno -i« k druMvu is«k o ,, KJ v Center, Pa. fiynj' !ertu- Minn., je po tri-jŠperr J°lezni preminil John rojen v Mlaki pri 20 ' _ ’’il je član društva Pl ftiav. ~~ Tstotam J'e dne p0vf< j. j,C;i umrla Mary Prija- 'l'l|)ievndl(|Rlu 'e |)I|UČnici P° ^ ka ir * ezn'- Zapušča so-J la jG !'v°.l'e nedoraslih otrok. čer>je' jkj v p llica društva št. 20 Albertu, Minn. rcWj*» lrf„,i . * 3&'M čan‘JtVo “Nove Dobe” je > Prep r^ve v >m. Prejelo od banske /./i iiiff i, , ^bljani par ducatov Z h i j! a 1931 in 1932, kate-a in C iu ^an^arjeva, Vodni-v°(jj]o °horjeva družba, z ®skirn ’v razdeli slo- 1 dr?-, C!ta'n'ca™ v Zedinjeni 1 Čitalnice, ki žele so 611 *Z^S vsa^e ^eh >w ,ern Potom pozvane, an a‘lij°' ^n'litre Jim bo' d6 rezPlačno, pod po-ij0 a Etične čitalnice ob-’ ^nji^V-stroške poštni-,io^,vPo5i. ,le *e oni^jeno število «w„t8Vbodo moBle le , Prvim- \ se Priglasijo terjjv, '• s^e(i obilice dela, fv° ile uredništvo-uprav- Dobe preobloženo ivunju GSece. in vsled prese- ! h p,.0stn Preureditve uredni- 2^rlev 010V’ °i bilo mogoče e P^j Llrediti I m>EC'A JABOLKA rC‘nitrdelujej0 poleg be- Popoln m pLsanih jabolk ,bcl-i rc lmU rdeča’ toda l 110 00^*1 je belo ali °etllakeiM <0Z°’ Kon8resmanu tS Po I? |V+ Mhme-:oti se je i ^ vze-nr+° h Poskusih po-|e^a sanin * 1 Ja^°lka, ki niso k°traj< NuZUnaj’ amPak tudi rv- B -'n’ci oni P°^edelski posku-r .izMj2pnjvene države bodo 'W rdečiv,* -SU kakovost orne-ecih Jabolk. likda^ išili lS® :A1 RAZNO IZ AMERIKE IN PREDSEDNIK ROOSEVELT je dne 22. marca podpisal v obeh zbornicah zveznega kongresa sprejeto postavo, ki dovoljuje izdelavo in prodajo 3.2 procentnega piva v Zedinjenih državah. Dne 7. aprila stopi postava v veljavo ter bo prodaja dovoljena v vseh državah Unije, ki nimajo svojih prohi-bicijskih postav. Države, ki imajo strožje prohibicijske postave, bodo ostale “suhe” tudi v bodoče, dokler svojih postav ne odpravijo ali izpremenijo. Nova zvezna določba nalaga $5.00 davka na vsakih 31 galon piva, poleg tega pa bodo posamezne države naložile lahko svoje davke na pivo. Pričakuje se, da bo zvezna blagajna dobila letno okoli 150 milijonov dolarjev dohedkov od licenc in davkov na pivo. Postava, ki dovoljuje 3.2 procentno pivo, velja tudi za vino in druge sadne soke. STOPROCENTNO a 1 i normalno posluje zdaj okoli 70 odstotkov bank v Zedinjenih državah. Od ostalih 30 procen tov jih nekako polovica sploh ne posluje, polovica pa deloma, to je z omejitvami. Tako poroča United Press. I ----- DELAVSKE organizacije so razočarane nad načrtom predsednika Roosevelta, po katerem iii. -Ulil., juilij uiaa brezposelnih delavcev dobilo delo pri pogozdovanju in drugih javnih delih. To bo brezposelno armado 12 milijonov mož le neznatno zmanjšalo. Organizirano delavstvo tudi ni zadovoljno z načrtom, da se omenjene delavce rekrutira po nekakem vojaškem sistemu ter porazdeli v kempe, kjer bi za svoje delo dobivali h r a n o, stanovanje in d r u g o oskrbo in po $1.00 plače dnevno: Po konferenci z W. Greenom, predsednikom A m e r i ške delavske federacije, je senatni odsek iz omenjenega načrta izpustil vse tiste točke, proti katerim je bilo največ odpora od strani organiziranega delavstva. DELAVSKA TAJNICA Miss Frances Perkins se je z vso vnemo lotila problema brezposelnosti, katerega je po njenem mnenju mogoče rešiti, če se vlada resno zavzame za to. Izjavila je, da je za Ameriko največje važnosti, da vsi brezposelni dobijo delo in tudi primerne plače. Nizke plače delavcev ne bodo odpravile depresije. Boriti se hoče za 30-urno tedensko delo, popolno odpravo otroškega dela, minimalno plačo, starostno penzijo in za brezposelnostmi zavarovanje. Za 31. marca je povabila vse vplivne unijske uradnike h konferenci v Washington. LI L .0® de«13 ir >n za' ;ga d« >a NAŠE ČITALNICE 0 NATURALIZACIJI }E TOM MOONEY, delavski agi tator, ki je bil leta 1916 obdolžen bombnega atentata na “preparedness” parado v San Franciscu in obsojen n a j p r ej na smrt, pozneje pa na posredovanje predsednika Wilsona pomiloščen na dosmrtno ječo, dobi novo obravnavo. Novo obravnavo, ki se bo vršila 26. aprila, je dovolil sodnik višjega sodišča Louis H. Ward. Splošno prevladuje mnenje, da Mooney ni kriv omenjenega bombnega atentata, v katerem je bilo ubitih 10, ranjenih pa (Dalje na 4. strani) Slovenci v Zedinjenih državah smo vsled družabnih in kulturnih potreb zgradili celo vrsto Narodnih domov, katere logično smatramo za svoja središča, zbirališča in 's v e t i š č a. Malo je večjih slovenskih naselbin širom Amerike, ki ne bi imele svojega Slovenskega doma. Cleveland, naj večja slovenska naselbina v tej deželi, jih ima celo okoli pol ducata. Večina teh Narodnih domov se ponaša tudi s slovenskimi čitalnicami. Nekatere teh čitalnic so nekaki odseki Narodnih domov, druge so samostojne kulturne organizacije, ki vršijo svoje posle v prostorih teh Narodnih domov. Slovenskp naselbine v tej deželi se zelo razlikujejo med seboj glede starosti, velikosti, kompaktnosti našega življa itd. Nekako temu primerni so tudi Narodni domovi in slovenske čitalnice v teh naselbinah. American Library Association poroča, da se je zadnje čase izposojevanje knjig povečalo za 200 procentov. Ljudje imajo več časa in več čitajo. Iz finančnih razlogov ljudje manj knjig kupujejo in si jih več izposojajo. To je vse logično in razumljivo. Zanimivo pa je, da gori omenjena organizacija poroča, da ljudje čitajo vedno več resnih in poučnih knjig. Knjig fantastične in fikcij ske vsebine se je leta 1904 izposodilo 16';, leta 1926 le 11 procentov in leta 1988 samo 9 procentov. To dokazu j e, da ljudje v vedno večjem številu čitajo knjige, iz katerih se lahko kaj naučijo. Le v nekaterih večjih slovenskih naselbinah te dežele je v javnih knjižnicah na razpolago nekaj slovenskih knjig in listov. Za večino slovenskega štiva so naši ljudje v glavnem odvisni od naših slovenskih čitalnic. Največja slovenska čitalnica v tej deželi je vsekakor Slovenska Narodna Čitalnica v Clevelandu, O., nastanjena v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave., ki je največje te vrste poslopje v Zedinjenih državah. Citateljem je tu na razpolago nad 2,000 slovenskih knjig najrazličnejše v s e b i ne, vsi slovenski časopisi, izhajajoči v Zedinjenih državah, poleg tega pa še lepo število časopisov in revij iz Slovenije. Zanimanje za to duševno hrano, ki jo nudi Slovenska Narodna Čitalnica, je zadnje čase prav zadovoljivo in se skoro lahko primerja zanimanju za javne ljudske knjižnice, o katerem poroča American Library Association. Poleg tega clevelandski rojaki pri vsaki priliki s svojo požrtvovalnostjo in naklonjenostjo pokažejo, da jim je Slovenska Narodna Čitalnica pri srcu, kot le malokatera druga kulturna ustanova. To je vredno omeniti v svrho priznanja, pa tudi zaradi zaželjenega posnemanja v okrožjih drugih čitalnic. Dobra knjiga človeka razvedruje in izobrazuje. Razvedrila in izobrazbe pa potrebujemo vsi, brez ozira kje živimo. Slovenska Narodna Čitalnica v Clevelandu prireja od časa do časa tudi predavanja, in tudi v tem oziru bi jo lahko čitalnice v drugih naselbinah posnemale. Povsod se dobijo zmožni rojaki, ki. bi lahko obdrževali poljudna predavanja. Pri tej priliki naj bo omenjeno, da se bo (Dalje na 4. strani) Spričevalo o prihodu Vprašanje: S svojo prošnjo za naturalizacijo isem vposlal Money Order za $5 za “Certificate of Arrival.” Mi ga niso še poslali. Kaj naj storim? Odgovor: Vi ga sploh ne dobite. Naturalizacijiski urad ga dobi in spričevalo »stane v spisih za naturalizacijo. Ako vas naturalizacijska oblast ne obvesti, da niso mogli najti zapisanega vašega prihoda in si zato ne morejo preskrbeti vašega spričevala o prihodu, je razvidno, da so dobili spričevalo o prihodu in vas bodo v kratkem obvestili, kdaj imate priti s pričami k naturalizacijskemu iz- praševatelju. Razptvročena žena ameriškega državljana Vprašanje: Neka ženska je postala ameriška državljanka 1. 1921 vsled naturalizacije svojega moža. L. 1931 |pa je bila od njega razporočena.f Ali je zato izgubila svoje ameriško državljanstvo? Odgovor: Ne, o^ala je ameriška državljanka. Zopetna pridobitev državljanstvu | Vprašmje: Moja žena se je rodila v Združenih 'državah. Poročila se je z menoj leta 1920, ko sem bil inozernec. Zato je izgubila svoje ameriško državljanstvo. Kako naj j ga pridobi nazaj? Odgovor: Naj vloži prošnjo za naturalizacijo, plačati mora pristojbino $10. tffičfCi mora 2 priči in dokazati svoje prejšnje ameriško državljanstvo.-Prvega papirja ne potrebuje, niti ji ni treba nikakega spričevala o prihodu, niti dokazati svoje tukajšnje bivanje. Niti ji ni treba čakati vsaj tri mesece na končno zaslišanje. Dostikrat more postati državljanka kar v enem dnevu. Ali morejo sorodniki biti priče za naturalizacijo? Vprašanje: Sme mož, žena brat ali drug sorodnik biti priča za naturalizacijo? Odgovor: Zakon jih ne zabra-njuje, ali v praksi jih nekatera sodišča ne sprejemajo kot kompetentne priče. V New Jersey, na primer jih ne sprejemajo, drugod pa. Najbolj varno je, da se ne pripeljejo sorodniki kot priče, ali da se vpraša prej, da li bo tak sorodnik priznan kot dobra priča. V newyorškem okraju mora biti naturalizacijska priča vsaj 23 let stara. flis. --------o— ----- ROJSTVA IN UMRLJIVOST ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV TELEFONSKI POGOVOR Dne 7. marca 1933 je preteklo komaj 57 let od časa, ko je Alexander G. Bell omogočil prvi telefonski pogovor. V teku dobrega pol stoletja se je ta sistem komunikacije razširil preko vseh kontinentov tega planeta. Telefonski razgovor je mogoč med 47 državami na šestih kontinentih. Pa ne samo to. Telefon nas lahko zveže z letalci v zraku in z osebami na parnikih sredi oceana. Zanimivo je, da večino telefonskega sistema v Ameriki in inozemstvu kontrolira A m e r-ican Telephone and Telegraph Co. Ta gigantska družba ima 700,000 delničarjev. Meseca oktobra 1932 je bilo na vsem svetu 34 milijonov telefonov; od teh jih je bilo samo v Zedinjenih državah 54 procentov, dasi tvori ameriški narod le šest procentov svetovnega prebivalstva in poseduje le pet procentov suhe zemlje tega Na vsakih tisoč oseb je prišlo leta 1930 v Zedinjenih državah po 18.9 rojstev in 11.3 smrtnih slučajev. V letu 1915 je bilo število rojstev 25.1, število smrtnih slučajev pa 14.1. Najvišja umrljivost je bila leta 1918, ko je dosegla 18.3 na tisoč oseb; vzrok je bila epidemija influence. V Zedinjenih državah se vedno rodi več dečkov kot deklic, pa tudi umrljivost je med moškimi večja kot med ženskami. PRIDOBIVANJE GUMIJA Kot znano, je pokojni Thomas A. Edison poskušal iz znane ameriške rastline “golden-rod” vzgojiti izboljšano vrsto, ki bi dajala toliko gumija, da bi se pridobivanje izplačalo. Do-sedaj vzgojene rastline dajejo 7.91 procentov sirovega gumija. Zvezni poljedelski department nadaljuje s poskusi, s katerimi je pričel pokojni Edison. Najbolj zgovorni so Canad-čani (o z i r o m a Canadčanke), kjer pride letno 264.8 telefonskih pogovorov na osebo. Cana-di sledijo po zgovornosti Zedinjene d r ž a v e, kjer pride na osebo 226 telefonskih pogovorov letno. Najmanj se pogovarjajo po telefonu v Češkoslovaški, kjer p ride letno na osebo le 18.1 telefonskih razgovorov. V Zedinjenih državah se izvrši letno okroglo 28,000,-000,000 (28 tisoč milijonov) te-Monskih pogovorov, v Canadi 2.525.000.000, na Japonskem pa okoli tri tisoč milijonov. V Zedinjenih državah je bilo v času viška prosperitete pred nekaj leti 20,068,000 telefonov. Od teh je bilo uradnih ali trgovskih 6,890,000, h. i š n i h ali privatnih pa 13,178,000. Do konca leta 1932 se je število telefonov v Zedinjenih državah znižalo na 14,000,000, to je ža več kot četrtino. Trgovskih ali uradnih telefonov je bilo 5,400,000, privatnih pa 8,- 600.000. Vzrok, da je število telefonov tako silno padlo, je pač depresija, ker ukinjenih je bilo največ privatnih ali hišnih telefonov. Komoditete, ki niso ne-obhodno potrebne, v slabih časih najprej izginejo. Za sedanje čase se splošno smatra, da so telefonske pristojbine previsoke, ker se niso nič znižale iz časov prosperitete. Ako se časi v doglednem času ne izboljšajo in ako ne pride do obljubova-ne denarne inflacije, ki bi vzdignila ceno blaga in vrednost dela, bo pač morala telefonska družba znižati pristojbine. Le na ta način bo mogla obdržati “zaposleno” telefonsko omrežje 86 milijonov milj, ki preprega Zedinjene države. o-------------- PRIPRAVE ZA VOJNO Kljub vsem govoricam o razorožitvi se nekatere države resno pripravljajo na bodočo vojno. Italija z veliko naglico gradi vsakovrstne utrdbe v gorah ob meji in jih veže z mnogimi cestami in železnicami z zaledjem. Francija preizkuša nove topove proti zrakoplovom, katerih izstrelki baje zadenejo sedem in pol milje visoko v zrak. Za vse svoje prebivalstvo je Francija naročila plinske maske, okrog 50 milijonov komadov. Ob nemški meji je Francija zgradila celo vrsto zakritih utrdb. Nemčija se tudi pripravlja na vojno s strupenimi plini. Nemške plinske -maske so baje najboljše na svetu. Za 80. rojstni dan se mu je rodila hčerka.' Te dni je praznoval na Vačah g. Janko Ilaš, upokojeni poštar, svoj 80. rojstni dan in ga je Fortuna obdarila ob tej priliki z lepim živim darilom. . . Štorklja se je zglasila v hiši in mu prinesla krepko dekletce, težko 4 in pol kilograma. Pa so potem praznovali pri Ilaševih kar dva rojstna dneva. Častni jubilant in vrli očka je po rodu Dolenjec iz Bučke. V poštno službo je stopil na Savi pri Litiji. Ko je velik požar uničil 1. 1903 starodavni trg Vače, so poslali gori Ilaša. Tam se je tudi poročil s sestro popularnega svojega prednika, blagopokojnega Kol-beta, vulgo “Postfranceljna.” S prvo ženo je imel Ilaš 9 otrok, pred desetimi leti pa se je poročil kot 'sedemdesetletnik s sedanjo ženo, ki je štela takrat 30 pomladi. Ta ga je obdarila v teku desetletja s šestimi otroci. Ilašu živi vsega skupaj 16 otrok, ki pa imajo tudi že dobršen ducat o t r o k, Jankovih vnukov. G. Janko se je udejstvoval tudi v javnem življenju. Je kremenit narodnjak in eden glavnih stebrov naprednih Vač. Bil je med ustanovitelji vaškega Sokola in je ves čas — tudi še danes — njegov blagajnik. D£ca iz prvega zakona je že vsa v službah. Njegov sin g. Hinko je upravnik pošte Ljubljana IV., g. Vinko je narednik-vodnik v Podgorici itd. Janko je še koren jaški kakor dren. Ob zadnjem snegu se je med vaško mladežjo sankala tudi ena njegovih hčerk. Pa si je pri sankanju zlomila nogo. Stari korenjak jo je naložil na voz, peljal v Litijo in jo sam ponesel v vagon in potem z vlakom v ljubljansko bolnico. Simpatičnemu in popularnemu očku želijo vsi, ki ga poznajo, da ostane tak, kakor je, še dolgo vrsto let. VSAK PO SVOJE Nenavaden samomor je bil izvršen v Novih Poljanah pri Bjelovaru. Premožni posestnik Nikola Selak je vzel doma sekiro ter se podal na bližnji ribnik, kjer je razsekal led, se slekel do golega ter skozi odprtino skočil v ribnik, kjer so ga naslednji dan našli mrtvega. Vzrok samomora ni znan. Borba seljaka z volkovi. Kakor poročajo iz Brčka, se je se-ljak Niko Bunič nedavno podal na pot v Gornjo Skakovo, da bi svojo sestro povabil na bratov pogreb. Na potu pa sta ga napadla dva lačna volka. Hotel se jima je izogniti, a eden volkov se je zaletel na Nika, ki pa se je branil z gorjačo, katero je besnemu volku porinil v žrelo. Po hudi borbi se je volk končno zgrudil, drugi pa je pobegnil. Niko Bunič pa se je od truda in strahu onesvestil. Poginulega volka so prepeljali v Brčko. Tehtal je 78 kg. Ljubljana dobi še letos moderno letališče, ki bo urejeno na sedanjem vojaškem vežba-lišču pri Devici Mariji v Polju. Po sodbi strokovnjakov bo to eno najlepših in najugodnejših letališč v Jugoslaviji. Računa se, da bodo vsa dela dokončana najkasneje do junija, tako da bi se otvoril promet že začetkom junija ali julija. Za Ljubljano pomeni zgraditev letališča veliko pridobitev, ker bo s tem vključena v mednarodno (Dalje np 4. strani) Vse kaže, da bo letos izredno mokra pomlad. Začela se je z dežjem in snegom, nato je pa še predsednik Roosevelt s svojim podpisom otvoril zatvornice piva in vina. :*c Vse je relativno, je dejal Einstein. Mi bi rekli bolj po domače: kakor se vzame! Na primer glede 3.2 procentnega piva. Kdorkoli v Zedinjenih državah bo pil te vrste pivo pred 7. aprilom, bo kršil postavo, kdor ga bo pa pil po 7. aprilu, bo storil patriotičen čin. Pivopivci bodo pomagali zvezni in državnim blagajnam, ker pivo bo visoko obdavčeno; pomagali bodo farmerjem, ki bodo lažje prodali svoj ječmen in hmelj; pomagali bodo pivovarnam, steklarnam, izdelovalcem prest, železnicam, voznikom, točajem in pomivačem in končno morda tudi sebi nekoliko, kadar bodo žejni. sl: Kako se Časi izpreminjajo! Zvezna vlada je pozvala pivo-varnarje naj pridejo po licence in pričnejo variti pivo. Kdo je pred letom dni sanjal kaj takega! * Amerika je vstopila v svetovno vojno v petek 6. aprila 1917. Amerika bo sklenila mir s pivom v petek 7. aprila 1933. Meni bo ta drugi petek bolj po volji. * V petek 7. aprila se boSta zopet legalno poročila naša znanca pivo in preste. Trinajst let sta bila divorsana in sta le tu in tam živela v divjem zakonu. Poroka se bo vršila v postu in še v petek povrhu, pa bo kljub temu ohcet nad vse glasna in vesela, ❖ Star pregovor pravi, da kdor želi kaj doseči v življenju, ne sme takoj po prvem neuspehu obupati, ampak mora poskušati ponovno in ponovno. Neka “zvezda” v Hollywoodu, ki je bila že trinajstkrat poročena in prav tolikokrat razočarana in ločena, je te dni poskusila svojo srečo štirinajstič. To vam je punca od fare! \ * Otroci ljubijo veliko ropota in vpitja, ker so pač otroci. Poznal sem dečka, ki je bil najbolj v svojem elementu takrat, kadar so otroci igrali “nevihto na pikniku” in mu je bilo poverjeno ministrstvo groma, da je lahko rohnel po mili volji. V praktičnem življenju pa se s samim vpitjem malo doseže. Edina izjema je znana iz časov, ko so Izraelci s huronskim vpitjem podrli obzidje mesta Jeriho. Pa to je bilo v starem testamentu in ni dandanes nič več res. * Neki sicer dobro misleči prijatelj me je nedavno predstavil skupini rojakov in dejal, da sem slovenski Brisbane. Meni je za hip kar sapo vzelo, debelo sem požrl in se pripravljal, da možu odgovorim kot zasluži, pa sem se premislil, ker so bile nekatere ženske navzoče. Kompliment je bil sicer zelo krilat, toda tako neznansko pretiran, da bi ga ne upal sprejeti niti z rokavicami. Možaka, ki napiše za časnikarski sindikat vsak dan po eno kolono in dobi zato na leto četrt milijona dolarjev plače, primerjati z vprežnim živinčetom, ki ga-(Dalje na 4. strani) T* DOPISI Pittsburgh, Pa. Glejte in čitajte, kaj bo v Pittsburghu! Slovenski dom se je odločil, da priredi za korist Slovenskega doma in članstva istega krasno predstavo “Pasijona” v nedeljo 2. aprila. Predvajale se bodo tudi zanimive slike iz domovine. Predvajal jih bo Mr. Anton Grdina iz Clevelanda. Na programu bodo tudi slovenske in hrvatske pesmi. Vsi rojaki, Slovenci in Hrvati so vabljeni na poset te zanimive prireditve. Šolski otroci naj pridejo popoldne ob 3. uri, odrasli pa ob sedmih zvečer. Prireditev se bo vršila v Slovenskem domu v nedeljo 2. aprila. Odbor Slovenskega doma se priporoča za veliko udeležbo. Za odbor Slovenskega doma: Joseph L. Bahorich, tajnik. Omaha, Neb. Na seji društva sv. Štefana, št. 11 JSKJ, ki se je vršila 19. marca, je bilo sklenjeno, da se v bodoče ne bo za nikogar več zakladalo iz društvene blagajne, ker je izčrpana, kot so vinske posode meseca maja. Kdor ne bo plačal svojega asesmenta do 25. v mesecu, ga moram po društvenem naročilu suspendirati. Prosim člane, da vpošte-vajo to obvestilo. Jaz moram delati po sklepih seje. Saj bi jaz plačal za člane, ki so brez sredstev, pa sem tudi sam vsaki dan prekratek, poleg tega pa imam še žepe strgane in izgubim vsak nikelj. To je sicer obžalovanja vredno, pa ni za pomagati. — Z bratskim pozdravom, John Urek, tajnik društva št. 11 JSKJ. nim, da vsak ima svoj dar, nekateri celo več darov; o kakovosti istih pa naj sodi vsak sam zase. Jasen dokaz, kako gledajo glavni uradniki, z izjemo manjšine, za blagor celokupnosti, najdeš, če pogledaš v gospodarsko poročilo o izdatkih, kjer vidiš, da se je plačalo sos. Mate-ša $139.05 kot dnevnice in vozne stroške na zadnji konvenciji, poleg njene redne plače! Nikdo ne oporeka, da ni omenjena delala ob času konvencije, ampak če smo dobri gospodarji, moramo priznati, da brez onih ižtisov zapisnika, ki so jih prejeli vsi delegati, bi ravno tako lahko in uspešno konvencijo zaključili; oziroma bolj, ker bi par stotakov članstvu prihra-nli, to