JREDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 tiskarna I. nadetr.). Uradm ure za stranke so od 10. do li. dopoldne in od 5. do 6. pozidne vsak dan razen nedelj In Sikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo ^ NAROČNINA • celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Oprsko in Bosno K Il-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; za Ne* poletno K »40; za ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 00 Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* / ob pol 11. dopoldne. \ \ • DPRAVNISTVO se nahaja v Selenborgovi ulici Itev. fl, (L, in uraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 8. do 7. zvečel Inserati: enoetopna peti t vrsti ca 80 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Inserate sprejema npravi)i£tvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo 1 Reklamacije lista so poštnine proste. ..............— Stev. 639. V Ljubljani, v sredo dne 23. julija 1913, Zastareli sistem. Zagreb, 21. julija. Hrvaško vprašanje so začeli reševati in baš Krof Tisza je mož, ki ima »urediti« naše in ogrske razmere. Način »reševanja« bo torej tiszovski; Hrvaška ima še zanaprej igrati vlo-go premagane in osvojene dežele, v kateri dela zmagovalec »red« po svoji volji. Pri vsem tem je gospodar celo milostiv in dovoljuje podjarmljenemu narodu, da sme odobravati, kar ukrene ttsvojevalec. in pritrjevati njegovim ukazom. Tako-le je: Hrvaška ima avtonomijo. Hrvatje so »političen narod«; tako je zapisano v hrvaško-ogrski pogodbi. Lahko smo torej ponosni. Slovaki n. pr. niso »političen narod«, Rumuni na Ogrskem tudi ne. To vedo kajpada le juristi, ki znajo s svojim posebnim jezikom 4ajati naravnim rečem tak umeten pomen, da se mora navaden človek brezpogojno smatrati za neumnega, ker mora spoznavati, da se je zaman učil govoriti in da nikdar ne bo razumel tega posebnega jezika. Mi smo torej političen narod, imamo svojo avtonomijo, svojo vlado, svoj parlament. Lahko si dajemo zakone; najbrže torej take, kakršni nam ugajajo? Ne! Daiati si smemo po svobodni volji zakone, ki ugajajo — ogrski vladi. Glavar naše avtonomije je ban. Vladati ima torej tako, takor hoče avtonomni politični narod. I\e. Tako kakor mu ukazujejo v Budimpešti. Ce izpolnjuje sabor voljo volilcev, če izrabi narod le del svoje avtonomije in izvoli poslanca po svojem prepričanju in programu, nastane »konflikt«, in vsa naša avtonomija gre v vre^o, dokler se ne doseže »sporazum« z ogrsko vlado. to se pravi, dokler se dežela ne spokori m se avtonomni politični narod ne vrže na trebuh pred noge madjarskih mogotcev. Sami bogovi Olimpa vedo. da naša hrva-ško-srbska koalicija ni nikakršna revolucionarna organizacija. In njeni voditelji so tako kompromisni ljudje, da je celo Tomašič lahko Izhajal z njimi, dokler ni preveč predrzno pokazal rogov despotizma. Sal so delali pohtične kupčije celo s Khuen-Hedervaryjem. ko je postal ogrski ministrski predsednik, kakor da je bfla dvajsetletna doba njegovega tiranstva na Hrvaškem popolnoma pozabliena. S JirvaŠko-srbsko koalicijo bi bila vsaka vlada lahko izhaiala. če bi bila hotela respek-tiratl vsaj tisti košček avtonomije, ki je zajamčen na papiri«- To bi bil pravzaprav »unioni-rem« ki ga dannadan naglnšalo madjarski mogotci'Kajti »zveza« je mogoča le med enakopravnimi deli. in hrvaško-ogrska pogodba je imela biti pač zvezna pogodba. Ali v Budimpešti so Jo smatrali le za kontrakt med gospodarjem in hlapcem, in seveda ie bila Hrvaška tisti del. ki je imel igrati vlogo hlapca. Srbsko-hrvaška koalicija ni nikoli zahtevala, da se raztrga ta kontrakt. temveč bi bila povsem zadovoljna če bi se bilo hlapčevstvo nekoliko omililo Stvarno bi bila Budimpešta tudi z dovoljenjem koalicije lahko ostala gospodinja; če bi bila le z besedo Hrvaško imenovala sestro in navidez kazala sestrske manire, pa se ne bi bilo nikdar porušilo to prijateljstvo med Tomašičem in koalicijo. ; . Povsem napačna je trditev, da je kriza postala zaradi »hrvaškega vprašanja« in da smo zato dobili absolutizem in Čuvaja. O hrvaškem vprašanju ni bilo med Tomašičem in koalicijo niti govora. Kriza je nastala, ker je hotel Tomašič v ustavni obliki absolutistično vladati, oziroma izvrševati Khuenova povelia; ker ie izzival, žalil in blamiral svojo lastno večino: ker je zahteval očitno priznanje brezpogojne pokorščine; ker Budimpešta In Tomašič nista hotela priznati volje, ki so jo volilci izrazili pri volitvah. Pri vsem tem ni šlo niti za ogrsko-hrvaško pogodbo. Te se ni koalicija nikoli dotikala. Priznaval Je njeno zakonito veljavnost, sprejemala jo le za podlago svoje politike, in nič druzega ni zahtevala, kakor da se izvršuje, kar predpisuje ta pogodba, ki Jo smatra teoretično tudi Ogrska za temeljeni zakon in za definitivno ureditev razmerja med obema deželama. Na to je treba misliti, kadar »rešuje« Tisza »hrvaško vprašanje«. Madjarski gromovnik Je že začel. Imenoval je hrvaškega ministra, ker se Je zdelo celo Josipoviču preneumno, da bi ostal na tem mestu pod firmo grofa Tisze. Nekdanji koalicijski ban grof Pejačevič, ki se je že lepo naučil sedlati zdaj tega, zdaj onega konja, je prevzel hrvaško listnico. Mož bo orodje v rokah grofa Tisze. kajti njegova poglavitna lastnost je pomanjkanje vsake samo-stalnosti. Čuvaj je odslovljen, ker je bito enostavno nemogoče, še enkrat tega na vse strani diskreditiranega človeka še enkrat poklicati na Markov trg. Ali komisariat še ni odpravljen. Tisza še nima dovolj garancij, da je hrvaški narod spoznal svoje grehe in se skesal. Ce ostane pod komisarjevo šibo še do jeseni, upa, da dozori hrvaško prepričanje o dobroti hlapčevske ponižnosti. Do jeseni bo dovoli moder, da voli v sabor tako večino, kakršno zahteva Tisza. To so obljubili madjarskemu mogotcu naši ma-djaroni, ker vedo. kako zna Tisza »delali« volitve. Če bo sabor zopet sestavljen po Khuenov-skem načinu in bodo v njem sedeli sami mameluki, bodo v Budimpešti prepričani, da je rešena kriza in rešeno »hrvaško vprašanje«. Tedaj bomo zopet političen narod in na papirju bo veljala naša »avtonomija«. Ako ne bi bilo v zgodovini prav nobenega primera, da so živi narodi vendar močnejši od tiranov, bi se lahko ponižno sključili in z resig-niranim vzdihom priznali, da imajo gospodje v Budimpešti prav. Ali hrvaško vprašanje ima drugačno jedro Vse te epizode in krize so med ljudstvom precej razširile spoznanje, da ni vsa naša slavna avtonomija piškavega oreha vredna, ampak je le ovirala rešitev resničnega hrvaškega vprašanja. Ta avtonomija nas Je ločila od ostalih narodov