je, z gori omenjeno vsoto in kar so stale potrebščine. Koliko jih je proti temu izplačilu protestiralo? Poglejmo v zapisnik in videli bomo, koliko je dobrih gospodarjev, ki gledajo za skupni blagor. Drugo izplačilo je bila premija za poroštvo brata glavnega tajnika zavarovalni družbi. Kakšne obveznosti pa je imela družba na-pram JSKJ, oziroma za poroštvo glavnega tajnika, ko je vendar preklicala svojo obveznost? Torej vsakdo mora priznati, da družba ni imela pravice do terjatve in Jednota ne do plačitve. In koliko jih je protestiralo? Malo, premalo, če jim je kaj za dobro gospodarstvo. Tretje izplačilo je bilo za prevozne stroške družine pomožnega glavnega tajnika. Kje je bilo v pravilih, da Jednota plača, razen za dotičnega člana, ki p o tuje po jednotinih opravkih? Kako bi bilo, če bi članstvo izvolilo za glavnega uradnika osebo, ki bi imela ducat članov v svoji družini? Ali naj Jednota plača vozne stroške za vse, kar spada v njegovo breme? In koliko jih je protestiralo proti tej izplačitvi? — Moj namen ni, da očitam onim, ki so prejeli, ampak da se opozori one, ki trdijo, da jim je za blagor celokupnosti, ko so vsi posamezniki tako popustljivi. Kdor je dober, pravičen in nepristranski gospodar, ne bo nikdar zatisnil niti levega niti desnega očesa, pa če pride predenj lastni oče ali mati, ampak sledil bo svoji vesti, kakor pravica zahteva. V imenu društva sv. Janeza Krstnika, št. 71. JSKJ: Ivan Kapelj, tajnik. postave, ki se na konvenciji napravijo, morajo veljati za vse člane, četudi se morda nekateri ne strinjajo. Vsako društvo z dovolj nim številom članov je imelo pravico poslati svojega delegata na konvencijo, kjer je lahko debatiral, predlagal in volil. O vseh sklepih se je glasovalo. Večina zmaga pri vsakih volitvah ali pri vsakem glasovanju, in to velja tudi za naše konvencije. Pravila in vse določbe, ki jih je sprejela konvencija, so bila potrjena od večine polnomočnih društvenih zastopnikov, zato so in morajo biti veljavna. Taka priporočila, kot jih je navedel sobrat Frank Ivančič iz Loraina, O., naj bi se ne vpoštevala, pač pa naj se vpoštevajo od konvencije sprejeta pravila. — Pozdrav! Frank Tichar. nina je zelo nizka: samo 10 centov za odrasle in 5 centov za šolarje do 16. leta starosti. Poskrbljeno bo za dobro zabavo in razdeljene bodo tudi nagrade najvišjim in najnižjim igralcem. Torej, vsi prijatelji slovenske mladinske šole, pridite na večer 1. aprila v Slovenski Narodni Dom! Vida Kumše, tajnica. Gilbert, Minn. Leto 1933 se je pri našem društvu sv. Jožefa, št. 20 JSKJ jako žalostno začelo. Že tekom teh par mesecev nam je smrt pobrala enega člana in eno članico. Po tridnevni bolezni je najprej umrl sobrat John Gašperlin, in sicer 24. januarja. Pokojnik je bil rojen v vasi Mlaka, fara Komenda. Dne 10. marca pa je podlegla pljučnici sosestra Marija Prijatelj. Bolna je bila le 10 dni. Zapušča soproga in dvoje nedoraslih otrok, sina in hčerko. Naše društvo šteje še sedaj 160 članov in članic odraslega oddelka, pogreba pokojnega sobrata pa se je udeležilo 15 članov, pogreba pokojne sosestrel pa 12. In v tem številu so všteti tudi nosilci! Ako bo šlo ta-| ko naprej pri našem društvu, | bosta morala kmalu društveni [predsednik in tajnik nastopati kot nosilca krste, poleg tega pa še društveno zastavo nositi. Ce pa tega ne bosta storila, se bodo. člani zgražali, češ, niti predsednik niti tajnik nista šla za pogrebom, zakaj sta pa plača- " >- ' i I ‘>.w i J- ' ’ ' - • • na! Bratje in sestre, tukaj je plača za vse enaka, in to je bratstvo. Malo več bratstva in složnosti bi prosil, da ne bodo ljudje drugih narodnosti na nas kazali. — Z bratskim pozdravom, Joseph Novak, tajnik društva št. 20 JSKJ. Ely, Minn. Vsem članom društva sv. Cirila in Metoda, št. 1 JSKJ tem potom naznanjam; da pričenši s 7. aprilom 1933 bom podpisani prevzel urad in posle društvenega tajnika. Vsi člani, ki ne plačajo svojih asesmentov na društveni seji, morejo to storiti v Kovach Brothers Meat Market and Grocery Store ali pa na mojem stanovanju, ki se nahaja na 406 E. Camp St. Joseph Kovach, tajnik društva št. 1 JSKJ. Morley, Colo. Člane in članice društva sv. Jožefa, št. 140 JSKJ poživljam, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 2. aprila. Za rešiti bo dosti važnih zadev. Razpravljali bomo tudi o prireditvi veselice v korist društveni blagajni. Ako ne bomo na ta način prišli do kakega denarja, bo treba naložiti posebno naklado na člane našega kluba, ker blagajna je čisto izčrpana. Vsem je znano, da noben član ali članica že sedem let ni plačal nobenega centa društvene naklade. Zato ni čudno, če je društvena blagajna izčrpana. Z delom gre tukaj na Mor-leyju jako počasi. Delamo le po 4 do 6 dni na mesec. Upamo pa, da se bo v kratkem obrnilo na bolje in da bomo začeli boljše delati. Na svidenje na seji dne 2. aprila in pozdrav vsem članom društva št. 140 JSKJ! Joseph Kos, tajnik. stanka, kajti dne 14, aprila 1933 poteče osem let, odkar je bilo društvo Napredni Slovenci, št. 155 JSKJ sprejeto v J. S. K. Jednoto. Člani in članice so torej vljudno vabljeni, da se kar mogoče polnoštevilno udeležijo prihodnje seje dne 9. aprila, da se vse potrebno dogovorimo za prireditev veselice. Vsi člani in članice JSKJ in sploh vsi Slovenci te in okoliških naselbin so prijazno vabljeni, da posetijo našo veselico. Pripravljalni odbor bo poskrbel, da bo na razpolago dovolj okusnega prigrizka in dobre primake in da bo sploh za vse posetnike dovolj zabave. Veselica se bo vršila v prostorih sobrata Antona Bradelja v soboto 15. aprila in se prične ob sedmih zvečer. — Vesele in srečne velikonočne praznike vsem! Paul Ilovar, tajnik društva št. 155 JSKJ. Cleveland, O. Na zapisnik glavne letne seje je vsekakor potrebno, da se poda nekoliko komentarja, da zvedo sobrat j e glavni uradniki, kako misli članstvo o njih delovanju in njih zaključkih. Napi imer sobrat F. Vraničar je podal “salomonsko razsodbo” o zaključkih, katere je podal gl. porotni odbor, saj je vendar glavni porotni odsek kot samostojno telo, in kar isti sklene, nimajo ostali glavni uradniki pravice sklepov podirati. Jedro njegove izjave tudi jasno pove, da gre mimo onih ciljev, katere imenujemo “blagor celokupnega članstva,” kajti blagor celokupnega članstva je več kakor blagor posameznika. Seveda moram poudarjati, da na podlagi pravil in na podlagi pravice. Tako se je brat F. Vraničar izjavil, da bo on vedno deloval glasom pravil v korist celokupnosti ; a takoj v drugem stavku se pogrezne v duhoslov-ca, ko omenja, da vsako človeško bitje mora braniti najprej samo sebe. Hvala lepa, sobrat Vraničar, za tako opombo; to vemo, da se vsako živo bitje bori za svoj obstanek po naravnem čutu, a m p a k kot člani skupne organizacije, imamo zakone ali pravila, da ista vpo-števamo in izpolnjujemo. Naravne čute pa ohranimo in jim lahko sledimo izven jednotinega življenja. Vsakemu je lahko zapisati, češ, jaz sem nepristranski, jaz sem vedno na strani pravice, pokorim se večini itd., toda kadar pride prilika, da se izkaže v dejanju to, za kar se izdaja, potem išče izhoda, kako bi se izkopal nepristranskega, da ne pade nanj ploha očitkov, in to opravičenih. Brata Fr. Vraničarja poročilo se mi je zdelo tudi komično, kakor roman “Dobrega vojaka Švejka.” Podobnega poročila še nisem čital svoje žive dni, da bi kdo razlagal o naravnih zakonih kar v dveh jezikih, kot glavni uradnik, in to le posamezne besede. Kaj je hotel s to modrostjo pokazati, naj ima svoje mnenje, a članstvo ima svoje, vsaj oni, ki ga osebno poznajo z zadnjih dveh konvencij. Le toliko orne- Chicago, Ul. Članom društva Zvon, št. 70 JSKJ naznanjam, da je bilo na redni seji 15. marca sklenjeno naložiti 50 centov kazni na tiste člane, ki so določeni za bolnike obiskovati, pa jih ne obiskujejo kot pravila zahtevajo. Globa pojde v društveno blagajno. Obenem opozarjam člane, da bi se malo bolj številno udeleževali društvenih sej, kajti čim več nas je na seji, tem več koristnega lahko u k r e nemo za društvo. Po mojem mnenju nihče ničesar ne zamudi, če pride na sejo. Boljše je, da se pri seji kaj pametnega in koristnega pogovorimo, kot pa da bi sedeli doma in metali karte ali pa posedali v gledališčih. Vsaj izgube ne bo. Prosim tudi člane ,da so točni s plačevanjem asesmentov. Naj tudi povem, da jaz ne bom hodil po hišah kolektat asesmentov. Komur nikakor ni mogoče priti na sejo, naj prinese asesment tajniku na dom, in sicer v petek, soboto ali nedeljo; druge dneve v tednu delam. — Bratski pozdrav! Andrew Bavetz, tajnik društva št. 70 JSKJ. Kitzville, Minn. Kot tajniku društva št. 112 JSKJ v Kitzvilleu, Minn., naj mi bo dovoljeno tem potom izraziti moje mnenje, glede sklepov, sprejetih na konvenciji. Konvencija je najvišja oblast, in Lorain, O. Na zadnji seji šolskega odbora Slovenske mladinske šole S. N. Doma je bilo sklenjeno, da se vrše redne seje tega odbora vsak prvi četrtek v mesecu, in sicer o polu osmih (7:30) zvečer. Teh sej se za-morejo udeležiti tudi staši otrok in imajo priliko predložiti odboru prošnje in pritožbe v razpravo. Starši imajo tudi pravico obiskati šolo tekom pouka. Šolski odbor prosi starše, da otroke točno pošiljajo k pouku in jih opominjajo, da pazno zasledujejo točke. Sola je za vso slovensko mladino in ima še prostora za vse one, ki žele pristopiti. Starši naj stojijo odboru na strani in sodelujejo z njim ter naj ne vpoštevajo vsake otroške muhe. Šola je za pouk in ne za zabavo. Ne gleda se na starost, ampak na znanje in obnašanje; kdor misli, da je v šoli vpoštevana starost, se moti. Koliko je dijakov v raznih šolah, ki so starejši od učiteljev. Kdor pa misli, da ni iste vrste kot ostali, lahko pristopi v odrasli pevski zbor ali v dramsko društvo in na ta način sodeluje pri slovenski stvari. V svrho večjega zbližanja in nekoliko razvedrila je šolski odbor sklenil prirediti “card-party” za na večer 1. aprila. K tej prireditvi, ki se prične ob polu osmih (7:30) zvečer, so vabljeni starši s svojimi družinami in drugimi prijatelji šole. Da se pri tej priliki malo nasmejemo, bodo p oskrbeli otroci mladinske šole in njih učitelj za lep program. Vstop- Center. Pa. Poročati mi je žalostno vest, namreč, da je naše društvo sv. Barbare, št. 33 JSKJ, izgubilo iz svojih vrst dobrega člana. Dne 17. marca je namreč umrl v Rentonu, Pa., sobrat Jacob Likar, rojen leta 1870 v vasi Čabrače pri Poljanah nad Škofjo Loko. Omenjeni je bival v Ameriki nad dvajset let, in sicer največ v tem okrožju, to je v Rentonu in Centru. Pogreb se je ob veliki udeležbi občinstva vršil dne 20. marca na katoliško pokopališče v Unity, Pa. Pokojnik zapušča tu žalujočo soprogo, dva sina in eno hčerko, v starem kraju pa nekaj sorodnikov. Spadal je k društvu št. 33 JSKJ 22 let in je bil vedno dober član. Društvo mu je poklonilo lep venec v zadnji pozdrav. Pokojnik je spadal tudi k društvu SNPJ v Rento nu. Obe društvi sta se udeležili pogreba korporativno in z zastavama. Pokojnika bomo pogrešali tu, tako v društvenem kot splošnem družabnem življenju. Bil je odločen, toda jako mirnega značaja, ljubil je družabno in društveno življenje in se je rad udeležil vsake društvene prireditve, posebno če se je šlo za društveno korist. Naj priljubljeni pokojnik počiva v miru in naj mu bo ohranjen blag spomin. Žalujočim ostalim pa naj bo izraženo iskreno sožalje. Za društvo št. 33 JSKJ: Frank Schifrar, tajnik. Akron, O. Cenjeno članstvo JSKJ in drugih organizacij v državi Ohio! Med nami ne bi smelo biti nobenega društva ali kluba, ki ne bi bil včlanjen v skupni organizaciji za brezposel-nostno akcijo in za starostno zavarovalnino. Za to se ne poteguje samo naš narod, ampak tudi Američani in priseljenci drugih narodnosti. Tudi v drugih državah so take organizacije organizirane in po nekod že beležijo lepe uspehe, drugod pa jih še bodo. Po mojem mnenju ne bo več dolgo, ko bodo tozadevni zakoni vpeljani po vseh Zedinjenih državah. Starostne in brezposelnostne zavarovalnine bi bil deležen vsak, če je ameriški državljan ali ne, samo da je zadnjih 10 ali 15 let bival v državi Ohio. Iz tega je razvidno, da iz drugih držav ne bi mogli izkoriščati tozadevnega f o n d a. V ta sklad bodo morali plačevati delodajalci posebne prispevke, delavci morda le en procent ali pa nič. Vsakemu, ki je delal pri eni ali drugi kompaniji, mu bo ista morala dati delo, ne pa odsloviti ga po 45. letu. V slučaju, da ga radi depresije odslovi, bo primorana plačevati zanj, toliko časa, da ga zopet zaposli, ako se sprejme in izvede ta zakon. Pomislimo, da je današnja moderna mašineri-ja izpodrinila 36 odstotkov delavcev od leta 1919 naprej. Ce bo šlo tako naprej, bo čez deset let polovica delavcev stalno brez dela. Torej, kam naj se obrne delavstvo, če ne k tej akciji! Vsak delavec je prav toliko vreden kot milijonar in je upravičen do poštenega življenja. Saj so milijonarjem njihove milijone znosili skupaj delavci. Zdaj je v praksi, da kadar so izčrpane naše moči, nas odslovijo, ker imajo milijone mladih moči na razpolago. Torej, kam naj gremo, kadar se postaramo? Trave jesti ne moremo, kot živina, ker naši želodci niso za to ustvarjeni. Vne-bovpijoč greh je, da danes toliko ljudi trpi pomanjkanje, ko je vseh življenjskih potrebščin v obilici. Toda z njimi razpolagajo izkoriščevalci, ki živež uničujejo z ognjem in vodo, samo da obdržijo visoke cene. Ali nismo potqm upravičeni zahtevati, da nam dajo delo in pošten zaslužek, da vzdržujemo sebe in svoje družine! Dobrodelne družbe sicer nekoliko pomagajo, toda največkrat dobi revež za nikelj hrane, ko je lačen za dva. V takem slučaju je treba samo pas stisniti. Pa je tudi pod človeško čast prositi za dobrodelno podporo, če je človek pripravljen delati in se z zaslužkom pošteno preživljati. Ko onemore, bi moral biti deležen penzije, saj je vse življenje delal za splošno korist. Ko izgaran delavec umrje, njegova žena ne dobi od nikoder pokojnine. Soprogi umrlega predsednika Zedinjenih dr- Blaine, O. Člane in članice društva Napredni Slovenci, št. 155 JSKJ prosim, da se gotovo udeleže prihodnje redne seje, ki se bo vršila dne 9. aprila. Na omenjeni seji se bo prečital trimesečni račun društva. Na seji dne 12. marca je bilo sklenjeno, da društvo priredi društveno veselico na velikonočno soboto, to je 15. aprila zvečer. Pri ti-sti priliki bo društvo praznovalo tudi oseml^tnico svojega ob- žav, dajo pet tisoč dolarjev pokojnine na leto; pokojnino dobivajo tudi policisti, gasilci in drugi, kadar se postarajo, ali pa jih dobivajo žene in otroci. Ali niso naše žene in otroci prav toliko vredni, kot žene in otroci prej imenovanih? In koliko je delavcev, ki imajo take plače, da bi si mogli tekom zaposlen j a kaj prihraniti za starost? Ali ni torej prav, da bi nam kompanisti v posebnem fondu toliko prihranili, da bi imeli s čim živeti v času depresije in na stare dni? Ne preostaja nam nič druze-ga, kot da zahtevamo tisto, do česar smo upravičeni. Tudi za naše podporne organizacije bi bila brezposelnostna podpora in starostna penzija velikega pomena. Ne bilo bi treba starih in brezposelnih članov suspendirati in črtati radi neplačanja asesmentov, kajti člani, če ne bi delali, bi dobivali brezposel-nostno podporo, če bi se postarali, bi dobivali starostno pen-zijo in bi lahko plačevali svoje asesmente. Tako ne bi bilo nevarnosti, da član izgubi pri organizaciji vse, za kar je morda dolga leta plačeval. Torej, rojaki v Barbertonu in okolici, pridružite se nam ali organizaciji v Clevelandu ali pa se organizirajte sami zase. Ta akcija se vodi popolnoma na nepristranski in nevtralni podlagi, in ni socialistična ali komunistična, kot nekateri sodijo. Celo demokratski kandidati v državi Ohio so želeli izvolitve na platformi, ki je vključevala brezposelnostno zavarovanje in starostno penzijo. Zdaj, ko so, izvoljeni, je njih dolžnost, da svoje obljube izpolnijo, in mi jih moramo na to opomniti, da bodo vedeli, da se jim lahko stolčki prevrnejo, ako ne izvedejo, kar so obljubili. Pošiljati moramo zahteve in resolucije na pristojna mesta. Ako ne bo taka zakonodaja vzakonjena že prej, bo prišla 11a splošno glasovanje potom peticij od ljudstva samega. Na vsaki resoluciji, ki se pošlje od društva ali kluba, naj se navede število članov, ker tisti, katerih se tiče, gladajo na število volilcev. Nič zato, če je kdo pri dveh ali treh organizacijah. Nihče se naj tudi ne boji, da bi radi takih zahtev delo izgubil; to se še ni zgodilo in se tudi ne bo. Vsi državljani imamo pravico zahtevati zakone, glede katerih mislimo, da so pošteni in pravični. Toda, ako ne bomo skupno delovali, ne bomo ničesar dosegli. Le s skupnim delom in vztrajnostjo lahko dosežemo zmago. S e j a naše organizacije se bo vršila 30. maja in so vabljeni vsi Slovenci in Hrvati iz Akrona in Barbertona, da se iste udeležijo; vsakemu je prost vstop. Društva v Barbertonu se lahko pridružijo nam, ali pa osnujejo svojo lastno organizacijo, kakor jim je ljubše. Ni glavno, kje se udejstvujejo, važno je, da se poganjajo za svoje pravice tu ali tam. Lahko se pridružijo tudi organizaciji v Clevelandu. Od tajnika tamkajšnje organizacije, Mr. Terbižana, smo dobili prvi vzorec resolucije, od predsednika, Mr. Černeta pa izčrpek zapisnika skupnih društev in klubov za brezposelnostno zavarovalnino in starostno pokojnino. Naj navedem tu zapisnik zadnje seje tukajšnje organizacije, ki se je vršila 23. februarja ga uspeha za pridobitev štev izven Akrona in da S: strinja s sedanjim odW Vsled tega predlaga, da sf voli drugega tajnika. No® rana in soglasno izvoljeni t a j n i co je sosestra Mart iu Petrič; za podtajnika pa J1 ^m°' izvoljen J. Jereb. Tajnik roča, da je prejel pismo i" tiči j e od Mr. Terbižana v velandu, ki izjavlja, da & seli, ker smo ustanovili 11, J1*‘ ; nizacijo, katere naloga je ' ^ vati se za izboljšanje dela'nn za razmer. Priporoča, da ak( 1 °r 1 nam zdi u m e s 111 o, da s« skliče javen shod. Pisnlt vzame na znanje. Na Pre j fia brata Jereba se sklene, ^ L* n£ sredi leta priredi piknik, * - 0 ni rega dobiček naj bi se ^ tako, da eno tretjino dob' 1,0 cijska blagajna, dve tretji11. 2 se porabi za najbolj poti*^ 0 Sklenjeno je tudi, da se r je na to, da pridobimo za ' v^e akcijo barbertonska drU" vsaj kolikor jih bo mogoča n( dalje je bilo sklenjeno, " 111 zapisnik današnje seje da| ‘?re zastopnikom društev, da P, šljejo v priobčitev njih i 1 tU lom. Prečita se pismo & | 0 u nega senatorja Mr. BukW Columbusa, Ohio, v ka^’,v’ poroča, da bo deloval, da s« ja brezposelnostnega zavfl1 ° lija in starostne pokojnine . ' niči. Pismo se vzame na ‘l nje. Sklenjeno, da se Prl „ ^( nja seja vrši 30. marca ^ 01 mi uri zvečer v klubovib , ’ štorih na 2166 Manchester j Akron, O. S tem je bil d" . •1 i! rwl red izčrpan in predsednik J 5 ’ kij učil sejo ob 10.10 zvečel< f; Leo Bregar, zapisnikar. Anton Prazij zastopnik društva št. 127 ^ 4 Joli^ 111 IZJAVA IN SVARIŠ ^ V Novi Dobi, ki je iz$* marca 1933, sem čital ,, pod katerim je nekdo, ^ler^ ali dopisnikarica, b r e zjf ^ vednosti rabil za podnM (]0 ime: “Math Golobich.” . tem potom izjavljam, da 1 žl). nega dopisa nikdar nisem 1 [j^. niti nisem o njem ničesar ^ dokler ga nisem videl v f } glasilu Nova Doba. Sva^i ^ dotičnika, ki je pod dopisuj jj bil moje ime mesto sV!’|ovjg naj bo v bodočnosti manj L. drzen. Ako se boji priti * ^ jim pravim imenom na naj bo rajši tiho. Kar vsebine dopisa, nimam mc 6r ti, toda ne dovolim, da ^^ brez moje vednosti izJ8 moje ime. Naj bo doti^ prihodnje previdnejši, da imel kakšnih nepotrebnost) Prilik. meri Math Golob11 ^ z (PRIPOMBA l#'1 Pr ŠT V A. — Rabiti tuje ^ sl« \ podpis pod dopisom je s^ 0:5'Jr petno in pobalinsko. ne pozna podpisov vseh članov in v mnogih slučaj di ne more ugotoviti, če Je, pisani dopisnik sploh čla1’^ K. Jednote. Recimo, da gori omenjeni dopis pole % vsebine, recimo, da bi val kakšne neosnovane °*3 ve ali neresnične trditve * N ene ali druge osebe, v ^ r S sitnosti bi lahko prišel U’ ^ in v kakšne stroške Je .> , Dobro bi bilo, da o sličnih slučajih nekoliko šjjajo tisti, ki tako radi P°.c.ej° ja jo, da bi moralo bi^. priobčeno,” češ, “saj ^ “bi jamči za vse s svojim H ^ som!”) joiJl Zopet pošiljam nekaj J za Novo Dobo. Zadnji ^ c mi je bilo povedano, da . cagu malo postrani gl0® < tQ..s govorijo, da se malo Pl'. iL , hvalimo v Novi Dobi. pa morejo, če se P0*’v | 1 saj se tudi imamo s čitajte o naših kegljači*1', so se postavili, ko so se |* ‘s 20. in 21. marca vozili P in Indiani! Kaj niso ' (Dalje na 3. strani) (N: se j, lahk< P jolio rpmo, 0 ■ se Pog z tlO Iti 0] H; “Predsednik otvori sejo ob polu osmih zvečer. Zastopniki društev so navzoči vsi, razen enega. Zapisnik zadnje redne seje je bil sprejet kot čitan. Citajo se poročila zastopnikov, ki poročajo, da p r i društvih, kjer so se udeležili sej, ni bilo pravega uspeha, pač pa je upanje, da se jih sčasoma pridobi za to akcijo. Odzval o se je društvo Triglav, št. 48 SNPJ in poslalo zastopnika na današnjo sejo. Tajnik poroča,' da, kot je razvidno, nimamo povoljne- ;1ost, eJe Ms tu ul DOPISI tev da * odW (Nadaljevanje z 2. strani) ]a si S(1 nikogar nr> boje? Zato Not*,lahko hvalimo, da’slovenska iljeD*1 lolietskih fantov ne “sfali.” Mart ^1 junaki, ki se nikogar ne. pa jt Jimo. Kamor gremo, vse po-jnik p'no, nič pred nami ne osta- 10 i" ‘ ^ nas se pa le veliko piše, a v r se nikdar ne izbriše. Sa- 'S Pogled, korak en, dva, tri, ili | J'h že leži na tleh vseh deje 1 Kar po vrsti se vrstimo, jela' F za drugim jih podimo. 1 a\'!r !^r° se lih postavi vseh 'a St 'ez* vse na °kr°g >ism« deset. Nas nič ne skrbi, pr« . r,a bojišču okrog se govori, e’ \ nam Gnakih ni. Kaj ma-ik, ; 0 fin, ki smo še fantje mla-! rži! m is -1(:a^ nazaj v državo II-d0..1* tu v/* v mesto Joliet, da se bn* |o v{ ° valijo in pobahajo, kaj .tl^erik-1' nare pj-ji s^daj, pa §e kaj ob dru- • $ !*° ve°Z?0Sti- Fantje so bili ; ^ ko so se vrnili. — j Vseni članom in člani-1' ' K- Jednote! ičaj'11 tajnik ,, Frank Pirc, e je ^ društva št. 66 JSKJ. ;lan1 da ^ Tuka,- Barberton, O. jolf p(lt;lj0' p ^arbertonu se bo v v' e^eraei- aprda vršila seja c opijskih društev tve ■ atli tj,. vla se bo vršila v dv9-v ^ St. >jStva “Domovina” na ut1 ^ejii]0 ‘ Naše društvo je Je^! SJ, a ae zastopnike dru-ta^( Noli"^6 Prav bratsko in ;o rTžavi 0".°- Društva JSKJ v i l,0|,ejo sv0’10 S° Proaena» da poš-jiti ll^o, ^ ,e zastopnike polnošte-dof|r°bit ^ vSe kaj ukrene za do-,n n ^ (]^ -Jednote. 4 JSKj V° SV- Martina, št. ,olM;l Anton Žagar, tajnik, iij ( • ‘J’ iL^lad ^ *i_ . CJeveland, O. • ‘ t)tini vaja 'n vse zeleni, '<-1^1(| »e }!0v a ŽVl'goli. Ravno ta- P 1 e IJko ra^m° tudi delavci ne-Kll,!,1 6*iili “vv®®eliti, zato smo jhvT^at n(T^ani.” da se zopet f'i°.ll<0 Pozabavamo i »e >'»■ Zatvi ‘' i bo?n“ veseli>Cl11' da Prh'edim<> P", ° I a»SC° * M«™ v w a zvečer v spodnji dvorani S. N. Doma. Zabave bo dovolj za stare in mlade. Torej, ne pozabite v soboto, da se skupno poveselimo. Petja in plesa bo dovolj. Za grla in želodce imamo tudi nekaj izvrstnega, torej le pridite, da se prepričate. Koncem bomo pa še skupaj zažingali: “Kaj nam pa morejo, če smo vesel’?-—Nič!” Na svidenje prvega aprila! Anton Vehar, član društva št. o7 JSKJ. Cleveland, O. Skupna društva J. S. K. Jednote v državi Ohio imajo svojo sejo dne 2. aprila ob 2. popoldne v dvorani društva “Domovina” v Barbertonu, O. Prošeni so vsi društveni zastopniki, da se zagotovo udeležijo seje, posebno se apelira na ona društva, ki se niso dosedaj še odzvala, da pošljejo svoje zastopnike. Enako so prošeni tudi glavni odborniki, da se odzovejo tako kot na zadnji seji v Lorainu, O. Pravila rabijo nujnih sprememb, akoravno so komaj v veljavo prišla. Potom splošnega glasovanja se da veliko več pametnega in koristnega ukreniti kakor zamore katerakoli konvencija storiti. Tam so potež-koče—prvič, ker / vlada huda vročina; drugič, pohlep po časti; tretje so želje po zaslužku, ovira delo tudi strahopetnost, utrudi j ivost, brezbrižnost in pa ker je čas tako tako dragocen, da se ga ni mogoče dotakniti. Na zadnji seji je bil izvoljen odbor v to svrho, da pripravi gotove inicijative, ako se bodo društva strinjala z istimi. Za federacijo ohijskih društev JSKJ: Ivan Kapelj, tajnik. -------o------------------ j Razprave o iniciativnem r predlogu ' •--------------------- b Kitzville, Mirin, t Društvo sv. Janeza Krstnika, j r št. 112 JSKJ je na svoji redni r ?eji dne 19. marca vzelo v pre- ^ :res iniciativni predlog društva r sv. Alojzija, št. 6 JSKJ, v Lo-!j rainu, O., ter je soglasno skic- s nilo, da omenjenega iniciativ- g nega predloga ne podpira. Na- c še društvo smatra za potrebno y in koristno, da si Jednota zgra- j :li svoj lastni dom, ki ga v res- ) nici potrebuje. Že 35 let posluje v Ely ju v tujih prostorih, | pa naj bi enkrat dobila svoj ^ lastni dom, ki bi bil v ponos ] vsemu članstvu JSKJ, posebej , pa še naselbini Ely. Konven- , cija je najvišja instanca Jed- ] note, zato naj bi se njeni skle- ■ pi vpoštevali. ( Za društvo sv. Janeza Krst- j nika, št. 112 JSKJ: ■ Marko Majerle, zapisnikar. , -------------------- I Chicago, 111. | Glede grad n je jednotinega urada v mestu Ely, Minnesota, je zadnje čase v našem glasilu mnogo razpravljanja. Nekateri zagovarjajo in hvalijo ta načrt kot koristen za Jednoto,; drugi ugovarjajo in kažejo na škodo, katero bi imela naša organizacija. Cast pionirjem v mestu Ely, ki so ustanovili našo Jednoto, toda pomisliti je treba, da je Jednota dosegla sedanje število članov in sedanje premoženje le s pomočjo večine članstva, ki biva izven države Minnesota. Nimam natančnih številk pri rokah, toda povprečno rečeno, je vsaj tri četrtine članstva JSKJ izven države Minnesote. Ne bom se spuščal v podrobnosti, ker se za to zadevo že itak porablja veliko prostora v našem glasilu, toda od nekaterih strani želim tudi jaz to reč osvetliti. Po mojem mnenju bi bila velika nesmisel zdaj graditi lasten jednotin urad. Res je že kupljen prostor za stavbišče, ki i stane nekaj tisočakov, toda za-i to še ni treba zakopati tja na-■ daljnih tisočakov jednotinega i denarja. Ako je glavni odbor kupil tisto stavbišče res tako poceni, kot nam je bilo poroča-no, naj ga skuša prodati. i se dobro proda, naj se jih nagradi za to. Gledati moramo tudi na desno in levo, ne pa samo naprej. Zagovornike gradnje jednotinega doma bi vprašal, koliko nas starih članov, ki vzdržujemo Jednoto, bo še v organizaciji čez deset let? Dvo-j mini, da nas bo polovico. Seveda, zanašamo se na našo mladino,'toda na to ne smemo dosti zidati Da se tukaj rojena naša mladina ne bo dosti ogrevala za slovanske podporne organizacije, lahko vidimo že danes. Danes je še lepo število te mladine v Jednoti, ker je ta-korekoč prisiljena, ker starši i plačujejo asesmente zanjo. Ko-; liko pa je te mladine, ki plačuje asesmente pri nafi Jednoti sama? Ko se mi preselimo v kraje, odkoder ni vrnitve, bo le malo naše mladine osta’o pri J. S. K. Jednoti. Po večini ta mladina že zdaj spada k raznim ameriškim zavarovalnim družbam. Kdo se bo zanimal za našo organizacijo in njen urad, ko nas starejših zmanjka? Torej bo urad, če ga zgradimo, direktiva izguba za organizacijo. Zadnja konvencija, kot zna no, je sprejela tudi resolucijo za združenje. To je bila vsekakor ena najboljših točk, ki so bile sprejete na konvenciji. Pc mojem mnenju je združenje neizogibno in bo gotovo prišlo v | doglednem času. Kaj nam bo v takem slučaju koristilo tistih par opek v jednotinem uradnem poslopju? Ali si mogoče kdo' predstavlja, da bo v slučaju , združenja ostal glavni urad vii Elyju? !i Glavni tajnik je poročal, da * je sklad mladinskega oddelka j mnogo nadsolventen in da se del tega denar j a# lahko porabi za gradnjo jednotinega poslopja ter da ne bq za gradnjo tre-; ba nikakih naklad. Čast, ko-mur čast, toda tudi denar v j, mladinskem oddelku smo^ sku- j paj spravili "starsi,”’ ki plačuje- | mo asesmente za naše otroke.1 Naj se pa mladinski asesmenti suspendirajo za eno leto, mesto samo za tri mesece, če je denarja odveč. To menda ni i protipostavno in staršem, ki plačujejo mladinske asesmente, j bi bilo v precejšnjo olajšavo. Mnogo bolj bratsko bi pa še bilo, če bi se s tem denarjem plačalo nekaj asesmentov članom, ki so zgradili ta nadsolventen sklad, da se jih pridrži v Jednoti. Žalostno je, da morata biti oče in mati, ki sta plačevala asesmente v mladinski oddelek, črtana iz Jednote, ker ne moreta več plačevati svojih asesmentov. Jaz ne vem, morda je to res protipostavno, toda čudno se mi zdi, da je postavno porabljati ta denar za nepotrebne reči, za potrebne pa ne. Zagovornike graditve jednotinega urada bi vprašal, če so se posvetovali z odborniki dveh večjih slovenskih podpornih organizacij, ki lastujeta svoja poslopja za urade. Od njih bi izvedeli, če lastna poslopja prinašajo dobiček ali so v škodo organizacijam. Sicer pa se to lahko čita v njihovih glasilih, ' in bi ne škodilo, če bi se naši člani o tem tam prepričali. Pred par dnevi sem se mudil ' v chicaškem nebotičniku, ki se ' vzdiguje 38 nadstropij visoko. ' V tem nebotičniku so razni prostori za pisarne, seje, zabave itd. In veste, da je v tem po- - slopju 18 nadstropij popolno-3 ma praznih! V dvajsetem nad-s stropju sem vprašal agenta, ko- - liko računajo za pisarniški pro-č stor 54 čevljev dolg in 24 čevljev širok. Odgovor je bil: — - $65.00 mesečno ali $700.00 let-n no! In v tej vsoti so vštete še - razsvetljava, gorkota, voda in :i druge komoditete. Bratje in sestre, takšnih ir še boljših prilik imamo danes a tukaj in tudi drugod v obilici r Zaradi tega bi bila naj večja ne- smisel gradili lastno poslopje v sedanjih časih. Poglejmo razne velike družbe s stoti roč i članov in mnogimi milijoni premoženja, ki imajo svoje urade v najetih prostorih, z vsemi ugodnostmi, ter so pri tem še zavarovane proti ognju in drugim nezgodam, in to za manjšo najemnino kot pa stane naše ljubo malo J. S. K. Jednoto. Kje bo glavni urad, kadar se združimo, ne vem. Mislim pa, da ne v lastnem poslopju katerekoli slovenske organizacije. V to svrho so priporočljiva mesta, kot sta Chicago in Cleveland. To bi bila res središča in na tisoče dolarjev bi se prihranilo. Torej, člani in članice JSKJ, kadar pride zadeva o gradnji jednotinega urad a na splošno glasovanje, g 1 a s u j t e j proti lastnemu uradnemu poslopju, ker Jednota ne potrebuje več stroškov kot jih že ima * Priporočal bi tudi društvom in članstvu v splošnem, da apelira na glavni odbor, da pri prihodnji seji zniža obrestno mero za posojila na certifikate članov. Ta denar je vendar članski in članstvo je upravičeno do boljših pogojev, to je do nižjih obresti. Tuje korporacije plačujejo od jednotinega denarja 3, 3 m pol do štiri procente obresti, člani pa naj plačujejo po šest procentov. To vendar ni bratsko. To določbo lahko glavni odbor na seji sam izpremeni in se lahko s tem izognemo stroškov splošnega glasovanja. Čez dobre tri mesece bo zopet od-borova seja in takrat se lahko to predrugači, če bo članstvo za- ’ htevalo. Ako odborova seja temu ne ugodi, pa se poslužimo iniciativnega predloga. — Bratski pozdrav! John Zvezich, član društva št. 70 JSKJ. Pueblo, Colo. Dolgo se nisem oglasil v našem glasilu Nova Doba in tudi sedaj se še ne bi, ako bi ne mi-jslil, da.,se dela krivica nam člu-|nom širom Ameriko. Na zadnji konvenciji je bil sprejet predlog ali takorekoč resolucija, da naj glavni odbor JSKJ zida jjednotino hišo za $20,000, in j glavni odbor je šel, ter kupil prostor (lote) za $4,000, reci: štiri tisoč dolarjev. In to v Ely, Minnesota! Jaz ne bi rekel nič, ako bi to bilo Duluth, Chicago, Cleveland ali kakšno drugo veliko mesto, ampak Ely! Mesto na kraju ali koncu sveta, mesto brez bodočnosti, katero . sloni samo na tisti železni ja-Ji mi (ore mine), katero lahko U. : S. Steel zapre danes ali jutri! In glavni odbor je šel in plačal ; $4,000 za par lotov! Ako bi bil šel odbor še en ali dva bloka naprej ali vstran, bi bil lahko kupil za $4,000 toliko zemlje, da bi se lahko cel Ely premaknil nanjo. To se mi vidi malo sumljivo. Naš glavni blagajnik tudi piše, da bomo imeli velik dobiček, ako bomo zidali in nam je podal nekaj računov, ki pa niso popolni. Jaz vprašam j našega blagajnika, da naj tudi’ zračuna, koliko obresti bi prineslo v dvajsetih letih $.20,000 po 4 odstotke, in dobil bo prav lepo vsoto ali takorekoč malo več kakor $20,000. Potem naj prišteje še davke, zavarovalni no, rent od vode in vse drugo, česar Jednota ne plačuje sedaj, pa bo prišel tudi on do prepričanja, da se ne izplača, da bi zidali svoj Dom. Brat blagajnik nam je podal tudi račun od' sedanjega posestva ali lotov, koliko davkov bomo plačali v dvajsetih letih in tudi koliko obresti bi dobili od $4,000, katere smo ali je plačal glavni odbor za zemljo, ako ne bomo zidali doma. Kaj je sedaj tista zemlja brez vredno-! sti? Ako je bila vredna $4,000 i za JSKJ, je menda vredna polovico toliko, ako ne zidamo in i se jo naj proda, pa bomo izgu-i bili samo $2,000 in nam ne bo . treba izgubiti $20,000 v desetih - ali dvajsetih letih ali pa v slu- čaju, da se združimo s katero drugo organizacijo. Ako se pa to zgodi, da bomo še potem imeli glavni urad v Elyju, se naj potem dela skupni Dom. Zatorej prosim vse člane naše Jednote, da dobro premislijo, predno bodo volili, ako pride zadeva na splošno glasovanje, da se ne bodo potem kesali, ko bo prepozno. Anton Kochevar, predsednik društva št,. 42 J. S. K. Jednote. Cleveland, O. NA SVETU NI ZDRAVNIKA!—Kakor ste čitali odgovor na moj dopis od brata glavnega blagajnika, ste videli, da bi se rad izmuznil iz zanke, katero je nastavil članstvu JSKJ. Če imajo proračun za novo stavbo, zakaj pa istega ne obelodanijo, da bomo vedeli s kom ima članstvo za opraviti in zakaj. Petkrat $49.74 je $248.70. Dvajsetkrat $248.70 je $4,974, take so številke, ako iste pomnožimo. Ali ni res tako, brat glavni blagajnik? Za to ceno se taka velika “farma” kupi v milijonski vasi, ne pa v sedemtisočnem mestu. Beseda “slaba investicija” tudi ni prišla iz Ohio, te besede so iz Minnesote. Ali ni res tako, John, od društva št. 30 v Minnesoti? Da bom zelo kratek, akoravno sem velik po postavi, moram mimogrede vprašati, če so v Hibbingu, Minn., in New Du-luthu, Minn., tudi minnesotska društva? Odgovori naj Joseph L. Champa, od društva št. 2 v Ely, Mirnu Najbolj me pa veseli, ko vidim ime Louis J. Kompare, da vendar vem, da zna pisati. Če bi naša Jednota imela še en par inicijativnih predlogov za v korist elyške naselbine, sem siguren, da bi naš brat glavni blagajnik postal dober j dopisovalec. Ni pa “specialista za oči,” da j bi tisti pesek pobral iz oči, katerega je nasul brat glavni blagajnik članstvu Jugoslovanske Katoliške Jednote. — Pozdrav! Frank Kačar, član društva št. 37 JSKJ. Federal, Pa. Društvo sv. Barbare, št. 4 J. S. K. Jednote je na svoji redni mesečni seji dne 12. marca vzelo v pretres iniciativni predlog | društva št. 6 JSKJ, tikajoč se zidanja jednotinega doma, in smatra, da je pravilno, da gre zadeva na splošno glasovanje. Društvo št. 4 JSKJ torej podpira gori omenjeni iniciativni predlog. John Demshar, tajnik društva št. 4 JSKJ. r t Euclid, O. j Društvo Napredek, št. 132 J. j S. K. Jednote je na svoji meseč- j • ni seji dne 12. marca razmotri- 5 i valo o iniciativnem predlogu ) i društva št. 6 JSKJ v Lorainu, ( l Ohio, ter z večino glasov skle- i' nilo, da podpira omenjeni inici-j, - ativni predlog. — Za društvo;. ) Napredek, št. ^32 JSKJ: John Korenčič, tajnik ) -------------------- j De Pue, 111. Društvo Slovenski bratje, št. » 130 JSKJ je tudi razmotrivalo i o iniciativnem predlogu društva - sv. Alojzija, št. 6 JSKJ, in se * je izjavilo, da podpira omenjeni iniciativni predlog. Naše društ- .1 vo je zato, da se ne zida jedno- - tinega doma niti zdaj niti po-o zneje. Naše društvo je še pred - konvencijo naročilo svojemu de-; d legatu, da glasuje proti takim t- predlogom, če bi prišli na dnev-o ni red konvencije. Kot znano, e je bila na 14. konvenciji spreje-)- ta tudi resolucija, s katero so 0 se odprla vrata za združenje. )- Lahko se zgodi, da se naša Jed-n nota združi, s kako drugo Jed-i- noto ali Zvezo, in kdo zna, če o bi bil potem še glavni urad na h | Elyju ali ne. Zato nikakor ni i- priporočljivo, da bi se zdaj zi- >v 27 I dal jednotin urad. Denar v mladinskem skladu pa naj ostane, kjer je. Če ga je odveč, se naj pa še oprostijo nadaljni asesmenti mladinskega oddelka, da bodo starši lažje plačevali druge asesmente. Apeliramo na druga društva JSKJ, da podpirajo iniciativni predlog društva št. 6 v Lorainu, O., in da se izrazijo proti zidanju jednotinega urada v sedanjem času.—Bratski pozdrav vsemu članstvu! Za društvo Slovenski bratje, št. 130 JSKJ: Ignac Benkše, tajnik. IJniontown. Pa. V našem glasilu, katero pridno čitam, vidim protest za protestom, in največ jih je proti zidanju jednotinega doma. Zdi se mi, da se članstvo brez potrebe preveč razburja. Največ protestov je iz države Ohio. Za zidanje jednotinega doma se pa najbolj poteguje članstvo iz države Minnesote. Torej, katera stranka bo zmagala? Gotovo tista, katera bo močnejša, kakor je navada pri drugih volitvah. Vprašala pa bi Slovence v državi Ohio, zakaj niso bili pred 35 leti tako pridni, kot so bili rojaki v Minnesoti, pa bi bili j oni ustanovili J. S. K. Jednoto, I pa bi bila zdaj mirna Bosna! f Gotovo bi že zdaj jednotin dom j stal kje v državi Ohio. t Mnogo jih je, ki pišejo, da 1 jednotin dom organizaciji ne bo ‘ v korist, ampak v škodo. Ali . je res, da kdor ima lastno do- > movanje, da mu je v škodo? Ali ■ je res toliko na boljšem tisti, ' ki mora leta in leta plačevati I najemnino? Izkušnja me uči, 1 da je navadno vedno na boljšem 1 tisti, ki ima lastno domovanje, četudi mora plačevati davke, zavarovalnino in stroške poprav, . kar naštevajo dopisniki v na- : šem glasilu. Po mojem mnenju se moti vsak, ki misli, da bo lastni dom v škodo Jednoti. Vprašala bi tudi člane, zakaj 1 smo pošiljali delegate na kon- j ■ vencijo? Ali zato, da so šli gle- • dat mesto Indianapolis? Ali ! zato, da so Jednoti napravili ne- ■ kaj tisočakov stroškov? Poslali smo jih pač zato, da za bodoč-( • nost Jednote vse n a j b o lj š e ukrenejo. Vsako društvo je sa- • mo izbiralo delegata iz svoje • srede, torej je vsako društvo ‘ izbralo gotovo najboljšega in ■ najbolj zmožnega člana. Vsaj ' tako bi moralo biti. Proti kon-3 venčnim sklepom pa je zdaj to-1 liko protestiranja! 3 Kakor je razvidno iz poročila • iz glavnega urada, se bo denar iz mladinskega oddelka investiral v jednotin dom, če se isti zgradi. Ne bo treba zato nikakih naklad ali izrednih asesmentov. Nekje mora biti denar mladinskega oddelka investiran, in zakaj bi ne bil v jednotinem poslopju? Asesment mladinskega oddelka je majhen in gotovo za istega ne bo naklad, ker je bilo že več asesmentov suspendiranih, t r i j e že kar v leto-šnjem letu. Če je že na vsak j način treba protestirati, zakaj se ne protestira proti sistemu |pasivnosti? Morda bi bil glavni odbor na letni seji sestavil iniciativo za izboljšanje sistema pasivnosti, kar se meni zdi važno. Izboljšani pasivni si- i stem bi bil v veliko pomoč po-. sebno pri takih članih, ki ima-! jo cele družine vpisane v JSKJ, i plačevati pa mora en sam. Če- - tudi vsota v slučaju pasivnega ■ člana ne bi presegala 100 dolar- - jev, bi bila velika ugodnost, če I ne bi bilo treba plačati ases--imenta za nazaj. i Moje mnenje je, da naj bi se - z delom za zgraditev jednotine-, ga poslopja nadaljevalo, če - mora glavni odbor konvenčne > sklepe vpoštevati v drugih za-. devah, naj tudi vpošteva sklep - za graditev jednotinega urada. Tudi druge podporne organi-ijzacije imajo svoje domove, pa i jim niso v škodo, zato mislim, i da tudi JSKJ ne bi bil lasten - urad v škodo. Ne bodimo nevo- Iggi -HLilim i«« IWrtJMfcN.1__L. sijivi sami sebi, ampak bodimo složni in strpi ji vi, kajti vsakemu posamezniku še nikoli ni bilo ustreženo in nikoli ne bo. V slogi in bratstvu je moč. Saj bo tudi to krize, ki jo danes prekladamo z rame na ramo in se vsled tega jezimo nad vsem in protestiramo čez vse, enkrat konec. S tem bo tudi prisijalo med nas več bratske ljubezni. Rose Stipech, članica društva št. 55 JSKJ. Finlevville, Pa. Na redni seji društva sv. Frančiška, št. 148 JSKJ, ki se je vršila dne 12. marca, smo razpravljali tudi o iniciativnem predlogu društva št. 6 JSKJ, in smo sklenili predlog podpirati. Prišli smo do zaključka, da so za enkrat preslabi časi, da bi zdaj gradili jednotin dom. Delavske razmere so slabe in, ker ni dela, tudi ni jela. Zato ni čudno, če pride do različnih razburjenj in protestov med člani. Vsak je kar sam nase jezen, pa bi se rad znesel nad tem in onim. Kar malo potrpimo, saj pravijo, da potrpljenje je božja mast. Seveda, reveži smo, ki se moramo mazati s to mastjo že leta in leta. Čitali smo, da je nedavno v New Yorku umrla neka ženska, ki je zapustila svojemu mačku 20 tisoč dolarjev, medtem, ko več kot dvajset tisoč brezposelnih v mestu New Yorku strada. Podobni slučaji se godijo v mnogih krajih te dežele. Sicer pravijo, da za vsakim grdim vremenom solnce sije, toda za nas uboge delavce so pa že dolgo tako debeli oblaki na nebu, da jih sonce ne more prodreti. Toda vedno ne bo tako, časi se izpremi-njajo in z njimi se bodo tudi razmere. Regrat že raste in to je prva tolažba. — Bratski pozdrav ! Za društvo št. 148 JSKJ: Frank Pernishek, predsednik; Anton Mikec, tajnik. Ely, Minn. Na redni seji društva Slovenec, št. 114 JSKJ. ki se je vršila 19. marca 1933, je bilo soglasno sklenjeno, da to društvo NE podpira iniciativnega predloga društva št. 6 JSKJ iz Lo-raina, O., ki se tiče graditve jednotinega poslopja v mestu Ely, Minn. Naša Jednota je bila rojena v mestu Ely pred 35 leti. Krajevna društva, ki so bila organizirana širom Zedinjenih držav po tem času, so dolžna hvaležnost članom te naselbine, ki so posedovali previdnost in korajžo, da so organizirali tako Jed-; noto v zgodnjih pionirskih dneh. Mi apeliramo na naše brate in sestre, da stojijo z nami in odklonijo iniciativni predlog društva št. 6 JSKJ, ter da se izvršijo želje in določbe zadnje konvencije. Z bratskim pozdravom, J. J. Boldin, tajnik društva Slovenec, št. 114 JSKJ. _____ Cheswick, Pa. Društvo “Vesela bodočnost,” št. 203 JSKJ je na svoji redni ' seji dne 19. februarja vzelo v I pretres in razmotrivanje inici-' ativni predlog društva št. 6 J. ' S. K. Jednote v Lorainu, O., ki ' se tiče gradnje jednotinega do-’ ma, in je z večino glasov skle-' nilo, da podpira omenjeni ini-1 ciativni predlog. Sklenjeno je ■ bilo tudi, da se tozadevni društ-! veni sklep sporoči na glavni ' urad in se obenem objavi v našem glasilu. ! Za društvo “Vesela bodoč-" nost,” št. 203 JSKJ: Joseph Yelovcan, tajnik. k Omaha, Neb. ’l Na redni mesečni seji društva sv. Štefana, št. 11 JSKJ, ki " se je vršila 19. marca, smo vze-1 li v pretres iniciativni predlog l’ društva št. 6 JSKJ, ki se tiče rt ;gradnje jednotinega doma, in '-1 (Dalje na 7. stra'nl) :h led “J'fo'Va Doba99 v VSAK PO SVOJE GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE J Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina za člane 72c letno; za nečlana $1.50; za inozemstvo $2. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. (Nadaljevanje iz 1. strani) ra po 12 do 16 ur na dan za pohlevno življenjsko plačo, ki mu je še tu in tam očitana, je višek trpinčenja in norčevanja. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; non-members $1.50 Advertising rates on agreement NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. IX. NO. 13 Pokonci glave! RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA Živimo v takih časih, da včasi tudi profesionalnim optimistom zmanjkuje vedrega razpoloženja. Komplicirani gospodarski stroj se le z veliko težavo premika, včasi malo naprej, včasi malo nazaj, pri tem pa ropoče, hrope, stoka in sili zdaj v ta zdaj v oni jarek. Naš gospodarski sistem je podoben velikemu modernemu avtomobilu, ki je opremljen z vsemi mogočimi pripravami za vse prilike in neprilike, pa je kljub temu obstal v strmem klancu nad prepadom. Voznik tega avtomobila, ki je brezhibno vozil po široki, ravni cesti in si je domišljeval, da ga ni boljšega šoferja pod soncem, si ne zna pomagati. Potniki, ki so se zaupali temu samozavestnemu šoferju, stojijo preplašeni okoli in tudi ne vedo kaj početi. Tega samozavestnega šoferja predstavljajo finančni in drugi gospodarski voditelji te dežele, ki so v takozvanih normalnih časih hoteli vse vedeti in znati in se niso pustili od nikogar učiti. Preplašene potnike predstavlja masa ljudstva, ki je zaupala tem svojim voditeljem in ki je bila do gotove meje naravnost primorana se z njimi \oziti. Avtomobil našega gospodarskega sistema je tako grdo zavožen in polomljen, da ga bodo mogli le izurjeni mehaniki zopet spraviti v obrat; morda bodo morali sploh sestaviti popolnoma nov stroj, ki bo primeren za izpremenjene razmere. Položaj je vse prej kot razveseljiv, toda obupen ni. V deželi je dovolj denarja, dovolj živil, dovolj stanovanj, dovolj življenjskih potrebščin in opreme vseh vrst; dovolj je tudi izvežbanih delavcev in volje za delo. Treba je samo pravih mehanikov, ki bodo ta polomljeni sistem uredili, in tudi teh nna tako velik narod kot je ameriški na razpolago. Vsa nesreča izvira iz dejstva, da do zadnjega časa ti izurjeni mehaniki niso mogli do vodilnih mest. Večina vseh vodilnih mest je bila zasedena od duševno malih ljudi, ki sc od razmer niso nič naučili in nič pozabili, kot nekdanji Burbonci. Usodo dežele je vodila dolarska aristokracija, ki je bila po večini brez srca in brez možganov. Zadnje čase so ti samopostavljcni gospodarski voditelji začeli glasno klicati vlado na pomoč, in to je dobro znamenje. S tem so priznali svojo nezmožnost in s tem je dana prilika, da pridejo na vodilna mesta taki ljudje, ki res kaj znajo in zmorejo. Lahko je igrati voditelja, lahko je voziti avtomobil, dokler teče po ravni, uglajeni cesti, toda ko pridejo klanci in ovinki in ko notranja struktura stroja odpove, takrat je druga pesem. Nezmožnost domišljavcev se v takih neprilikah pokaže v vsej svoji nagoti in njih pot vodi v Nirvano pozabljenja. V vsaki resni nevarnosti za narod in deželo pa so se dosedaj še vselej iz vrst naroda pojavili možje, ki so imeli zmožnosti in voljo spraviti razmere v pravi red. Vsled zahteve ljudskih mas morajo v takih slučajih zavihati rokave za resno delo tudi zmožni lenuhi in omahljivci. Ni dvoma, da bomo nekaj podobnega videli v bližnji bodočnosti in deloma že vidimo. Čas je zrel, potreba je tu in začetek, se zdi, da je tudi že tukaj. Seveda, žrtve so že bile in še bodo, toda kaj velikega se še ni nikdar doseglo brez žrtev. Ako je potrebna operacija, naj se izvrši brez ozira na začasne bolečine, in sicer čim preje tem bolje. Operaciji bo neizogibno sledilo gospodarsko okrevanje, saj narod je zdrav in poln življenjske moči in dežela je obdarovana z naravnim bogastvom. Na vodilnih mestih se je tudi pokazala odločna volja za delo, kar je razveseljivo znamenje. Da-li bomo z rezultati tega dela zadovoljni ali ne, o tem je danes še prezgodaj govoriti, toda za enkrat je glavno, da se dela. Nekaj za splošnost koristnih uspehov bo gotovo in marsikatera potrebna reforma, ki bi v drugih razmerah čakala še desetletja, bo izvedena v bližnji bodočnosti. Ni torej pravega vzroka, da bi hodili sklonjenih glav. Preobrat se že vrši in preobrat more biti le na bolje. Z izboljšanimi splošnimi razmerami se bodo izboljšale tudi razmere naših podpornih organizacij. Seveda je bila vsled splošne gospodarske krize znatno prizadeta tudi naša J. S. K. Jednota, toda upravičeno lahko trdimo, da primeroma mnogo manj kot mnoge druge gospodarske ustanove. Kakor hitro se splošne gospodarske razmere obrnejo odločno na bolje, bo tudi naša organizacija prav tako močna in solidna kot kdaj prej, ali pa še bolj. Zaupajmo v mlado življenjsko silo naše organizacije in bodimo ji lojalni člani, pa bo izšla iz sedanje vihre pomlajena in močnejša kot je bila kdaj tekom svojega obstanka. Malodušnost ni ameriška lastnost, zato tudi ne sme biti prostora za njo v JSKJ, ki je ameriško-slovenska organizacija. O priliki inavguracije predsednika Roosevelta v Washing-tonu je bilo nekemu časnikarju ukradenih pet tisoč dolarjev. Uganili ste — tisti časnikar ni bil Slovenec. Slovenskemu časnikarju sc kaj takega ne more zgoditi. * Poročila iz Evrope javljajo, da Hitler in Mussolini rešujeta evropski mir. To se tako sliši, kot bi dva lačna volčjaka reševala golobico miru. * Bančne z a p r t i j e, flu, vsestranski protesti in “kikanja,” požari, atentati, povodnji, tornadi, potresi — samo vojske nam še manjka, pa bi bili deležni vseh dobrot tega sveta. In kakor kaže, so vse militaristične koklje v Evropi pridno na delu, da izležejo tudi vojno. Nikomur nisem nevošljiv niti dela niti zaslužka niti vpo-števanja in pozornosti. Kljub temu se mi pa vsako leto meseca marca nekoliko v nos pokadi, ko se zažiga toliko kadila Jožetom in Jožicam, Pepetom in Pepicam. Surprise parties, banketi, veselice, čajanke, govorance, slavospevi in čestitke v listih, vse za Jožete in Jožice! Saj nič ne rečem, skoro vsi Jožeti, katere sem dosedaj poznal, so mi bili dobri in odkritosrčni prijatelji. In Jožice— God bless their little hearts! Marsikatera je že imela lepo besedo in celo prijazen pogled zame, “n j e g a d n i,” seveda; prav nobena mi še ni storila nič hudega v življenju in prav na nobeno še nisem bil hud. S tem je mnogo rečeno in povedano; skoro preveč. Pri vsem tem pa, ali smo mi Antoni in Toneti za v smeti! In kdo se spomni na nas v zasneženih dneh mrzlega januarja, ko bi nam gorka beseda in topel pogled tako dobro dela! Kaj moremo za to, če so Anionu Puščavniku izročili v varstvo poleg nas tudi prešiče! Sicer so pa prešiči tudi vrlo koristni državljani. Kaj bi bili brez njihovih prispevkov božični, pustni in velikonočni prazniki ! Končno pa, saj je Anton Pu-ščavnik naš patron, ne pa tisti, ki stoji poleg njega. Nekoliko več enakopravnosti bi se pač spodobilo. Oba sta odlična svetnika, Jožef in Anton, in če se pri Jožefu ne gleda samo na belo lilijo, bi se tudi pri Antonu ne smelo gledati samo njegovega dolgoustega spremljevalca in nas Tonete zaradi njega tako v nič devati. Saj nismo taki, P a *Po no ,:re, 'e NOVO CETVEROZVEZO, ki bo baje skrbela za mir v Evropi, bodo po Mussolinijevem načrtu t v o r i le Italija, Nemčija, Anglija in Francija. Po francoskem načrtu bi morali tej “mirovni zvezi” pripadati tudi Poljska in Mala ententa. JAPONSKI vojni minister je podal izjavo, da Japonska ne bo dala iz rok otokov v Pacifičnem oceanu, nad katerimi ji je dala mandat Liga narodov. Te otoke, katerih je okoli 1600, je zasedla Japonska tekom svetovne vojne. Prej so pripadali Nemčiji. Nemški kancelar Hitler zahteva te otoke za Nemčijo nazaj zdaj, ko je Japonska izstopila iz Lige narodov, toda glasom poročil se Japonska za to zahtevo ne bo zmenila. .—o— ------ ODMEVI IZ RODNIH krajev (Nadaljevanje iz 1. strani) letalsko mrežo. V notranjem prometu bo za Ljubljano važna proga Ljubljana-Beograd in Ljubljana-Sušak. Ljubljana bo tudi vključena na progah Dunaj -Gradec-Trst in Dunaj-Benetke. Dobila bo direktno zvezo s Prago, preko Solnograda pa najkrajšo zvezo z Berlinom in Parizom. Plaz jo je zasul. Občina Podlož je dobila nalog, da zasuje neko staro pot v Doklecih. Pri teh delih je bila zaposlena tudi Zadnja iz rodu Obrenovičev. Te dni je umrla v Gradcu 94-letna Anastazija Aleksič-Maine, rojena Obrenovič. Pokojnica je bila zadnja svojega rodu in je imela za moža generala Aleksiča - Maineja, avstro-ogrskega generala in svoječasnega adjutanta cesarja Franca Jožefa. Njen oče je bil general Jovan Obrenovič, njena babica pa Ob-rena Miloševičeva, po kateri je dobila nekdanja dinastija knezov Obrenovičev v Srbiji svoje ime. Oče pokojnice se je izselil tik pred revolucijo leta 1848 iz Srbije in se nastanil v Novem Sadu, kjer je kupil hišo v sedanji Miletičevi ulici 10. Leta 1859 je umrl v Sremskih Karlovcih. Pokopali so ga v rodbinski grobnici na novosadskem pokopališču. Anastazija Obrenovičeva se je leta 1858 v Novem Sadu omožila s Teodorjem Aleksičem, ki je bil takrat stotnik in poveljnik takozvanega Šajkašovega bataljona v Žablju. Aleksič je bil sin visokega častnika, generala Ferdinanda Aleksiča. Takoj po poroki Teodorja Aleksiča z Anastazijo Obrenovičevo se je vnela vojna in mladi mož se je moral odpraviti na avstrijsko - italijansko bojišče, kjer je bil hudo ranjen. Popolnoma okreval ni nikoli. Umrl je leta 1878 v Hietzingu pri Dunaju. Leta 1879 se je vdova preselila v Novi Sad, leta 1891 pa se je zopet izselila v Gradec, kjer je ostala do svoje smrti. Stekla mačka ogrizla celo rodbino. V selu Zabnici pri Ogulinu je rodbina Galac imela mačko, ki je v zadnjem času kazala simptome stekline. Mačka je ogrizla otroke, ki so se radi igrali z domačo “muco.” Kakor se je pozneje dognalo, je mačka bila stekla. Otroke er, fcer a tang, delu r°the _____________________________________________________en, IZ URADA GL. POROTNEGA ODBOB‘"»c frothe Št. 4-32 ^ Prošnja društva Slovenec, št. 114 JSKJ, v Ely, Mi*111 ponovno razpravo. Omenjeno društvo pove, da razsod^ rega glavnega porotnega odbora v zadevi: “Gl. tajnik proti društvu Slovenec, št. 114 JSKJ,” tožba datirana 9. >€^ ^ a bra 1932, ni bila pravična in ne nepristranska. . 0 Ker ni bilo sporazuma med predsednikom glavnega ° nega odbora in prvim porotnikom, da ali se naj da g°rl 4,1 njenemu društvu ponovna razprava, so bile vse listine, t1*1 ^ se te zadeve, predložene vsem glavnim porotnikom z ; da se naj vsak izrazi, ako se naj da gori omenjenemu ponovna razprava. • & Glavni porotni odbor je razsodil s tremi glasovi ma, da se gori omenjenemu društvu ne da ponovna ra^!fo rC ker ni v njih prošnji za ponovno razpravo nobenih novih j. " zov predloženih. Anton Okolish, John Schutte, Valentin Orehek, Rose Sv * P John Zigman, glavni porotniki JSKJ. so poslali v zagrebški Pasteurjev zavod. Visoka starost. V Subotici so v zadnjih dneh umrle tri ženske, ki so vse dosegle starost nad sto let. Soproga Antona Kopunoviča je bila stara 107 let, vdova Baltazarja Abrahama 101 leto, vdova Gjure Fiča pa točno sto let. Sin ciganskega poglavarja bo prvi ciganski odvetnik. V velikem Bečkereku živi 570 ciganov, ki bivajo v treh naselbinah na periferiji mehta. Že pred svetovno vojno je mestna občina tem ciganom dodelila zemljišče za obdelovanje. Cigani so se sčasom navadili poljedelstva, vendar pa jim je občina pozneje zopet vzela zemljišče. Te dni pa je ciganski poglavar Miše Radu mestni občini predložil prošnjo, v kateri izjavlja, da se bodo cigani poslej posvetili kmetijstvu tako kakor drugi seljaki. Poglavar bo tudi pazil, da cigani ne bodo več kradli; odredil je tudi, da morajo ciganski otroci pohajati v šolo, njegov sin pa je že v gimnaziji in se bo pozneje posvetil pravnim študijam, da postane odvetnik in da bo zastopal interese ciganov. pelnik in pevovodja v slovenskem društvu. venskim prebivalstvom J® val velik ugled. To mu P' kopalo sovraštvo in pre^T0ye: nje, ki se je končalo njegovo aretacijo. Pri P’T vi na njegovem domu *e šli nobene reči, ki bi & ^ ' promitirala. F L Ue V Prvačini so karab'jj >eSe prijeli Franca Suliča, Zorna, Ivana Peršoca i11 ( ca Furlana, jih odvedli v : °u»e co ter izročili sodišču. F1, 0,*e so jih, da so rušili javni 11 mir. V Kobaridu je bil * >e „ ran 71-letni Ivan Bon. f1**: so ga prijavili, češ, da J^la: opomin, ki mu ga je predpis {, kim izrekel policijski , [Anj ° PRESNO MASLO i H HIPI Glede na opidemičm ■-hripe, ki trenutno ra^3 Angliji, je imel sir Willjef, buthnot Lane predavanje; terem je poudarjal, da boljše obrambno sredstv0 hripi—mnogo sonca. V *»\ *>inl ° it ‘e* V Ko j skem na Goriškem so karabinjeri nedavno aretirali 48-letnega posestnika Franca Bevčiča. Na njegovem domu so izvršili strogo hišno preiskavo. V sobah so dvignili pod, pregledali so stene in preiskali celo hlev in gospodarsko poslopje. Moža so odpeljali v zapore v Gorico. Franc Bevčič je bil že vsa leta zapostavljen fašističnim in karabinjerskim šikanam. Pred leti je bil v Ko j skem ka- Dokler pa ni zaradi i ureditve mest na razpo j volj pravega ali umetni1 ;ca, se je treba okoriščatis So ^ jnim maslom, ki je izvrsp, ipomoček v boju proti hi'^1*^ sebno če je presno maslo 1 Ju,, ka krav, ki so se vse.''[iirN, | pasle na sončnih pašn^L; Iis i njegova zdravilna moč vj j Predavatelj je glede na uta priporočal avstralsko ‘t t! je posebno bogato na vi^, ^hil ter ščiti osebe, ki ga j1#? ■ skozi vso zimo pred f'»c dihalnih organov. ■ ENGLISH SECTION Of ▼ Olf»cial 0r9An w of the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS THE S. S. C. U. SUPREME SECRETARY jll{ejny secretaries and many individual members have Hsu a®e *s increased °f members who change their nd. u epor*n°e ^rom ^an “A” to Plan “AA”. Lodge secretaries pa’ 4^at members protest against the increase in age, saying °'ie kec already been increased before. That it won’t be ttla fry answer each individual query, the following ex- q atl°n >s given: ° iood^ ^n*°n’ ^e many others, was organized by men who were N* lid an^ honest workers with good intentions; however, they lato- ,P088ess a knowledge of insurance business. And even f * t a • • m q /ji . n times were good, it was evident that our practices Hy In*urance line depended too much on the so-called broth-0r ^*81Stance» and expected too much from the motto “One —^ '°H of f ^°r ®ne'” con were not concerned over crises to any »/»‘"l ictio eXtent’ while the word depression was not yet in our 'nw<* i»vei.naPy’ Hence: “Why build a reserve? We can always i Vet- any deficit?” That is how we argued and reasoned when-rei*»4 >aijgg Sens*ble man or a practical businessman suggested a innk»J e'_ ^e were young and healthy. We were working under age wou^d never reach us and that our pwjjj t>-call Wou^d never weaken. We did not expect to see the f ple C IT,ac^ine age, and we figured that in this free country ve ^ere would never be a lack of bread and work. But H-qii 6re deceived. Brotherhood is good and noble when the •»Cl*« L en nave money, so that they can support each other, but 0ftFno are “broke” and exhausted, then such brotherhood is l-0(j1C°nse ofCert'^CateS' Prom‘sed aB kinds of benefits in the ik llfHl ,S,c^ness or death, and we were convinced that we could ) id e had °Ur Pl’0,nises• However, it was soon discovered that iv6 made a bad start. More and more money began to pi keif sUt because assessments, calculated by members during *** i1 ^'me> did not cover the probable sick and death ex- ^ tik* "hne ^ ^ every convention it was necessary to make ad- ’ |,|i id a^ °f which did not help us at- all. Many Unions Zjrlii \vi it was of little benefit since it was not prop- lU j* lnt° consideration. Therefore, we could not attain r0Vetn Cent solvency. At Eveleth, in the year 1916, some im-$e& 6,>ti0ll n 'Vas made, but not enough because at the 11th con-pf£i B pei-’ ^^ich was held in Chicago in 1920, we were still only jjjgS t>Use s°lvent. Authorities demanded that we put our g-a w0 °rder> and if we did not comply with their demands ~ pj-g11 ^ no*^ a^ow us to do business. What did we do? I 'flne *ent at that convention and suggested to some of the to adopt the American Experience scale, but l^t thea^er* t^le convention rejected this motion, reasoning •^embers did not want to hear of any increase in assess-°Us6 j 1 that time there was a fine opportunity to put our We °r^er because all of the people had money then and i ^ e °ut of work against their will; this system could car**ied through without any real opposition from ^ eirs’ And how did we mend our mistakes? Simply r jevied a special assessment of 15 cents on each 500 redfi, hel°? ‘nsurance, and our household was saved. And did cotf1 jMd at ^ ^ot at all. Before the 12th convention, which was °*ia*n> in 1924, the state authorities demanded that the J/Ced on so^Vency be disposed of and that the Union be h! Vve& 8enu‘ne business basis. Two plans were opened to e*sie t a^°Pted the plan which was the most practical and carry out. We increased the age of the members, ,i e,l>bei.sent *nto ^orce January 1, 1925, and which effected all hftd been members of the Union December 31, i— “I c*‘eslSe . e °nly shortcoming of this procedure was that the Ijef1? This . age was not distributed properly in proportion. je, tj,at members’ age has been increased. We are jeJ t^le °^d members have complained that the younger y° a„'Vant *° take some of their rights away, and to impose S®88Inents. (When I speak of old members I am ^lemhe>,s that joined the Union before.) We are ® 'HgJ8t at the young1 members gave in and did not want eg*1 h6*n^e*'s n ri^ts on the same measure as did the old G g (f Ust uQ^ nd because of their leniency the younger members a^ead Ply dear^y» which will be shown later. But let us jpj,|^e,5endin ge members has increased from 1 to 10 years age when admitted, and the age of the [ p0^| UniQn embers most effected were those who, at the time f°r VVas organized, joined in their early youth. Take * o4,B age h a,T1^e' He joined the Union in 1898 at the age of 25. at th* Cen *ncreased 7 years. While S. M. joined the *ncreag ° same time that J. N. did, at the age of 43 years. it^M■llC aEeGc^aS on^y ^ years. A. B. joined the Union in 1898 A ° ^ years, and his age was increased 10 years, id6 djR h'a^” joined the Union also in 1898, at the age of '^in&tior, &8e *ncreased only ONE year. Why such Was made between members is not known to me; (Continued on page six) WHY IS THE AGE INCREASED? li v\, r>< „ delu —A r»*P' From theS. S. C. U. Supreme Judiciary Committee With reference to the petition of Lodge Slovenec, No. 114, SSCU, of Ely, Minn., for a rehearing of the case: “Supreme Secretary of SSCU vs. Lodge Slovenec, No. 114, SSCU,” in which the complaint was dated Sept. 9, 1932, the Supreme Judiciary Committee of SSCU makes the following report of its investigation and decision: Lodge Slovenec claimed that the decision of the old Supreme Judiciary Committee of SSCU was unfair and partial. Since the President and First Judiciary of Supreme Judiciary Committee did not agree as to whether Lodge Slovenec, No. 114, SSCU, should be given a rehearing, all papers pertaining to this case were then submitted to all members of the Supreme Judiciary Committee, with a request that each member declare himself and herself if a rehearing should be granted to the above named Lodge. The Supreme Judiciary Committee reached a decision, by a vote of three against two, that Lodge Slovenec, No. 114, SSCU, shall not be granted a rehearing because no new evidence was presented in their petition for a rehearing. Anton Okolish, Pres. John Schutte Valentine Orehek Rose Svetich John Zigman Supreme Judiciary Committee. Center Ramblers vas rai bi'1 Il< Center, Pa.