monarhije, ki imajo z nami enake interese in s tem nas le oslabila, tako da imamo mi. »političen narod«, manj moči od vsake »narodnosti« v Avstriji. Z vsemi draperijami avtonomije smo osamljeni in postavljeni v kot. Do moči moremo priti le v zvezi z vsemi narodi, ki streme po svobodi kakor mi. Največja napaka naše politike je bila ta, da je ločila hrvaško vprašanje od splošnega narodnega vprašanja v avstro-ogrski monarhiji. Tako smo pač lahko nastopali s ponosno gesto, ki pa ie le prikrivala našo slabost. Z oficielnim reševanjem hrvaške krize hočejo ovekovečiti to slabost. Zopet se bo omejila vsa politika na razmerje med Hrvaško in Ogrsko. Naravno, da bo Ogrska vedno močnejša, in mi bomo ostali hlapci. Tako dolgo bomo ostali hlapci, dokler ne opustimo svoj hrvaški separatizem. Sila je v boju pogoj uspeha. In silo imamo le tedaj, če smo združeni z vsemi, ki imajo iz enakih razlogov enake interese z nami. V zvezi z vsemi narodi, ki streme po preureditvi Avstro-Ogrske na podlagi enakopravnosti, jo najdemo. V rešitvi vseh je tudi naša rešitev. Volilni program italijanske soc. demokracije. V R i m u, 20. julija. Po dolgih posvetovanjih je sprejel izvrše-valni odbor italijanske socialno demokratične stranke volilni program v bodočem volilnem boju. Program spominja najprej na sklep strankinega zbora v Reggio Emilia, ki brezpogojno prepoveduje vsak volilni kompromis socialistični stranki. Nato opozarja izvrševalni odbor da je volilno agitacijo uporabiti pred vsem zato. da se seznani na miljone proletarcev, ki bodo sedaj volili vprvič, s strankinim programom, z metodo in cilji socializma in poudarja važnost sodelovanja socialno demokratične stranke v parlamentu. Sklep nalaga agitatorjem v volilnem boju dolžnost, da pokažejo volilcem strahotne posledice militarizma in kolonializma tako v političnem kakor v financielnem oziru in da poudarjajo protikapitalistični in protimo-narhistični značaj socialne demokracije. Končno je zbral izvrševalni odbor vse zahteve, ki jih bodo zastopali socialisti v parlamentu in za katere želi odobrenje proletariata: 1. sistematična opozicija proti politiki kolonialnih pustolovščin in militarizma; 2. opozicija proti vsaki Dbliki indiistrialnih in agrarnih varstvenih carin; 3. zakone za delavsko varstvo, zlasti zavarovanje delavcev in obdelovanje neobdelane zemlje; 4. razlastitev, ki naj pokrije po vojni oovzročeni deficit in ki nai zadene le kapitali- stični razred in ki omogoči, da se izda miljarda za prej omenjene socialne reforme; 5. povzdiga šolstva in povišanje učiteljskih plač; 6. izpre-memba novega volilnega zakona z uvedbo splošne volilne epravice za oba spola in proporcionalni volilni sistem; 7. odprava Crispije-vih izjemnih zakonov in paragrafov kazenskega zakonika, ki zabranjujejo svobodo misli in svobodni razvoj gospodarskih bojev. Na predlog sodruga Mussolinija je sklenil izvrševalni odbor izdajo poljudnih knjižic o po-edinih vprašanjih tega programa, ki naj se razširijo v najširše plasti ljudstva in prvo nedeljo v septembru, naj bodo po vsej Italiji istočasno volilni shodi, s katerimi se prične volilna agitacija. Izvrševalni odbor se je bavil tudi z listo prijavljenih strankinih kandidatov, ki jih je 296. Tako je razveljavil izvrševalni odbor kandidaturo odvetnika