—At the last regular meeting of the Center Ramblers, an important question was brought up for discussion, “to build or not to build a new office building.” All members present were decidedly against it for the following reasons: First, we are still in the midst of depression. The money can be used to help the membership. Second, the membership is gradually decreasing. That alone is cause enough to wait until the membership begins to increase again. Third, the locality for the new building is not in a desirable place, that is considering the valuation of the building and property. The place of the new building should be satisfactory to the membership of the Union as a whole. Rudolph Ursic, President; Antoinette Mozina, Secretary; Antoinette Pintar, Treasurer. (Seal.) No. 221, SSCU. ------------o------- BRINE ^he 8-2-2 brine refers to the mild brine used in curing meat. It is made by using 8 pounds of salt, 2 pounds sugar and 2 ounces of saltpeter. These ingredients combined and dissolved in five and one-half gallons of water is the brine solution generally used for curing meat in this country. Thin cuts are kept in the solution for about two weeks and thick cuts like ham and shoulder remain for four weeks. In commemoration of the 175th anniversary of Slovenes’ first poet, Valentine Vodnik, the Slovene National Home Library and the Slovene National Home School will sponsor a lecture given by Ivan Zorman, instructor at the Slovene School, on the life of Vodnik and his works. The date of the lecture has been set for Friday evening, March 31, at 8 p. m. Frank Simms, Cleveland Slovene heavyweight boxer, scored another knockout victory last week. His latest victim was George Pavlik, who demonstrated his ability in the fine art of fisticuffs for the first three rounds; in the fourth round Simms connected with his right overhand haymaker on his opponent that spelled finish. The bout was held at the Coliseum. The Minnesota University band, in making its tour during the spring vacation through southern Minnesota and northern Iowa, will have Frank Arko among its members. Arko plays the cornet and is a member of the university’s cornet trio. His home town is Chisholm, Minn. Anton Subelj, Slovene baritone, was well received in his concert given at Albany, N. Y., recently. Among the people on the committee which arranged the program was Mrs. Franklin D. Roosevelt, wife of the president, who was an active supporter before leaving for Washington, D. C. Among the assistants to investigate the tax fraud cases in connection with the Cuyahoga County Treasurer’s Office is John J. Prince, a Slovene of Cleveland, who was appointed by County Prosecutor Frank T. Cullitan. Joliet Victorious Over Cleveland The No. 66, SSCU, Joliet bowlers stopped in Cleveland, while being enroute to Columbus, 0., to participate in the A. B. C., and had a match game with a combined team of Geo. Washington and Betsy Ross bowlers. The Joliet team was victorious over the Cleveland team, winning the series by a mere total of 87 pins. Kubinski and McBride shared the honors for the Joliet team, while Kramer and Opalek starred for the losers. A spirit of fine sportsmanship was shown by the bowlers during the game, for which we can be justly proud. I was very glad to meet the Joliet team and friends who made the trip with the team to Cleveland. I hope that your visit here in Cleveland was an enjoyable one. I am sorry that I was not able to accompany the team and friends to Columbus, on Sunday; I do hope that in the near future, when this de- I pression tides over, that I will be able to pay you all a visit in loliet. The Betsy Ross lodge sends i its congratulations to the No. 56, SSCU team, for their splendid bowling record made in Co-umbus on Sunday and Monday. John P. Lunica, Secretary No. 186, SSCU. -----------o------- Indians to Usher in Beer Plan Affair for April 6 Chicago, 111. — The Indians are going to loose the energy that they have stored up during the last few months, on April 6. It was the signing of the beer bill that has so stirred these patriotic American Indi-, ins. They believe that there is to be a new deal and with this aptomistic viewpoint have planned a gala affair, to be floated on a stream of beer. This affair is to be a big dance on April 6, starting promptly at 9 p. m. At the hour legally designated for the return of that good old fluid everybody will join in a toast to the success of this national measure. That will start things. Good music plus good entertainment, and everything necessary for a wonderful time is planned. And the admission —only 15 cents. Come you sleepy Indians, let’s get some of this new spirit (Pardon, but, I couldn’t resist that one) and lead the way to recovery. Don’t forget—plan to come and you’ll be glad you did. Edmund Kubik, Sec’y, ■ Indian Lodge, No. 220, SSCU. St. John, No. 112 Kitzville, Minn.—I, being the secretary of Lodge No. 112, SSCU, Kitzville, Minn., believe that the by-laws made at a convention should stand as accepted, regarding different opinions of other members. Every lodge had the privilege of sending their delegates, and all matters were voted upon. The majority wins on matters brought up at a convention; therefore, the by-laws approved at the convention should stand as made, as the majority approved. As for the move made by Frank Ivančič, Lorain, Ohio, Lodge No. 6, it should not be considered. Frank Tichar. Gophers Capture Ely SSCU Bowling Championship Ely, Minn.—Hello everybody —Hold everything! Lil and Stan are with you once again. This time we bring you news about the winners of the bowling championship of the Ely SSCU League, which the Gophers took after a hard schedule. The Arrowheads and Supreme office certainly made it tough for the Go p h e r s to pull through, but with F. Bachar, C. Kerntz, F. Mrack, Gotchnik, and the ladies, Agnes Perusek, Mary Perusek, Mary Turk and Lillian Chelesnik splitting the pins, the Gophers overcame all obstacles to win handily. One of the most exciting games of the whole league series was played on Friday, March 7, when the strong Arrowheads bowled against the Gophers, on Skala’s alleys. The Arrowheads won the first and second games handily, but the third game certainly had the crowd in an uproar. When the 10 frames were completed, the score was added and the game was a tie! This was the the first tie game of the season in the bowling league. The Arrowheads tried hard in the extra frame, but the Gophers were the better marksmen to edge out the Arrowheads by a few pins, to win the game. The Gophers certainly are making an impressive record this season. Members of the Champion SSCU Gophers are: Frank Bachar, Frank Mrack, Charlie Kerntz, John Gotchnik, Lillian Chelesnik, Agnes Peru-shek, Mary Turk. Pauline Mrack had the misfortune to get a job, and after only bowling a few weeks, making an impression, she had to go to work, slinging hamburgers at Charlie’s! Charles Kerntz certainly set new records when fie bowled with Bachar’s Judges, against Zup’s Gunnysax in a five-pin game at Skala’s Alleys. He bowled a game of 110 to set a new record in Ely. (And the Iron Range). Charlie made seven strikes and three spares. In the same series his whole average for three games was 84. Nice going, Charley Boy! Was you there? On Friday, March 24, the SSCU Champs will bowl a special match game against the Arrowhead—just for fun! On Skala’s alleys. HIGHLIGHTS OF OUR BOWLING TEAM The Gophers had a record of winning1 25 games and losing 11. They were closely pursued by the Arrowheads, who had a record of 22 won and 14 lost. The Arrowheads in turn, were followed by the Supreme office, and the Lodge No. 120 Basket-eers were in last place. L. Kompare had captured individual high scoring, with 186 in a single game, and a high record in three games. The Arrowhead crew had the highest team average for one single game. The Gophers had the highest team average for three games. GOPHERS CHAMPS Frank Bachar— ?XXX! ? (If he missed a spare.) Charlie Kerntz — Was you there, Charlie? Frank Mrack*—His curve ball worked most of the time. Johnny Gotchnik—?XXXX? Agnes Perushek—Hot Cha! Lillian Chelesnik — Pretty good, Hey? Mary Turk—Gosh Darn It! Make Sure of the Correct Address on Envelopes Jugoslavs of Cleveland are again beginning work on a civic garden of their own, which has been started in one of the city parks. The Cultural Garden Society, of which the Jugoslavs are a part, has been started some time ago. Some of the nationality groups have completed their work. Cleveland Jugoslavs have appointer Victor T. Suhadolnik, landscape architect, to plan their garden. ----------------o------- Notice to Lodge No. 1 THE CRUSHING TRUTH Mother — But surely you didn’t come right out and tell Jim you loved him? Daughter— No mother, he simply had to squeeze it out of me. Ely, Minn.—Notice is hereby given to all members of SS. Cyril and Methodius Lodge, No. 1, SSCU, of Ely, Minn., that starting April 1, 1933, I, the undersigned, shall attend to the duties of secretary of said lodge. All members who do not pay their dues at our monthly meeting may do so either at Kovach Bros, meat market and grocery store or at my residence, located at 406 E. Camp St. Joseph Kovach, Secretary, No. 1, SSCU A complaint was received lately that two articles submitted for publication in the English section of Nova Doba never appeared in the Official Organ. Upon a thorough investigation, the editor failed to find any such articles ever received by the Nova Doba office. It might have happened that the envelopes containing the contributions were addressed incorrectly. For this reason, and in order to make sure that all contributing articles will reach their proper destination in the future, the following instructions are given to the members: Address the envelopes to Nova Doba 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. Insert a return address. In this way the sender will be assured that his or her article will reach the Nova Doba office; and in the event that the forwarding address is incorrect through error and the letter never reaches its destination, the U. S. Postal Authorities are able to return it to the sender. Attention is also called to the fact that all contributing articles submitted for publication in the Official Organ are published in Nova Doba. If the substance of the article, either in whole or in part, is such as to prohibit its publication, attention is called to the sender of the reason why the article did not appear in the Nova Doba. ! A contributing article is j never discarded without in-I forming the sender of the reason for not having it published. Editor. o------------- Notice to Happy-Go-Lucky Members Barberton, 0.—I would like to take this opportunity to ask all members of Lodge Happy-Go-Lucky, to be sure to attend the next meeting on Thursday, April 6, at the home of the Secretary. I also request all those members who owe back dues to pay up, as all our treasury is still tide up at the bank and it is very uncertain as to when, if ever, we will be able to get any of it. We will also have to start to plan a way to celebrate our Fifth Anniversary in the fall. By the looks of things, we will have to start clean as we are about as rich in money as we were then, although we are quite rich in experience. Miss Mary Hiti, Secretary, No .195, SSCU. Pauline Mrack—Oh Boy! All these expressions were those used by the Gopher bowlers. Although the actual bowling is over, all four lodges will combine to officially end the bowling season by giving one grand j blow-out! Arrangements are j being made by the committees j chosen. Won’t we have fun? ! Yes, Sir! Lodge No. 2, Sa-jcred Heart, certainly can be proud of their Gophers! Did any of you. Ely-ites notice the genial smile on Joe Champa’s Iface? (Ain’t he proud?) | Well, Lil and Stan are now j ready to sign off—so stand by and we’ll see you next week! So long! Lillian Chelesnik, Stanley Pechevar, (Lil and Stan), No. 2, SSCU. STARDOM “Well, 1 finally got into the movies.” “You really did! How?” “Oh, I paid the usual 50 cents.” ON HER UPPERS Sis—Say, what’s the matter with your shoes? Clara—I think the patent on them has expired! FROM THE S. S. C. U. SUPREME SECRETARY (Continued from page five) but I do know that this plan was worked out by the late Nitchie, actuary, and carried out by the late Brother Pishler, former secretary of our Union. Branch lodges and individual members should remember that when the age of the members has been increased, the number of years’ enrollment has been decreased. Therefore, the member has been effected twice. For example, J. N. joined the Union in 1898. Since his age has been increased 7 years, it is considered, after the year 1925, that he joined the Union in 1905 at the age of 32 years, while S. M., who joined the same year (1898) it is considered that he joined the Union in 1901 at the .age of 46 years. Where injustice is dealt to J. N. is the fact that his reserve on the old certificate is figured from the year 1905, while the reserve of S. M. is figured from the year 1901. Difference in ages is the cause of this injustice of which some members complain to the effect that members joining the Union later receive larger reserves than those who joined earlier. Now it is too late to debate on this subject. Members accepted the above rule and as such must stand by it. It is too late to correct errors from the years 1924 and 1925; in fact, nothing can be done about it. Now let us go to the question of why the members’ age is increased again, if a change is made into the new plan. The answer is short: OUT OF NECESSITY, and because the figures demand it. It has been explained that the assessments under the American Experience scale is somewhat higher than the National Fraternal Congress scale; and therefore the reserve of the first is higher than that of the second. It is clear that we cannct give the member a certificate under the American Experience table dated from the day as when he joined the Union and received a certificate based on the National Fraternal Congress table. The first has a higher reserve value than the second. And therefore we must consider first the reserve value of the old certificate and compare it with the reserve value of the new certificate. The problem is as follows: Member who joined the Union 20 years ago at the age of 20 years is insured fcr 1000 dollars death benefit. His old certificate has a reserve value of $150.10. Let us look at the table which shows the reserve value of a certificate based on the American Experience scale. We must take the present age, which in this instance is 40 years. We look for the amount which does not exceed the above $150.10. We find the amount of $149.59, which shows the reserve value of the member who is 40 years of age today, and who joined the Union 17 years ago. In this case we will date the new certificate 17 years back, and the age of the member at the time of enrollment is automatically increased from the 20th year to the 23d year. Under the new plan the member will be paying assessments as joining at the age of 23 based upon the scale shown by the American Experience table. I hope that with this I have explained satisfactorily the reason fcr increase in age. Let me also tell you that the actuary worked out the details of the new plan AFTER the convention, and that at the convention all the facts were not known to me, and I did not know exactly how the new system would function. I do maintain, as I always have, that this is the only way in which we could help the members. All are not satisfied, but I am convinced that the greater majority is satisfied with the new plan, and that our Union will suffer no loss because of this. In conclusion, I wish to mention the changes from Plan “A” into the new plan entail a great deal of work in the Supreme Office, and although there is special help, it is impossible to get everything out on time. In many things we are behind; it will take many months befere we hit our normal stride. I have ten times more correspondence now than before, and it is impossible for me to answer each letter immediately. I request the lodge officers and the membership in general to exercise some patience, as we cannot serve all members at one time. Fraternally, ANTON ZBASNIK, Supreme Secretary. “After Meeting” Comments Barberton, 0.—As our writer j >om Gowanda says “The trend | if the articles of the New Era have turned to food. First klo-iase, then godla and now ham and eggs,” hut at our lodge •hicken seems to get the votes. A couple of weeks ago our odge held a get-together party [ For members and friends. Talk about eats, we could have fed I an army, about the only thing missing was godla. After a few drinks of refreshments, and a couple hands: of bridge, couples gathered around the tables and the platters were passed around. It was found out that our four fried chickens had 17 drumsticks and about a dozen wishbones. Up until this day I have not been able to figure out where they came from. The only thing we forget I was the woodpile (toothpicks), so don’t forget, if we have any! doings and any of our readers attend, be sure to bring your own wood as forgetting it is our weakness. I wish some of the other lodge members from other lodges would tell me how they spend their time after meetings, or do they all grab their hats and race for the door. As our meetings are moved around from one house to another, our favorite pastime seems to be eating, or some one else’s cooking. Talk about Mrs. Ujcic’s “krofe,” or, better yet Mrs. Yerman’s serving of beer and pretzels. I would like to know what happened to all our bridge players at the last meeting ? And also what happened to i Anna Z. at the last couple of; meetings ? I think the Gowanda read-ears are not the only ones that are inquisitive and would like to have a look at the picture of the k u h a r c a of the George Washington lodge as well as the writer of the recipe for godla. Yours till prosperity turns around the corner on our block, and heads our way, Mary Hiti, Sec’y, Happy-Go-Lucky, Lodge No. 195, SSCU. refuses to sway from his course to the tune of the Wall Street Band, which is symbolic of the Roosevelt clan. His choice in the cabinet officers throws light upon his attitude to place recovery as the foremost issue. As director of the budget he has accepted one who had continually advocated the reduction of federal operating expenses. The last twelve years has revealed a stupendous increase not only in salaries, but also in additional offices and bureaus. Under our capable leadership a close scrutiny is being instigated for any excess wastes and duplications. His banking, beer, farm and unemployment relief legislation has been met with unprecedented celerity. All the said legislation is not completed by any means, but action has been desired and the emergency calls will be supplanted by more rigorous and permanent legislation as time permits. Some who have shown political animosity have decried the recent constructive legislation, and cannot see much good in placing a few hundred thousand to work now. No plan can be engineered to put all to work at once. But if we have vision that goes farther than our toes we know that private enterprise along with federal regulation is by far the most progressive. Keep tab on all developments. Frank J. Progar, No. 203, SSCU. What Shall We Write About? East Palestine, O.