Vigne v volilnem okraju Vig-nale - Asti. ker je odvetnik zagovarjal tripoli-tansko vojno. Kandidaturi profesorjev Lusena in Mašini bo potrdil izvrševalni odbor šele tedaj, kadar bosta oba odložila odborniški mesti v genueškem mestnem zastopu. Glede ožjih volitev je sklenil izvrševalni odbor, da bo sklepal kompromise le z onimi kandidati, ki se pismeno zavežejo, da bodo nastopili proti povišanju militarističnih izdatkov in proti kolonialni politiki. V času ožjih volitev bo imel izvrševalni odbor vsak dan seje, da bo razsojal o vsakem kompromisu Ljubljana in Kranjsko. Naznanjamo, da bomo v teku tega tedna ustavili list vsem odjemalcem, ki so z naročnino zaostali. — Deželno strankino zastopstvo ima nocoj ob osmih izredno sejo, nakar opozarjamo vse odbornike in člane nadzorstva. — Dvajsetletni jubilej pomočnlštva praznuje danes sodrug Ivan Mlinar, korektor v Učiteljski tiskarni. Pred 20 leti je vstopil kot tiskarniški pomočnik pri Hribarju v Celju. Odkar je sodrug Mlinar v Ljubljani, se je vedno z največjo vnemo in nesebično požrtvovalnostjo udeleževal strankinega delovanja. So-drugu Mlinarju iskreno čestitamo k njegovemu Jubileju in želimo, da bi še dolgo, dolgo deloval v prid jugoslovanski socialni demokraciji. — »Slovenskemu Narodu« očitno primanjkuje zanimivega lokalnega gradiva. Zato ne more mirovati z Roseggerjevim zakladom, in sholasticira. kakor da Je hodil pri Jezuitih v šolo. Nimamo posebne volje, da bi razpletali vprašanje nacionalnih šolskih družb. Ali če ima »Narod« posebno poželjenje po tem, bi mu naposled tudi lahko poslužili. Tedaj bi se pa morali po neljubem dotekniti vprašanj, ki jih doslej nismo nič forsirali. »Narodova« nestrpnost, ki se baš v sedanji dobi Javlja zelo po nepotrebnem, pač ne more biti pogoj za preveliko toleranco nasprotnika. Gospodje naj bi bili rajši zadovoljni, da puščamo cirilmetodovstvo pri miru, o katerem bi se naposled tupatam tudi lahko kaj govorilo. In o šolskih razmerah v Šiški? No, tudi tam ni vse zlato, kar se sveti. Vsekakor bi bilo bolje, Če ne bi praskali, kar jih ne srbi. — Ponudbe za trltlsoč umetnih telesnih udov zahteva inserat v nekem nemškem listu za eno izmed balkanskih vlad. Kaj, da je vojna barbarična? Da je žalosten ostanek iz starih Časov divjaštva? Bog obvaruj! Vojna je imenitna moderna uvedba, krasen pripomoček industrije in trgovine, sredstvo kapitalističnega prometa. Slava vojni, ki pospešuje zaslužek in profit! Tritisoč umetnih rok in nog — kdaj je v miru prilika za tako imenitno kupčijo? Skoda, da ni še nič z umetnimi glavami, tedaj bi bilo še več kupčije. In da niso balkanske države bogatejše. Zakaj po poročilih o izgubah so morali zdravniki odrezati veliko več razstreljenih in razsekanih rok in nog. Ampak za vsakega navadnega prostaka ne morejo države kupovati umetnih rok in nog; večinoma mora zadostovati prazen rokav ali pa kos lesa pod kolenom. Pa kakšna kolaina. Včeraj junaki, danes pohabljenci! Kaj bodo delale umetne roke, za čem bodo hodile umetne noge? Kdo bi to vpraševal! Kapitalistične države so lahko zadovoljne z Balkanci. Zaslužile so pri kanonih, pri puškah, patronah. sabljah. Zdaj zaslužujejo še pri rokah in nogah. Po vojni bo pa treba novih kanonov in pušk; Bog daj kmalu novo klanje, da bo treba tudi še novih rok