—How many SSCU members would write articles for their lodge paper if only they could answer satisfactorily the above question for themselves? There are many members who feel it their duty to contribute articles to the Newr Era, but say they can’t think of subjects on which they might express themselves. Some members will sit down to write and even before beginning will give up their intentions because they develop an inferior complex, thinking their contribution will not be worthwhile, which, of course, is not true. Any article written by a conscientious member IS WORTHWHILE. Subjects to write about are very numerous and they need not pertain to the SSCU. Some members have the erroneous impression that their articles must concern only affairs of the SSCU. An article written about any topic and sent to the New Era proves that the writer is interested in his or her lodge and its paper, and in the end that is what counts most. Joe J. Golicic, No. 41, SSCU. Are We Going to Lose Our Public Libraries? What the Mailman Brought in by Mistake Leadership Springfield, Pa.—Last week I attempted to paint a vivid and decisive mental picture of the new deal and its outcome. As its sequence what could be more appropriate than LEADERSHIP; the seed that makes the growth of any new deal possible. But, just what is mearft by leadership ? How does one know whether he is a leader or not? Evidently we all may have a vague conception of its interpretation, but permit me to choose from a more authentic source. Mr. Arthur E. Morgan, president of Antioch College defines it thus: “He is the best leader who most fullly understands the nature of things, so that his plans are not doomed to ultimate failure. Who possesses an active, far-rang-ing imagination which can see many possibilities. Who have a sense of value, so that among the possibilities he is able to choose the most excellent. Who has a sense of order, to give forms, design, and program to the value and purposes he selects. Who has practical sense and judgment, and so uses the most feasible means to accomplish his ends. And who has the energy and enthusiasm to carry his plans persistently toward fruition. All these qualities are susceptible to increase, discipline and refinement of education.” Now, there you have it; and more explicit than any I have seen for some time. You will ask if it is possible for one human to be clothed with all the above garments. To be frank it is very simple if possessed with vision, courage and determination. But to proceed with his constructive policies, the leader must have co-operation from his constituents. An example of leadership may be found in Franklin D. Roosevelt, one who has received world wide acclaim for his courageous and heartfelt manning of the Ship of State. Prior to March 4, this ship had been drifting and rocking with an ill wind, the wheel taking its own course. The financiers and industrialists who were practically reinstated under the “laissez faire” theory, were now finding opposition. Their political and social integrity had no bearing upon their innocence. Those found guilty of vicious and ruthless operations were dealt with accordingly. Two have found their way “up the river” to New York’s famous prison, and several others are now being listed as possible candidates; while a few have committed suicide, rather than face prosecution. The wielder of the Big Stick KUHARCA’S REPLY Cleveland, 0. — To Ernest Palcic, Secretary Pathfinders, No. 222, SSCU. Moj prijatelj: It seems as if the mailman keeps on making mistakes. I would like to see this mailman; J’ll bet he’s a fine fant. I have noticed how the articles are coming in and I hope they can keep it up. Did you also notice Lil and Stan from Ely, Minn.? I hope a few more girls get enough courage to write, because I know there are many talented writers in our splendid S. S. C. U. I think that if the girls get started they won’t get tired of writing, but will always be looking for new material to write about. Frank (Lefty) Jaklich is my brother, but don’t think I’m angry because you called my attention to his article. I am sorry you changed your mind about coming to Cleveland, after reading the end of his article, because we sure would have welcomed you. There are always the faithful few who attend our meetings, so we decided to have an article inserted in the Official Organ that would attract their attention and make it their business to be there. The article certainly produced results because the attendance was larger than usual at the meeting. We played cards after the meeting. The next time you go to sleep I would suggest you put ear muffs on so you won’t wake yourself up. Since Gowanda has the largest glue factory in the world, I think that Gowandians have reason to be stuck up. I hope no pressing business stops you from making your next trip to Cleveland. I haven’t been in Chinatown or the Col-linwood dumps, as you call them, for a long while, so I can’t tell you very well how the population has grown. The only picture of myself available is one taken when I was a wee little tot. But you’re not inquisitive (?), so why bother publishing it. I hope to hear from you soon. Anna Jaklich, No. 180, SSCU. “TENTH BROTHER” By Josip Jurčič Translated from the Slovene Text by Joseph t. azpri Miheli' The Cleveland Public Library is fighting for its existonce. So far it has been fighting alone, lighting a losing battle. We now ask the public-spirited citizens of Cleveland: “Aro you going to stand by while the Main Library, an important factor in the business, educational and cultural life of this city, will shut its doors?” “While 32 general branch libraries serving the different neighborhoods close their doors?” “While 118 stations in facto-1 r ies, department stores, community houses, nurses’ organi-1 zations, fire stations and other! institutions discontinue their services?” “While thousands of school children will be deprived of their: study opportunities through the closing of 34 school libraries?” It took 64 years to build up this library system, one of the most officient, most democratic institutions of its kind in this country. Only the careful savings of previous years enabled your Public Library to continue to function the past year. This was done at the price of great sacrifices. In order to continue service, even on a drastically curtailed basis, it was necessary to exhaust the entire surplus and branch building funds which had been built up through several years of careful budgeting and saving. All branches had to be closed every morning or evening, school libraries were put on a three-fifths time basis, 23 stations were discontinued. The Main Library was closed on Sundays and holidays — for the first time in over fifty years. Salaries were cut, though they had always been proportionately low; the staff was greatly reduced in number and a larger majority put on part time. Repairs and replacements were deferred wherever possible. The book fund was only 14% of the amount for the preceding year. On the other hand, never before, in the history of the Library, were its services in such great demand. In times of depression and unemployment, the use of the Library increases in inverse ratio to the decrease in business and industry. In spite of all the curtailments in service, the circulation of books amounted to 10,374,652 volumes, and visits to the Library for reading and reference numbered nearly 9,-000,000. There were 11,752 more borrowers registered, 64,032 more books issued, and 210,273 more visitors recorded than in any year in its history. Had it been able to function normally, the statistics would have shown tremendous gains. There is at present a bill in the State Legislature known as Senate Bill No. 30, which would enable our Library, as well as libraries throughout the State, to carry on with their woi'k. It only provides for a reasonable income and permits prompter payments. And, what is most important, the uncertainties of the present law as to the amount to be expected are obviated. The Library is yours. It was made possible by public funds. Do not stand by while this institution is compelled to shut its doors. BULL “Dear!” With a glance she tried to cow him. But he only looked sheepish. “Puppy!” she exclaimed. He choked—there was a frog in his throat. Then he had made an ass of himself by acting like a bear, he ducked. (Continuation) “Odi et amo, Quare id faciam, fortase requiris. Nescio, sed fieri sentio et ex-crutior.” (“I hate and love, why T do so, perhaps you ask. I know not, but I feel ft, and I am in torment.”) I had enough at once. These words seemed to me as if they had been written especially for me. I closed the book, and began to rummage through my conscience. The more I thought about your remark in your last letter, the more I became convinced that you were right. But I decided once more, there before the beehive, that I would refrain from telling you yet that which is troubling me. It seemed to me that I would be more able to suppress every spark of love, which is not in the right place, if I do not tell to anyone about it; if I deny, even to myself, the truth of which my cool intellect does not approve. I must have sat there for a long time, because the sun was already setting behind the western hills, and where I sat it had become cooler. A gentle and pleasant voice woke me from my meditation, and when I looked up I saw her standing in front of me. I know that I turned as red as a beet. I could not even reply to her greeting. She stood there before me; she never seemed to me more beautiful than at that very moment, and said: “Now, I have evidently disturbed you in some pleasant thoughts. You were so deeply sunk in thought that I wanted to go away quietly. But my woman’s curiosity would not let me go. I was too anxious to find out what could disturb the mind of such a young man, before whom the whole world is opening, that he supports his head, and sits here so gloomily as if all the good people had died.” And when she finished she sat down on the bench not very far from me. I smiled, for I did not know what ’to reply. “Oh, you are even blushing. Now I see that I caught you just when you were thinking about some of your pleasant secrets. I wonder if one could guess them?” Her hilarity was infectious. My moodiness left me at once, and I said : “I doubt very much that you can guess what was just now passing through my mind, but I shall not deny that I do not harbor some secrets.” “Well, I am getting more and more, curious. Do you see how easily I can guess that which is troubling you! I just read it off.from your face. Probably by means of deduction I could come to the source of your trouble. How many times is one permitted to guess? The rule is three times.” “Even if you say oftener you shall not succeed—” “Just wait a moment! Tell me at first, what kind were your recollections or your thought whichever you care to call them? Were they happy or sad?” “That depends how one looks at them,” replied I, “you know that everything has two sides— a bright and a dark, but—” “No, no, you are already trying to evade, but you shall not succeed so easily. But that is all right, even if you do not care to reply directly, I shall nevertheless get there, you just wait! Three times is permitted,! But you must be manly enough to give in, when I guess the right thing.” “I can promise you this quite easily,” said I, convinced that she would never succeed' ever, deep down in my ^ felt uneasy, even thotlj % other times I usually laugh her similar pranks* “T shall begin at the ep ^ Friendship seems to y*s cording to your own word; ]a]j recall rightly, one of the tia. est and most blessed idea^p dri since you are so fortui^fO; you told me yourself are*1 to have a real and truef( I must naturally think *' that you were thinking him. Is it not so?” “You guessed only a While it is true that I tl>( JVl)i about my friend, yet he P8*Vo the principal person,” said glede “That is all right, what do you want. One part°!, Sc first guess—by the ti* guessed the third time 1 probably, get all. You 1 be careful, or I may beco1 vain of my own intellect1 will praise myself. Just You, Mr. Kvas, gave 5r( away in two places. Fii's*’ I have guessed one p8^' second that yrour friend the principal person. latter I conclude that yo'1 n ( thought about persons, I have two clues on hijstj base my future conjectu^ , 0^’ “You better not try to I 'akov further!” said I, trying ^ ^dbo suade her from going t°l’ lHaši] “While it is true that the Uve^ one is correct in part on'! ei'ov; I had to admit that becaJ ^tral promised you that I \\roUil) so. But the second part [1 dr reasoned so well.” “It is great for a pe^ ^ admit his own weakness. ' . L‘ esty is a good character^1* s) |) other times I would not^l^ you such thoughtlessne?s'L . right now I am selfish 1 to relieve you from yoi^ ise, because it is for benefit,” replied she. I do not know if I hav'e seen her before so hapP^ this conversation. f.’ Pc “Who would have lj ^ thought that you can such conclusions out word?” said I. “Oh, but this is again 11 compliment, and a si?11, you trust very little to ifl? lect. You be quiet now, not permit you to und° wrong. — Now I shall tn second guess, and like a general I am going strait' the enemy’s center. Pr° . you have thought about ■ picture which'is to yoU, more pleasing than your and about which you told me anything yet?” I o^t Dear Fred, where arC, 5t> st words with which I co^ scribe you the emotiofls surged through my whole when she spoke this! Ev^ jection, which only a wh1 ( my reason set up, disapP and I came to know ^ I1**1 self. ' I Although she put th&t f 1)10 tion to me as in a jest, a11 I ''(J her pleasing smile, it see^l1111 me, nevertheless, that her | trembled a little; that cheeks blushed faintly* |yl(; she wanted to lower liel L /-t -and that, my friend’ * enough. Like a li^Vjl^.' flashed through my m11^, j ^ thought that she would ^ L that affection which I ^ ^ her, but which I was ti’)'1 L . suppress. , n.( At that moment, I 1 {I | tri( neither of what I am, ^ what I have; I thought ^ ^ about her father, nor of t ,,j |jgQ of the world. Only one $ ,, ^ came through, and tfta , :0 ^ suppressed all the othe^ji that one thought was ab°l! (To be continued) (Nai 0 plenjeni too. uradi to, dt dom Juj< )i'ušt 75 j 1 vze: go tdlojr, h dr št. 7 J( MiO ; Wllji fiu o “Uili res Pr< ije ditv til v ltd. ledn A U, »•ih |*4 Mu V' > ( Po , *n0 too toce, fake bi rtotn ;stoc S’* k I Da a in “to, n. el in to V{ Oprave o iniciati lih* iniciativnem predlogu sed.lo '^adaIJfvanje s 3. stra li) ivhu sli do zaključka, da hoUžL 6ga Podloga NE pod-uKii l0' Jednota potrebuje last-uradne prostore, torej smo the e°’ 1 se vpošteva tozadevni v0ii ,P redne konvencije in vori zgradi> oziroma, da se the (jaJUJe 2 gradnjo lastnega tun«1 (jdrustvo sv- Štefana, št, 11 ar tij r «°ri omenjeni iniciativni ie j-. 0U t aruštvo sv. Janeza Krstni-,)eco>,St JSKJ: [ect* ^0seph Markely, tajnik, t be -— i y°“ Johnstown, Pa. Pirst- ^ ..^slediijemo razprave o parf; j,,^1 jednotinega doma ozi-;nd ^ n-, j,.?. *0zadevni iniciativi, se Fr0l! [o rV vPrašanje, da-li je član-yotl v, ^ varčno z jednoti-is, aI kaz.>l'tem°^eujem> kot se hoče tftfftij';.1- ^ smo res taki eko-jtu^! , hočemo na vsak na- r to!:ak0v17tU V blagajni par ti_ n« W to,-H ’ kS0 bili določeni za r to« !našrhUfadn®ga P°sIoPja JSKJ ’the ftven • astnih zastopnikov na ont enovaii1’- Vsaj tako sm0 jih bec»< satrali m za take ‘smo jlh wol inje U Niso pa še delegati ,tvyirti dr ?Uvenci.je, to je zastopali U^ev oziroma članstva, J** otresti konvenčni prah se že zagna-3SS'/rin .proti njihovemu skle-^ f slouP!0ti graditvi jednotinega < Tukaj smo res pravi inesS’ijie •ls^> Vidimo redne in iz-h eI1L |Z(jatke, kakor zavaroval-5 . razsvetljavo, kurja- bi] viG’ bresti od denarja,*ki itd' °Zen v jed noti no posl op-' ha^ Jedn ''° mojih mislih plaču- PPy! Sedaj Za električ‘ \ Ai _‘Javo, vodo in kurja-j, p0(.° ima pa to prosto se--ve,jka/m j(j rn°j predlog, da in ^ »rijj 0ytane še v starih pro-fru/fi. °^er je še toliko pro-iciu i)"1 'akko oseba obrne v . j ven'' da more pri tistih vra- , Po ’ .*)r' katerih je vstopila. s,,f>-CC“nih nekaterih sobra-velike izgube, tar Pa s'e,j0 s številkami. Nečc- j tri ^n0 tU1j^ izdatkov tako na- p 3 » N'omeraČU1,ati’ kar bi bil° •rtht i mnenju dosti lažje. hitite u,llCa bi ne bilo veliko ^! • *' bi ’,nun'da za par stotakov, °U,i1 ^ysind0bnost novega urada Y° fli H; Nič ne ma -amo, 111 ■{ ^eSa 1 (!n° četrtino priprav- M ‘Ct-.l UUrJa izdali „ stav- [ 08tanm0 da ostale tri četrti- ^SC° v blagajni! Tukaj 1 i srn ° Var^n'’ na drugi stra- ^ Pripravljeni z obema °^e'11 >Horti.ClZS*i1a^ denar, kot pi-ys U1’ k°t bi rekel Ameri-^aiijj °1 nam je znano, da so l’11 da lddn* Prostori pretes- ^ jecl|11M-0dgovarjaj0 današ-»Ujh ž10 inim potrebam, saj ha* T ^oi-iv ^ |)ar Jet pripoveduje, ai^F llobjtj alni U1’ad na vsak na-eeiflTti^o Vj!eje prostore za jed-her'f'0^OfOv°,s 0vanje. Od večjih iVeč 0 Pa Jednota gotovo lyl r Jo n]„vnajenmine plačevala, b^lv^cu,e zdaj- jidi f* )iHt),.!\na Primer, da Jed-h^f’^ pla/fV P°S°dbo za deset ifl^ ’ proc,?'le mesečne najemni-d ll' ‘ n^H.j v .re P° sto dolarjev, ' !!a v v.si.v( a!' manj. Poslop- ty,aut °Zlrih ne odgovarja , k°j v4liuVarm> da bi se lahko i ^ bn/i 1 reba ,Jo predelav, lTl0l’duu, ?ale Pai' stotakov l Deliru dobil; S°':uk; Pa “e bomo od '4?“'» ;"i“h t^F^iel dllota d°bila ceha* i v«ak T?' na to ni misli- 'e&A >dkov T d°biti kar naj' ho^ t Ako Posl J.SVo-|ega poslop-1^ oSPje.odg«varja za- I Clje’ ^ laStUik drži svoje cene, Jednota mora pa plačati. čas za zidavo pa je ravno zdaj ; najboljši, ker so cene materija- i la nizke in istotako tudi delo. Ka- ’ dar se razmere izboljšajo, bo j stavba več stala, ne bo pa zato : boljša ali več vredna. Denar je ; tu, cene so nizke, torej pustimo, : da glavni odbor dovrši to, kar je : začel. Saj je začel po naročilu i konvencije. Opustimo naše ar- : gumente zaradi denarja, ki je že ' po državnih postavah dobro za- < varovan proti š p e k u 1 a c i .j a m. i Ozrimo se na drugo stran, ker se toliko trudimo, da ne bi izčrpali upravnega sklada, kar se pa ; lahko maščuje nad nami, ker po- < zneje bomo prisiljeni poseči glo- ] beje v naše že itak prazne žepe. , Stotake, katere bomo izdali za j splošno glasovanje, bi lahko ko- i ristnejše porabili za članstvo. ; Neki dopisnik vprašuje glav- ; nega blagajnika, zakaj ne bi bil ( denar v lotih dobro naložen. Ako ] dotični sobrat živi v mestu, bi i mu moralo biti znano, da od | ■ praznega stavbišča ali lota ni ni- ; kakih dohodkov, pač pa so gotovi stroški v obliki davkov. Več ča- ( sa ko tako prazno stavbišče la- i stuješ, večjo izgubo imaš. Tako ] bo tudi Jednota, ako ne zgradili na kupljenem stavbišču svojega • urada, metala leto za letom de-; j nar za davke proč, če namreč j: t-iko.j ne proda stavbišča za ce- ; no, katero je plačala za isto. Kar se združenja tiče, se po mojem mnenju še tudi ne bomo združili jutri, četudi imamo združevalni odbor. Skušnje nas! učijo, da članstvo prej izgubi, , kot pa pridobi na svojih pravicah v slučaju združenja. Poleg tega so pa v današnjih časih ve-j, like organizacije prav tako prizadete kot je naša J. S. K. Jed- ’ nota, ali pa še bolj. Bratje in sestre, dovršimo, kar smo začeli graditi, ali pa zrušimo vse delo zadnje konvencije, saj tudi*meni niso nova pravila povsem po volji. Bratje in sestre, dokler bo naša organizacija poslovala v duhu enakosti in bratstva, ji je uspeh zagotovljen, pa naj posluje na jugu ali na severu, v Minnesoti ali v Ohio. Prometne zveze imamo leto za letom boljše in nam ni treba skrbeti, da bi mesto Ely izgubilo svoj prostor na zemljevidu Zedinjenih držav. Povedano .je že bilo večkrat, kakšne ogromne količine železne rude se nahaja v tistih krajih, in jaz za svojo osebo to verujem sobratom na Ely-ju, katerim so razmere znane, četudi sam še nisem bil v Minnesoti. če bi ne bilo teh naših protestov, bi naša Jednota danes že lahko poslovala v svojih lastnih prostorih in bi ji ne bilo treba plačevati najemnine, kar bi bilo v korist članstvu J- S. K. Jedil ote ! Mathias Klučevšek. _____ Detroit, Mich. Ko zasledujem razprave o ini-Iciativnem predlogu društva št. |6 JSKJ, najdem vsakovrstna | priporočila in argumente. Nekateri člani so za graditev .jednotinega doma, drugi proti. To .je popolnoma prav, da se člani izrazijo, kako mislijo. Mislil sem, da ne bo šlo tako j gladko po poti, ki jo je začrtala j zadnja konvencija v Indianapo-: lisui In res, kmalu so prišli protesti proti gradnji doma, kar je odobrila zadnja konvencija. Največ protestov se je opiralo na it o, da Ely ni primerno mesto za gradu j o jednotinega doma. j Vprašanje zdaj nastane, kje naj se zgradi urad, ki ga Jednota I nujno potrebuje. Ali ne tam, kjer je bila Jednota ustanovlje-na? Poglejmo druge organizacije, ki imajo svoja uradna poslopja, ali jih niso postavile tam, Ik.jer so bile organizirane. Jaz j kot stari član JSKJ priznavam, da je popolnoma pravilno, da se j minnesotska društva poteguje- ■ .jo, naj se jednotin urad zgradi v Elyju, Minnesota. Tako je tu- ■ ('i zadnja konvencija določila. • čemu bi se zdaj ravsali in kav-; Stili, kar Jednoti več škoduje kot koristi! Jaz bi priporočal članom JSKJ, da se ne razburjajo preveč radi te zadeve. Ko se bodo duhovi pomirili, bo vse O.K. Tako je bilo tudi pri drugih organizacijah, prodno so bila uradna poslopja zgrajena, ko so bile pa stavbe dogotovljene, je nastal pa zopet mir. Naj gre torej iniciativni predlog društva šr. 6 JSKJ na splošno glasovanje in članstvo naj po svoji previdnosti odloči, če naj se gradi dom ali ne. Potem bo zopet mir in zadovoljstvo. Nekateri dopisniki se izražajo, da se je zadnja konvencija izrekla za združenje, in se na to opirajo, ko nasprotujejo gradnji lastnega doma. Naša J. S. K. Jednota je nestrankarska in druga naj starejša slovenska podporna organizacija v Ameriki, pa zakaj bi se pogajala, da bi se združila s kako drugo organizacijo, ker je sama na boljšem stališču kot marsikatera druga slična organizacija? že na par konvencijah se je rapzravljalo o združenju, pa kakšne ponudbe je naša Jednota dobila? Take, c,a jih ni mogla vpoštevati in sprejeti. Zato vam rečem, člani in članice, da do združenja je še daleč. Dokler bo naša Jednota imela poštene, dobromisleče in zanesljive glavne uradnike, se ni bati, da bi propadla. Pa naj zadostuje za sedaj. John Gosenca, član dr. St. 144 'JSKJ. St. Michael, Pa. Na seji dne 18. marca je naše društvo Sinovi Slave, št. 185 JSKJ razmotrivalo o iniciativnem predlogu društva sv. Alojzija št. 6 JSKJ v Lorainu, O., in je sklenilo, da podpira iniciativo, v kateri se priporoča, da se ne postavi ali gradi jednotinega urada ali hiše v mestu Ely, Minnesota. To iz sledečih razlogov: Mesto Ely ni primerno, ker je preoddaljeno od vseh štirih strani Zedinjenih , držav. Ako se kdaj združimo s kakšno drugo slično organizacijo, kaj bomo potem z jednotino hišo v Elyju? Zdi se nam, da naši pionirji na Elyju sami niso posebno navdušeni za organizacijo, ker se nič ne zmenijo, ker je izostal jednotin znak z novih tiskovin. Kot .ie razvidno iz novih pravil in iz vsega novega sistema, ni pričakovati, da bi jednota še kaj na predovala na članstvu. Morda j j.ojdemo prej doli, kot gori. To j pa zato, ker bo veliko članov vze- j io svojo rezervo, ki jo imajo pri Jednoti, nakar jo bodo pustili na cedilu. Pod takimi pogoji in pri ‘a,kem napredovanju v članstvu si bomo morali v bodoče iskati manjše prostore, ne pa večje, j Zato ni potreba, da se potroši toliko denarja za nedoločen čas. Veliko se piše o rojstvu naše Jed-note na Elyju, toda zdi se, da tamkajšnim članom se gre le za to, da ostane le urad tam, za znak na novih uradnih tiskovinah pa se ne menijo, dasi ni bilo nika-kega tozadevnega sklepa citati. Imamo še nekaj teh znamk v omari, pa ne vemo, kaj bi naredili z njimi. Na novih tiskovinah .jih ni, dasi bi imele tam največ pomena za agitacijo. Vpoštevati moramo tudi to, da če pri-! de do združenja med našo in katero drugo slično organizacijo, Ja bi nam najbrž urad na Elyju ne imel kaj rabiti in bi bil slaba investicija za Jednoto. Za društvo št. 185 JSKJ: M. Sustersich, tajnik. Chisholm, Minn. Članice društva Danica, št. 150 JSKJ so na svoji redni seji razpravljale o iniciativnem predlogu društva št. 6 JSKJ, in so ! soglasno sklenile, da iniciativ-i nega predloga NE podpirajo. ! Naše društvo je za to, da se gra-I di jednotin urad v Elyju, Minn. Čudimo se, kako da more biti proti temu konvenčnemu sklepu toliko ugovorov. Konvencija je odglasovala z veliko večino, in na konvenciji so bila vendar zastopana vsa društva po delegatih. Vsako društvo je gotovo tudi poslalo na konvencijo svojega najboljšega in najbolj 2 zmožnega člana, čemu smo si t potem napravljali stroške s kon- g vencijo, če ne vpoštevamo nje- i nih sklepov. j Oni, ki so proti jednotinemu i domu, navajajo različne vzroke r za to. Nekateri povprašujejo, i kaj bo z domom, če se naša Jed- r nota združi s kakšno drugo or- i ganizacijo ali če se kaka druga i organizacija združi z našo. Zdi r se nam, da do kakšnega združe- £ n.ja še ne bo tako kmalu prišlo, i ker se še sami med seboj ne mo- s remo razumeti, še med nami sa- g mirni je toliko nesloge, da danes r podiramo, kar smo včeraj zidali, t Kako naj bi se potem združili s c kakšno drugo organizacijo, ko t je še med nami samimi toliko j prepira. i Po našem mnenju mesto Ely i zasluži to čast, namreč, da se tam ^ ogradi jednotin urad, ker so na- J ši pionirji ravno tam ustanovili i našo dobro organizacijo, ki se je i potem razširila širom Zedinje- \ nih držav. Zato apeliramo na t članstvo JSKJ, d a če pride ini- 1 iativni predlog društva št. 6 na splošno glasovanje, da glasuje za gradnjo jednotinega doma v Elyju, za 35-letnico njenega roj-j stva in v priznanje njenim ustanoviteljem. j Za društvo Danica, št. 150 j JSKJ: 11 Mary Pluth, predsednica; An- > ne Mahne, tajnica; Johana g Dolinar, blagajničarka. ] (Društveni pečat.) t . j Diantondville, Wyo. Društvo sv. Mihaela, št. 27 JSKJ je na svoji redni seji dne 19. marca razmotrivalo o iniciativnem predlogu društva št. 6 JSKJ, ki se tiče gradnje jednotinega doma, ter je z večino gla- . sov sklenilo, da podpira omenje- c ni iniciativni predlog. Sklenje- j no je bilo tudi, da se o tem skle- g pu sporoči na glavni urad in ob- j enem priobči v našem klasilu. j j Za društvo št. 27 JSKJ: t Anton Koren, tajnik. i 1 • i1 Coneinaugh, Pa. Na seji društva šv. Alojzija, št. 36 JSKJ, ki se je vršila 19. marca, je prišla na razpravo tudi iniciativa društva sv. Alojzija, št. 6 JSKJ, tikajoča se grad-j nje jednotinega donia v Elyju, [ Minil. Po vsestranskem debati- > ran ju je glasovanje izpadlo sle- i deče: Za predlog, .da ne podpi- < ramo gori označenega iniciativ- i nega predloga in vpoštevamo j sklep konvencije, da se dom gra- i di, .je bilo oddanih 14 glasov, i Proti predlog, da naše društvo ; podpira iniciativni predlog dru- ; štva št. 6, je dobil 22 glasov. Za društvo sv. Alojzija, št. 36 ; JSKJ: < August Samec, zapisnikar. i ---------------- Blaine, O. Društvo Napredni Slovenci, št. 155 JSKJ je na svoji redni seji dne 12. marca razpravljalo o iniciativnem predlogu društva št. 6 JSKJ v Lorainu, O., ter je z večino oddanih glasov sklenilo, da omenjeni iniciativni predlog podpira. Društvo se je /j večino izjavilo, da na.j gre omenjena zadeva na splošno glasovanje, potem pa naj vsak član ali članica odda svoj glas za zidavo doma ali proti, kakor sodi, da bi bilo boljše. Za društvo Napredni Slovenci, št. 155 JSKJ: Paul Ilovar, tajnik. Morley, Colo. Društvo sv. Jožefa, št. 140 JSKJ je na redni seji dne 5. marca razpravljalo o iniciativnem predlogu društva št. 6 JSKJ, ter .ie končno sklenilo, da ostanemo nevtralni. Ako pa pride zadeva na splošno glasovanje, bomo glasovali “vsak po svoje,” kot pravi naš urednik. — Za društvo št. 140JSKJ: Joseph Kos, tajnik. Salida, Colo. Društvo sv. Alojzija, št. 78 je na svoji redni seji dne 19. marca razmotrivalo o iniciativnem predlogu društva sv. Aloj- zija, št. 6 JSKJ v Lorainu, O., ter je prišlo do zaključka, da istega podpira. Popolnoma pravilno je, da članstvo na splošnem glasovanju odloči, kaj da se naj napravi z zadevo jednotinega doma. Sklep konvencije bi bili upoštevali, ako bi se bilo o gradnji jednotinega doma kaj razpravljalo že pred konvencijo, kar pa se ni izvršilo. Kolikor je meni znano, je bilo zemljišče za gradnjo jednotinega doma že pred konvencijo izbrano. Ako so želela eljška društva JSKJ in glavni odborniki, da se zida jednotin urad v Elyju, naj bi bili to dali v javnost pred konvencijo, pa bi zdaj ne imeli nepotrebnih stroškov. Ako bi se kdaj jednotin dom zidal, naj bi se ga postavilo bolj v sredini, ne pa prav na koncu sveta. Ako bi se ga postavilo v Chicagu, ki si Jednota prihranila znatne vsote na voznih stroških in na dnevnicah. Vsi vemo, da je mnogo več članov JSKJ izven Minnesote kot pa jih je v Minnesoti. — Bratski pozdrav! Za društvo št. 78 JSKJ : Anton Gaber, tajnik. Mullan, Idaho. Na mesečni seji društva Idaho, št. 151 JSKJ, ki se je vršila j 19. marca, smo vzeli v pretres tudi iniciativni predlog društva sv. Alojzija, št. 6 JSKJ, tikajoč se gradnje jednotinega doma v Elyju, Milin., ter smo soglasno sklenili, da podpiramo omenjeni iniciativni predlog. Za društvo Idaho, št. 151 JSKJ: 0 Frank Vitežnik, tajnik. Pueblo, Colo. Društvo Marija Pomagaj, št. 42 JSKJ je na svoji redni seji dne 19. februarja 1933 vzelo v pretres iniciativni predlog dru-jštva št. 6 JSKJ. Navzoči člani so soglasno sklenili, da podpirajo iniciativni predlog društva št. 6, da se zadeva gradnje jednotinega doma na Elyju, Minn., da i članstvu na splošno glasovanje.! Za društvo1 šti'42 JSKJ : Anton Kochevar, predsednik; j Primož Knafeljc, tajnik, i f ----- | j Paw Paw, Mich. , Na redni mesečni seji, ki se , je vršila 19. marca, je društvo j sv. Pavla, št. 178 JSKJ razprav- \ Jjalo o iniciativnem predlogu . društva št. 6 JSKJ v Lorainu, ( Ohio, in z večino glasov skleni-1 io, da omenjeni predlog podpi- ^ ra. Z ozirom na dejstvo, da je r naša Jednota odprla pot za združenje z drugimi organizacijami ( ali za pridruženje drugih orga- , nizacij, je po mnenju članstva -našega društva zdaj neprimeren 1 čas za gradnjo lastnega uradne- j; ga poslopja. j; Za društvo št. 178 JSKJ : . Andrew Ozanich, tajnik. ( j j East Helena, Mont. | Na redni seji društva sv. Aloj- , zija, št. 43 JSKJ, ki se je vršila < 17; marca, smo vzeli v pretres i tudi iniciativni predlog društva i št. 6 JSKJ v Lorainu, O., ter smo j z večino glasov sklenili, da ome- i njenega predloga NE podpira- j mo. Naše društvo smatra, da i je koristno, da si Jednota zgra- . di svoje lastne uradne prostore, torej naj se vpošteva sklep 14. ; redne konvencije in se z gradnjo j doma nadaljuje. Za društvo št. 43 JSKJ: F. K. Smith, tajnik. Gilbert, Minn. I Društvo sv. Jožefa, št. 20 JSKJ je vzelo v pretres iniciativni predlog društva št. 6 JSKJ, in se je z večino izrazilo, da omenjenega iniciativnega predloga NE podpira. Razlogi za to so sledeči: Zemljišče nas je stalo'par tisočakov in J. S. K. Jednota je bila ustanovljena na Elyju. Ako bomo vedno najemnino plačevali (\ bodoče še večjo, kot smo jo dosedaj), ne bomo nikdar imeli svojega doma in tudi ne denarja, , ki ga bomo vsak mesec izdali za najemnino. Koncem konca bo-| mo imeli samo veliko ničlo — 0. Do združenja po našem mnenju še ne bo tako hitro prišlo, do takrat bo morda poteklo še toliko časa, kot je zdaj Jednota stara. Vsled navedenih razlogov priporočamo sobratom in sosestram JSKJ, da ne podpirajo gori omenjenega predloga, in ako pride predlog na splošno glasovanje, na.j glasujejo tako, da bomo tudi mi enkrat imeli svoj dom. Saj je tudi vsaka družina vesela, ko pride do lastnega doma, da ji ni treba več najemnine plačevati. Zakaj bi potem mi, otroci naše JSKJ, nasprotovali gradnji lastnega doma za Jednoto. Za društvo sv. Jožefa, št. 20 JSKJ: Joseph Novak, tajnik. Ely, Minn. Na redni seji društva Severna zvezda, št. 129 JSKJ, ki se je •vršila 5. marca, so članice raz-motrivale tudi o iniciativnem predlogu društva siv. Alojzija, št. 6 JSKJ, in .je bilo sklenjeno, da se omenjenega iniciativnega predloga NE podpira. Razlogov za to ne bomo tukaj navajale, ker jih je bilo že dosti priobčenih potom našega glasila. Naše priporočilo je, da naj se izvede sklep 14. redne konvencije in zgradi jednotin urad, ki ga JSKJ potrebuje. Vsi za enega, eden za vse! Za društvo Severna zvezda, št. 129 JSKJ: Frances Koschak, predsednica; Mary Zgonc, tajnica; Mary Prosen, blagajničarka. (Društveni pečat.) Cleveland, O. Društvo Ilirska Vila, št. 173 JSK.J je na svoji redni seji 2. marca razmotrivalo o iniciativnem predlogu društva št. 6 JSKJ, in je z večino glasov sklenilo, da iniciativni predlog podpira. Za društvo Ilirska Vila, št. 173 JSKJ: Frank Benigar, tajnik. so prepričani, da bo to v korist Jednote in vsega članstva JSKJ. Jaz mislim, da na 14. konvenciji ni bilo nobenega delegata, kateremu ne bi bil pri srcu blagor JSKJ. Očitki glede tega, kar je 14. konvencija napravila ali ni napravila, po mojem mnenju niso utemeljeni. Konvencija je bila sestavljena iz preprostih delavcev, ne pa iz strankarjev ali profesorjev. Ako je napravila kakšne napake, ni bila glede tega prva niti zadnja. Napake so ?e delale in se še bodo, dokler ne bo narod videl za pet ali deset let naprej. Kadar se bomo pa toliko izobrazili, takrat pa tudi ne bomo več debatirali in nam ne bo treba nikakih podpornih organizacij. Ako misli članstvo, da je za JSKJ pogubno, če se zgradi jednotin dom, bo imelo priliko, da to izrazi potom splošnega glasovanja. Večina bo pa odločila. Nikomur ni treba misliti, da bo imelo minnesotsko Članstvo več koristi od lastnega jednotinega doma kot članstvo po drugih državah. Ni torej treba pisati, da se voda obrača na mlin minnesotskega članstva. Ta “mlin” ho lastnina vsega članstva JSKJ m bo “mlel” za vse. Koristi od Lega “mlina” bomo imeli vsi člani enako. To tudi ni nikako si-panje peska v oči članstvu, kot je bilo od neke strani izraženo. Saj si vendar ne želi skupina članstva zgraditi dom, da bi s tem izkoriščala ostalo članstvo. Dom bo lastnina vsega članstva, prav tako tistega članstva, ki živi v mestu Ely in v državi Minnesoti, kot tistega, ki biva tri tisoč milj daleč proč. Piše se tudi, zakaj naj bi se gradil dom za 20 tisoč dolarjev, češ, da je kaj takega mogoče zgraditi Za pet tisoč dolarjev, vštevši ceno zemljišča. Dotični dopisnik menda misli, da kar bo čez pet tisoč, bo glavni odbor pobasal v svoje zepe* Ako hoče imeti Jednota primerno in proti ognju varno poslopje, primerno varnostno -.hrambo, kurjavo in opremo, se iro pač ne da zgraditi za pet tisoč dolarjev. Stavbišče samo stane nad $3,500, pa če bi dotič-nemu članu dali še trikrat po pet tisoč dolarjev, dvomim, da bi mogel zgraditi poslopje, ki bi jednotinim potrebam res Odgovarjalo. Takim računom se pač ne da verjeti, ker meni se zdi kaj takega neizvedljivo. Če bo pa dom manj stal kot 20 tisoč dolarjev, bomo pa manj plačali, saj ni nikjer rečeno, da mora toliko stati, določeno je le, da cena ne sme presegati omenjene vsote. Piše se tudi, naj bi se zgradil dom, na katerega bi bila organizacija ponosna, ne pa pisarne. Delegacija 14. konvencije je ukrepala tako, da ne bi preveč stalo, samo toliko, da bi zadostovalo za pisarno in shrambe organizacije. Lepo se lahko piše, da na.j bi bili v domu prostori za trgovine, dvorane in prostor za hišnika, toda v praksi je drugače. Jaz mislim, da je tudi v Clevelandu dosti lepih in pripravnih prostorov za trgovine praznili, da ne prinašajo nikakih dohodkov, ampak povzročajo samo stroške. To sem napisal, da poudarim, da ni treba krivdo za debate o gradnji jednotinega doma zvra-čati na minnesotsko članstvo. Ni se treba jeziti na elyške člane, če se poganjajo za zgradbo jednotinega doma. Ely je bil vedno aktiven za napredek JSKJ, zato bi bilo pravilno, da stoji jednotin dom tam. Sicer pa jaz nič ne vsiljujem, članstvo samo je dovolj inteligentno, pa bo to zadevo znalo pravilno rešiti potom .splošnega glasovanja. Pozdrav vsemu članstvu J. S. K. Jednote! Matt Anzelc, prvi podpredsednik JSKJ. --------o------- VELIKA JEZERA Ameriška Velika jezera nikoli ne zamrznejo popolnoma. Ob obrežjih, kjer je voda bolj plitva, jih seveda pozimi led zakrije več milj daleč proti sredini, kar onemogoči zimsko plovbo. Aurora, Minn. Nerad se spuščam v debato, ki se je razvila glede iniciativnega predloga društva št. 6 JSKJ. Mislim pa, da je pravilno, da nekoliko zavrnem trditve, da je minnesotsko članstvo krivo, da je prišlo do teh debat glede gradnje jednotinega urada. Ali je imelo minnesotsko članstvo več delegatov na 14. redni konvenciji, kot članstvo v drugih državah? Če se ne motim, je bilo minnesotsko članstvo zastopano na konvenciji po 34 delegatih in delegatinjah, vsa delegacija z glavnim odborom vred pa je štela 150 članov. Na ta način se nam ne more očitati, da je Minnesota vsega kriva in da je nekako diktirala ostali delegaciji. iTake trditve in namigavanja ne | odgovarjajo resnici. Zakaj je treba zavijati? Zakaj ne bi bili (pošteni napram samim sebi in zakaj bi zvračali krivdo le na one, ki niso popolnojna nič krivi? Jaz bi rad vprašal tiste člane, ki zvrača.jo krivdo na minnesotsko članstvo, da-li niso imela njihova društva svojih dele gatov na konvenciji. A,li niso tista društva izvolila izmed sebe najbolj zmožne člane za delegate? Zakaj se potem zvrača vsa krivda'na minnesotsko članstvo? Ako društvom ni po volji, kako so glasovali njihovi delegati, ni to zadeva minnesotskega članstva. Jaz za svojo osebo sem popolnoma prepričan, da je delegaci ja 14. konvencije imela dobre namene in zato je z veliko veči no odglasovala za to, da se postavi jednotin dom, katerega organizacija v resnici potrebuje. Nihče ne more upravičeno trditi, da Jednota ne potrebuje večjih in primernejših prostorov. Delegaciji je bilo to pojasnjeno na konvenciji, in nekateri zunanji delegati so se ob priliki 13. konvencije, ki se je leta 1928 vršila •/ mestu Ely, na svoje lastne oči prepričali, kakšen glavni urad ima Jednota. Radi tega so glasovali, da se postavi primerno poslopje za jednotin urad. Bili Primera ameriške in jugoslovanske hrane likajoče se zdravja zob Dr. A. L. Oarbas Večkrat trdijo naši stariši, da ima povprečni Jugoslovan boljše zobe kot povprečni Aine-rikanec; radi tega vzroka, jaz mislim, bi bilo zanimivo, ako primerjamo hrano, s katero se preživljata ta dva naroda. Zavedamo se dejstva, da se niso naši stariši privadili samo ameriških fraz: “Goo d b y” in “That’s ail right,” ampak so si osvojili tudi marsikatero ameriško jed, ki jim ni bila preje znana, ko so stopili na ameriška tla. Sprememba jugoslovanskega jezika in prehrane je prišla radi novih stikov v tej deželi, z a k a r nam preostaja vprašanje: Ali so naši stariši kaj pridobili ob spojitvi obeh prehran? Moje osebno mnenje je, da so naši stariši z udomačenjem v tej deželi postali bolj dovzetni in podvrženi do gnitja svojih zob in do izpadanja istih. Ko so bili v Evropi, je njih prehrana obstojala bolj iz naravnih in surovih produktov, ki zavzemajo bolj čiste principe, kot pa jedi, katere nam nudi moderna razkošnost in potrata, ki so obenem brez vsakega ravnovesja v vzporedu obedovanja. Jedli so surovo hrano; prehrano, ki je zahtevala več žvečenja, kakortudi hrano, ki je vsebovala dovolj mineralne soli in vitaminov. Toda danes, ko so že preživeli dobo amerikanizacije, so se privadili na uživanje slaščic, peciva, konservira-nega sadja in delikates, ki so pogubne zdravju njih zobovja. To pridobljeno zlo bi še ne bilo tako kruto, če ne bi bilo radi dejstva, da je povprečen Jugoslovan na slabem glasu glede mehaničnega čiščenja zob. Precej naših ljudi smatra čiščenje zob za nekako pomehku-ženje. Morebiti zobje tudi prenesejo gnitje in razpadanje, toda nekega dne nastopi izpadanje zob radi nabiranja posebne snovi v notranjosti zoba. Ena izmed naših bistvenih in navadnih prehran je naš vsakdanji kruh. Jugoslovanski in ameriški kruh se toliko ne razlikujeta po sestavini, kakor po načinu, kako je kruh pečen. Kruh, katerega so pekle naše matere, je imel trdo zapečeno skorjo, katero se je moralo zgristi in prežvečiti, predno se jo je moglo pogoltniti. Ni nam pa potreba veliko prizadevanja, ako jemo ameriški kruh, zakar tudi ni povoda, da bi se vzpodbujala kri do zobnega mesovja. Ob dolgotrajnem premlevanju jugoslovanskega kruha je prišlo dovolj krvi v čeljusti. V Jugoslaviji je še pecivo trdo zapečeno. Še priljubljena orehova potica potrebuje veliko več žvečenja kot navaden ameriški čokoladni “kek.” Jugoslovani niso niti imeli vednosti, da prakticirajo preprečilno zobo-zdravništvo, ko so se vzdrževali presladkih delikates. Vsled priprostosti so delno rešili problem bolezni na zobeh. Jugoslovani jedo dosti sala-to. Listnata zelenjava, kakor je salata, zelje in regrat se daje na mizo v naravnem stanju, in ker te zelenjave vsebujejo veliko mero apnenca, zato izvrstno služijo za razvoj in za vzdrževanje zdravih zob. Jugoslovani jedo dosti surovega sadja, zakar s podedovanim instinktom do žvečenja potolažijo med obedi čakajočo lakoto s prigrizkom jabolka, hruške ali grozdja. Jugoslovani so prinesli s seboj navado, da v jeseni zakoljejo prašiča, od katerega znajo porabiti in pripraviti za jedačo vr>e, tako da jim ne uide drugega, kakor prašičevo cviljenje. Mesene klobase, plečeta in mast, je samo nekaj teh prxlulctov, ki jih spravijo za zimske mesece. Na ta način so se Jugoslovani vedno vzdržali mesa, ki leži v mrzlih ledenicah. Celo danes se Jugoslovani zatekajo k temu načinu preživljanja, toda velika večina se v tem pogledu udejstvuje v manjši meri, ko kupijo živo perutnino, da si s tem zagotovijo sveže meso. Raditega naši jugoslovanski mesarji v naselbini neradi prodajajo zaklano in pripravljeno perutnino. Predno so se naši stariši ame-rikanizirali, je bilo surovo maslo razkošnost, a danes jim je že dnevna potreba v vsaki hiši. Najsibo že surovo maslo pripomoček k zdravju ali ne, naši stariši so ostali zdravi tudi brez surovega masla. Je še tudi drugi činitelj, ki nam razlaga dobro zobovje naših Jugoslovanov. Resnica je, da so naši stariši v svoji originalni deželi imeli več prilike do pristopa violetnih žarkov, ki prihajajo od sonca. V Ameriki potrošimo velik del našega časa v stanovanjih, zaduhnih tovarnah, trgovinah in pisarnah, zakar se nam zanika zdravo sonce in zrak, ki nam ga nudi narava, potom katerega bi se izboljšalo zdravje našega zobovja, ako bi bolj prosto vživali zrak. Poleg vsega tega pa je bil obed naših starišev bolj poceni in hvale vreden. Ce bi bili i\-ši obedi v boljšem ravnovesju in bi vsebovali več trdega živeža, dosti zelenjave in manj slaščic in spacanih jedi, mi bi storili korak naprej do preprečenega zobozdravništva, ali bolje povedano: Mi bi imeli kontrolo nad zdravjem naših zob. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV šel v Aziji. Vsa leta je mislil na domovino ,ter premišljeval na kak način bi se mogel rešiti svoje težke usode, šele lani na pomlad se mu je posrečilo zbežati iz neke kolonije ob Bajkalskem jezeru in podal se je na dolgo, strašno pot. Peš je potoval preko Male Azije do Carigrada, potem pa preko Bolgarije in Rumunije, znašel pa se je na Madžarskem, kjer je bil v Pečuju zaprt dva meseca in pol. O božiču je iz zapora utekel in po tolikih mukah se je pred nekaj dnevi znašel v domačem kraju. Tu pa mu je kruta usoda zadala najhujši udarec. Domačo hišo in posestvo so razprodale njegove sestre, ko so se omožile, in v tuji posesti je našel tudi nekdaj sebi pripisani del zemljišča, kajti že davno je bil proglašen za mrtvega in je njegov delež pripadel sorodnikom. Ljubljena mladenka, ki mu je nekdaj i prisegala, da bo čakala nanj, dokler se ne vrne, pa se je tudi že davno poročila in v kratkem bo postala — stara mati. Nesrečnež je ostal v svoji domači vasi samo en dan, preklinjal je zlo usodo, zvečer pa je vas na skrivaj zapustil in se podal neznano kam. Sorodniki ga iščejo in razpisali so celo nagrado onim, ki bi ga privedli nazaj v domači kraj. Ta tragedija je romana vredna snov, tembolj, ker je resnična. NAJSTAREJŠA ČRNOGORSKA KORENINA V Andrijevici pod visokim gozdnatim Komom živi najstarejši črnogorac Jovan Dedovič, ki šteje že preko 110 let. Vrlega očanca pozna vsa okolica pod imenom “čedo Jovan.” Preživel je preko polstoletja v neprestanih bojih za svobodo domovine. Izpod turškega jarma so se, kakor znano črnogorske pokrajine osvobojevale druga za drugo. Jovan je kot vasojeviški plemenjak doživel najhujše borbe in je njihov edini živi svedok. še danes se, kakor da bi se bilo zgodilo to pred nekaj leti, spominja junaških bojev hrabrega plemena Vasojevičev s Turki. Od teh bojev, med katerimi so Vasojeviči odbili velik turški napad s svojim topom iz črešnje-vega lesa, je poteklo že preko 80 let. čedo Jovan se še dobro spominja, v kaki zadregi so bili njegovi, že davno pokojni sobojevniki, ko se je leseni top po odbitem napadu razpočil. Njegove kronike raznih drugih bojnih pohodkov so neizčrpane in silno zanimive. Prav rad pa tudi pripoveduje, kako je bil tri dni gost velikega vladike Rade Njeguša. Vladika Rade je po igumanu Zače-viču, predstojniku samostana Djurdjevi Stubovi povabil na Cetinje vasojeviške pope, med njimi proto Protiča, ki si je za spremljevalca izbral Jovana De-doviča. Namen povabila je bil, da bi se vasojeviško, takrat še samostojno pleme pridobilo za zvezo s Cetinjem. Vladika Rade je po razgovoru vse vasojeviške pope obdaroval. Protiča, ki ga je posebno cenil zaradi njegovega velikega vpliva, pa je povabil v zakladnico, naj si sam izbere, kar hoče. Prota Protič si je mirno ogledal cele mernike kovancev in ko mu je vladika še enkrat dejal, naj si vzame, kolikor hoče, je prota segel v žep, privlekel pest raznovrstnega denarja ter vsul vse med naj bližji kup kovancev rekoč: “Če bi se od tu jemalo z roko in s kapo, bi kmalu vsega zmanjkalo in vse bi vrag vzel. A to se baš ne sme zgoditi!” — S tem je hotel povedati, da bodo Vasojeviči tudi brez darov vse žrtvovali za svobodo domovine. Vladika je nato svojega zvestega prijatelja Protiča in njegovega mladega spremljevalca Jovana odlično gostil tri dni. Čedo Jovan je imel štiri sinove in šest hčera ter šteje danes njegova rodbina nad 60 članov, starosta pa je še vedno zdrav in veder ter uživa velik sloves kot ranocelnik in moder svetovalec v raznih težavah. TRAGEDIJA VOJNEGa INVALIDA V Brezovski gori kraj Leskovca pri Krškem je šel prostovoljno v smrt posestnik in družinski oče — vojni invalid Jože Kerin, ki je obupal nad težavami življenja, posebno 'še zato, ker so se posledice rane, dobljene v svetovni vojni, čedalje bolj kazale. Kerin je bil namreč ranjen v glavo in je od takrat dalje stalno bolehal. Vsemu se je pridružila v preteklem letu še kila, in se je mož moral podvreči operaciji, ki jo je prestal, vendar pa se mu rana ni hotela zaceliti. Posledice niso izostale. Trpeč silne muke v glavi, je že opeto-vano poskušal skrajšati si življenje, a so mu domači to vselej preprečili. Nedavno pa je Kerin takoj po zajtrku odšel iz sobe in se napotil v komaj 50 korakov oddaljeno zidanico, žena, ki je slutila zlo in ki je vselej hitela za možem, poznavajoč njegovo težko bolezen, je tudi to pot odhitela za njim, a je žal prišla prekasno. Kerin se je že dvignil med tem časom v pocistrešje zidanice, ovil vrv krog “gredice,” oddaljene komaj poldrugi meter od tal in se sunkoma pognal v zanko. žena ga je našla v takem položaju, ko je kazal še vse znake življenja in je pričela klicati na pomoč. Sosed, ki je slišal jok in klice, je prihitel, toda Kerina ni bilo mogoče več rešiti. Vso tragedijo je pripisati zgolj stalnim mukam, ki jih je trpel pokojni. Zapušča vdovo in dva nedorasla otroka. BANOVINSKI DAVKI Za leto 1933 so bo po predlogu večine finančnega odbora pobirala na vse neposredne davke 35-odstOt;na obča banovinska d o k I a d a in 25',,' nadomestna cestna doklada. Razen tega se bo pobirala na ozemlju združenih zdravstvenih občin 1 (»-odstotna doklada na vse neposredne državne davke. Banovinska trošarina na vino bo znašala 1 Din od litra, na pivo 60 Din od hektolitra, na esence, ekstrate in eterska olja z alkoholom 400 Din od 100 kg, na likerje in špirit 7 Din od hektolitrske stopnje, na žganje pa 5 Din od hektolitrske stopnje. Na porabo ogljikove kisline se bo pobirala banovinska trošarina 5 Din od kilograma, za proizvodnjo brezalkoholnih pijač in 2.50 Din za ostale namene. Za porabo mineralnih vod znaša trošarina pri steklenicah pod 1 litrom vsebine 0.20 Din, pri steklenicah od 1 do 2 litrov 0.30 Din, pri večjih steklenicah pa 0.20 od vsakega začetnega litra vsebine. Trošarina za potrošnjo ocetne kisline znaša 3 Din od 1 kg 100% jakost i. Trošarina za kvas znaša 2 Din od kg, trošarina za pnevmatiko znaša pri motociklih 75, pri ostalih motornih vozilih za 100'; banovinske davščine za motorna vozila. Na državno trošarino na bencin in mešani bencin se pobira banovinska doklada 1Q0 Din od 100 kg. Trošarina za porabo električnega toka v. industrijske namene ostane ista kakor lani, za razsvetljavo, pa se uvede enaka stopnja 15 par od kilovatne ure. Trošarina na premog znaša za kosoVec 10 Din pri toni, za kockovec 7 Din, orehovec 5 Din, grahovec/ 3 Din, za črni premog 50'/! več kakor za rjavi, za lignit pa 50 procentov manj kakor' rjavi. Banovinske takse za zabave ostanejo dosedanje, uvede pa se 40-odstotna doklada na državno veselično takso. Banovinska taksa za sečnjo gozda znaša 20% od prodajne cene lesa ali od vrednosti posekanega lesa, namenjenega za prodajo. Banovinska davščina na lovišča znaša 10 % od letne zakupnine in poleg tega še 25 par od vsakega hektarja lovišča. Davščina na ribolove znaša 25', letne zakupnine.' Od vsakega prenosa nepremičnine se pobira 1% taksa. K državni dopolnilni prenosni taksi se pobira 50-odstotna banovinska doklada. Banovinska taksa na friotorna vozila ostane ista kakor lani. V ostalem so banovinske davščine ostale kakor lansko leto. Nova je banovinska davščina za izkoriščanje vodnih sil, ki znaša 30 Din od konjske sile na j leto, oziroma pri elektrarnah, ki jim služi vodna sila za pogon 1.5 pare od vsake kilovatne ure, dokler ta davščina pri elektrarnah te vrste ne doseže zneska, ki odgovarja obdavčenju 30 Din za konjsko silo letno. Pri bolj primitivnih vodnih napravah izpod 10 konjskih sil, predvsem pri žagah in mlinih, se odmeri davščina pavšalno po številu rezil, oziroma kamnov, in sicer za prvi list oziroma tečaj 50 Din na leto, za vsak na-daljni list oziroma tečaj 25 Din, kar velja največ za štiri tečaje, oziroma liste. Davščine ne plačujejo naprave, ki služijo zasebnemu kmetijskemu gospodarstvu, od katerega se ne plačuje davka na podjetje, vodne naprave za proizvajanje električne energije, ki je že obremenjena z banovinsko trošarino v kolikor se tok ne oddaja drugim proti odškodnini, ter končno vodne naprave, ki služijo neposredno za humanitarne in sanitarne ter melioracijske namene. Nadalje je navedena davščina na zavarovalne premije po 1 odstotek, pri Čemer so izvzeta javnopravna, socialna zavarovanja. Ta davščina se uve- de namesto takse za vloge in pritožbe. V debati so'banovinski svetnik dr. Obersnel, Vidmar in Bi-rolla govorili proti preveliki obremenitvi industrije, vendar pa so bili predlogi finančnega odseka sprejeti z večino glasov. ----------------o------- IZ ŽIVLJENJA BOSANSKIH GORJANCEV Kakih 20 km. od Jajca med planinama Vitogoro in Plazeni-co ter ob reki Plivi je janjska gorska planjava, ki jo seka potok Janj, zelo romantičen zaradi svojih številnih slapov. Posebna karakteristika te gorske planjave je veliko število bpgu-milskih grobišč. Verska sekta bogumilov se je pred davnimi leti zatekla v gorsko samoto in tu uredila s v o j e pokopališče. Vse povsod v goščavi se najdejo kamnate kvadratne plošče, ki so jih bogumili polagali na grobove. Bog zna, koliko takih plošč pa so že porabili prebivalci planšave pri zidavi svojih bornih koč in koliko grobov so že preorali njihovi plugi. Janjska planota se razteza na dobrih trideset kilometrov, na nji pa živi nad 6000 duš. V teh gorskih naselbinah sta tudi dve šoli, prva je v Grbavici 1050 metrov visoko, druga pa še nekaj višje. Na planoti večkrat zapade sneg že koncem novembra, skopni pa šele v maju. To so kraji, nad katerimi krožijo orli, kjer medvedi tresejo hruške in kjer tudi volkovi spadajo med navadne pojave. Letošnje leto spada med sed-morico lačnih let, ki pa se je že večkrat ponovila v dobi, ki so jo doživeli najstarejši gorjanci. Pašnike je lani uničila suša in je zaradi tega že doslej od lakote poginilo okrog 10 ti-poč ovac. Tudi zima je zelo huda in so že na vrsti ostanki skladanic vejevja, ki so ga v jeseni vsepovsod nasekali prebivalci. Gorjanci teh krajev so popolnoma odrezani od sveta in živijo svoje posebno, popolnoma primitivno življenje. Tu so se ohranile rodbinske zadruge na isti stopnji, kakor so bile že od začetka. Nekatere zadruge štejejo po 50 in'še več članov, težko pa bodo našle vrstnike glede strogosti svoje ureditve. Starešina je v zadrugi neomejen gospodar in kadar se pojavi med člani, se nihče ne vsede, dokler jim sam s kretnjo tega ne dovoli. V prisotnosti starešine se mlajši člani nikdar ne razgovarjajo ter si samo z znamenji naznanjajo, da bi si radi pozneje to ali o n o sporočili. Pred starešino tudi naj starejši sinovi ne smejo kaditi ali piti kave. Življenje v velikih zadrugah pa je močno razvilo domačo industrijo. Vsi moški člani so iz-vežbani v kaki obrti, da tako krijejo vse potrebe zadruge. Žene in dekleta se posebno bavijo s tkanjem preprog. Za tkanje nimajo nobenih vzorcev, preproge pa so vendar pestre in lične, kajti vzorce kombinirajo tkalke med delom po svoji lastni fantaziji in po metodah, ki so se udomačile že od roda do roda. Med gorjanskim svetom je nad trideset različnih motivov, ki so najboljši izraz narodne duše tega kraja. Motivi se bavijo zlasti z živalskim svetom in nosijo po njem tudi svoja imena. Tako imamo iz teh krajev lepe preproge in zavese z označbo “volčje oči,” “sračje noge,” “medvedje šape” in slično. V kuhinjah so na prvem mestu mlečni proizvodi. V pogledu kuhanja samega pa je mnogo primitivnosti, ki bi ji kvečjemu našli primere v lovskih in vojaških kratkotrajnih taboriščih. Iz testa proizvajajo gospodinje poleg kruha samo eno vrsto sirove potice, ki pa se odlikuje s to razliko, da se ne peče od spodaj kakor povsod drugod, marveč od zgoraj. Testo se da namreč v kozico, posebej pa se na ognju razžarita dve plošči iz medi ter se razžarjeni polagata izmenjavajoč na gornjo stran testa, dokler ni dovolj zapečena. Vsa ostala kuha pa je dokaj enostavna, kajti nad ognjem visi od stropa na verigi pripet lonec, v katerem ves dan vre in klopoče fižol, ob praznikih pa je med njim tudi kos sveže ali posušene jagnjetine, dokler se vse skupaj dovolj ne omehča. — Pri takem primitivnem načinu življenja je na planoti ostalo zaradi tega, ker so od nekdaj vsi skrbeli za to, da so se v teh gorskih kočah rodili samo hrabri vojaki in poslušni težaki. no v rabi kot pomočnik] tapskih tolp. Na Kitajskem in J;lPo11 uporabljajo dresirane l'°rl ne za ribji lov, in sic# *E= vsem za dražje vrste w ~~ “ morane, ki jim za vsak P okoli vratu dajo še ozek*1 - ,, da ne morejo ujete ribe ti, prepeljejo s čolni do ^ \jq ^ lovišč in jih nato spustiM ^ _ do. V dobrih dneh prilik ca 30 do 40 velikih rib 11 Med najuspešnejše ll0*| S] malarije v tropskih in .s11 skih ozemljih spada maj^ 1’nn veroameriška r i b a, gaIt j^ufitv holbroki, ki strahovito g°si 8ko (] ri med ličinkami nevarflf Wilber marja malarije. V m no? aPriia želah, kjer so zaredili yrŠila in kjer je bilo prej do “ 'n se stotkov ljudi malaričnih,s ni komaj še 3 odstotke,11 Dru vost za malarijo pa ,le st. 15 na desetino. ^aziir °bstaj- V širnih argentinskih f to je uporabljajo živinorejcieo, ne kondorje, da kažejo ^ A. g,,; jem kraj, kamor se je W : kakšna čreda. Kondorji se Gl^ ne jo tako visoko v zrak ir^j lahkoto izsledijo izgubl.ieI1° ^tveni do, in se nato spustijo tak Večj^j ko nad njo, da jih pastil Jasnil-ko obdržijo v očeh in pr^ r°sti, črede. (“Živ. in ® *em o— ^sled KLIN S KLINOM Ponovi Na plantažah sladkorni sa v Louisiani je zadni8 povzročal ogromno škodo mrčes, znan pod imenoi# *. ®lo\ cane borer. Znanstveni žavne univerze so n*1'1 ■ j0 nanj neko malo žuželko,1* ‘° ' vano “trichogramme m’1' 0t^a katero so importirali od . iz inozemstva. Sladko^11 ljivec je zdaj pred to želko na generalnem un^ od najmanj ijjj do največje * >rirec DRUŠTV ;! 1 in posameznj lpo^ izdeluje lično moderna &t\-a venska linijska tiskaj . Ameriška Domovi1', '!;;; 6117 ST. CLAI R *0 |jc CLEVELAND,OH^veče. ----------------------- ZA STARI KRAj vSpbc ^ o Slo l«&el f’ Pr "" ' V S: Ako ste namenjeni v stari kraJ CQj. ^ interesu, da se pridružite enem11 c, »ih skupnih potovanj in sicer: 1. aprila preko Havre ^ c 14. aprila preko Trsta, 10. maja preko Cherbourga, J ^ 27. maja preko Havre, r&lcHi 17. junija preko Havre, 7. julija preko Cherbourga. ^ Pišite po cirkulaf' z vsemi P° > jasnili! > (Ja Velikonočni dar°' ? Spomnite se svojcev v etBte i . primernim denarnim darilom: h; Mi pošiljamo po sledečih cen*1 j v Za $ 3.00 175 DlnlZa $ G-8! ! Us) Za 5.00 300 DinZa H-s® 13? Za 10.00 615 Dinl/.a 16.50 : Za 15.75 1,000 Din|Za 27.50 j ; Za 20.00 1,280 DinIZa 54.0“ j, Za 50.00 3,275 DinZa 107.50 ,1 ^ Za 76.00 5,000 DinjZa 630.00 V Pri večjih pošiljkah popust. Ovp Pošiljamo tudi v dolarjih. » Vse pošiljke naslovite n . ’ LEO ZAKRAJ# General Travel Service ^ blj£*' 1359 Second Ave., New V o^j ^ J— P, GLAS NAROD1 J? najstakejSi mcodv‘< V6v. SLOVENSKI UNEVN* ‘5 V AMERIKI ^ Sl Je n a t b o 1J razširjen | C list v Ameriki; donaša ^pijl nje svetovne novosti. D y (U. Izvirna poročila la stare > vine; mnogo Sale la vHt(. romanov najboljših pis*te (jjj Pošljite $1.0», In pričeli ga bomo P°8 i fjA' M Vaa pisma naslovite i GLAS NAROP; p 216 W. 18th St.. N«w Ut%' J. Živali pomočnice človeka Na otoku Cejlonu je neverjetno dosti podgan. Primerki, ki merijo trideset centimetrov in več v dolžino, so tam nekaj običajnega in lahko si predstavljamo ogromno škodo, ki jo delajo požrešni glodavci človeku. Vse so ž.e poskusili proti tej nadlogi — najrafiniranejše pasti in najboljše mačje pasme, a uspeh je bil neznaten. Pastem so se naučile podgane izogibati, mačke pa so se od obilnega in lahkega lova k m a 1 u polenile. Nekega dne pa je začel nekdo uporabljati kače, in sicer neko vrsto nestrupenih naočark, ki so strašno požrešne na podgane. Odtlej se je kača v vlogi mačke na Cejlonu udomačila in jo drže v vsaki hiši. Število podgan pa je začelo obenem padati. ■ J!; Kače, in sicer strupene, uporabljajo v Indiji v ostalem tudi v vlogi psov čuvajev — in sicer z mnogo večjim uspehom. Mnogi indski knezi jih imajo v svojih zakladnicah in nihče se ne bo drznil približati mamljivim dragocenostim, razen čuvajev, ki uživajo knezovo zaupanje in ki vedo nevarne živali s svoji-li čudnimi napevi uspavati za kratek čas. * Najlažje se dado opice zdre-sirati v človekove pomočnice. V južni Afriki živi lastnik neke sadne plantaže, ki mu jabolka in oranže nabira trop zdresira-nih pavianov in jih tudi prenaša v košarah v skladišča. Vsaka žival zaleže za tri ljudi in stane samo to, kar velja njena prehrana. Ameriški raziskovalec dr. Roy Carpenter je imel na svojem zadnjem potovanju skozi panamske pragozde ducat izšolanih opic, ki so mu prinašale cvetlice in druge botanične dragocenosti z dreves velikanov. V Siamu imajo banke in menjalnice opice za čuden posel. V deželi kroži mnogo ponarejenega denarja. Opica pobira kovane novce iz vreč in ugotavlja z lahnim ugrizom, dali so pristni ali ponarejeni in jih sortira! sl* Na meji med Mehiko in Zedinjenimi državami imajo tihotapci baje okrog 2000 psov, ki so zdresirani za prenašanje tihotapskega blaga čez mejo. Tihotapsko žival je težko opaziti in še težje ujeti, zato ni čudno, da so v določenem pasu ob meji brez posebnega dovoljenja prepovedani celo psi čuvaji — kar pa ne zaleže mnogo. Tudi ob drugih mejah so psi že dav- ZAVELIKONOČ se spominjajo rojaki na svojce v domovini in, Č3 le mogoče, pošljejo kak dar v denarju. Denar zopet pošiljamo po sledečih cenah: .Din 200....................$ 3.55 Din 300.....................$ 5.io Din 400.....................$ 6.65 Din 500.....................$ 8.25 Din 1000....................$16.25 Din 5000....................$78.00 Onim, ki so namenjeni potovati v staro domovino na spomlad ali v poletju, svetujemo, da nam pišejo za pojasnila. Dolgoletne skušnje vam zagotavljajo najboljšo postrežbo. Vsa pisma in denarne pošiljatve naslovite na: METROPOLITAN TRAVEL BUREAU Frank Sakser _ 216 W. 18th St., New York, N. Y. ŽALOSTNA VRNITEV IZ VOJNEGA UJETNIŠTVA Večkrat so zabeležene v listih vrnitve vojnih ujetnikov, ki so bili že davno proglašeni za mrtve, redkokatera vrnitev takih žrtev svetovne vojne pa je tako tragična, kakor je bila te dni vrnitev Nikole Bunjanina iz vasi Graberja blizu Petrinje. Kot mladenič je odšel Nikola leta 1911. v vojaško službo in ko bi se bil moral vrniti domov, je nastala svetovna vojna. V Galiciji je bil na praznik Treh kraljev ujet in se je potem dolga leta mučil po raznih ujetniških taboriščih, dokler se naposled, že po koncu svetovne vojne, ni zna-