in nog. In Evropa naj posreduje pri sklepanju miru in določi vsaki državi kos obrežja. Tedaj bodo potrebovale še bark in prihodnjič se bodo klali še na morju. Diplomacija ne pozabi, da mora skrbeti za kupčijo. — Na Ljubelj. Komaj leto dni je minulo, odkar so si tudi naši delavski turisti ustanovili svojo organizacijo in je dosegla tako lep napredek, da razveseli vsakogar, kdor ima le nekoliko zanimanja za naravo in njeno krasoto. Skromno, toda vztrajno je bilo delo, ki so je vršili maloštevilni sodrugi, ki so ustanovili ljubljansko podružnico planinskega društva »Die Naturfreunde«. Precej predsodkov je bilo treba spraviti s poti, preden Je ta navidezno tuja organizacija prišla do veljave, toda zato so sedaj njeni uspehi tem veselejši in popolnejši. Njen obstoj je zasiguran, z njim pa tudi smo-treno delo. ki je predpogoj nadaljnega razvoja in še lepših uspehov. »Prijatelji prirode« vstajajo. Nov doslej jim še neznan svet se Jim odpira, zaprašena pljuča pa vdihavajo dobrodejni zrak planinskega sveta, ki osvežuje od napornega dela utrujene živce. Veselje za naravne krasote se polašča najširših plasti tiste nesrečne pare. ki je še pred nedolgim — vsaj pri nas — mislila, da je prokleta le za tovarno in delavnico in če ji je bila usoda posebno mila, še za zatohlo in zakajeno gostilniško beznico. Turi-stika je bila privileg bolje situiranih slojev m neznosni so se zdeli delavstvu stroški tega prepotrebnega športa. Ali sedaj je drugače. Vrata v planinski svet so na stežaj odprla in grešnik je nad svojim zdravjem, kdor Jih ne prekorači ob vsaki priliki. Da pa našim slovenskim delavskim turistom pokažemo, da oni tudi na tem polju niso osameli in da je turistika vzela v svoje okrilje tudi prav čedne vrste naših obmejnih tovarišev, smo dogovorno s koroškimi podružnicami sklenili, da priredimo v nedeljo dne 10. avgusta t. 1. skupen izlet na Ljubelj, ki veže Kranjsko s Koroško. Vrh prelaza si bomo bratsko stisnili roke s koroškimi sodrugi, ki bodo pohiteli v planinski raj z nado, da se tam snidejo s tovariši enakega stremljenja in enakih želja. Dolžnost slovenskega delavstva je, da se v čim večjem številu udeleži tega sestanka, ki naj bo nekak mejnik v zgodovini slovenske delavske turistike. Podrobnosti priobčimo še prihodnji teden, poleg tega pa še lahko dobi vsakdo potrebna pojasnila na društvenih sestankih. ki se vrše vsak četrtek ob 8. zvečer Leto III. v društvenem lokalu na Resljevi cesti št. 22. —« Odbor. — Vsedljaška podpor niška akcija. Prva (ustanovna) seja »Osrednjega vsedijaškega popornega odbora« se vrši v petek. 25. t. m. in eventuelno še v soboto 26. t. m. ob pol 10. predpoldne v mali dvorani »Mestnega doma« V Ljubljani. — Zaradi poglobljevalnih del v Ljubljanici bodo podrli tudi hišo št. 3 v Salendrovi ulici, ki ima velike razpoke. V tej hiši Je bilo kemično preizkuševališče. Hiša je prazna in zo bodo podrli v najkrajšem času. — Vrtna veselica lokalne organizacije v Sp. Šiški bo, po pripravah sodeč, vsakemu po-setniku nudila mnogo in najraznovrstnejše zabave. Važnejše točke sporeda objavimo pravočasno; danes omenjamo le krasno dekoracije vrta in prostornega dvorišča gostilne pri »An-žoku«, kjer se veselica vrši; dekoracija bo s svojo bujnostjo nudila užitek, ki bo že sam vreden male vstopnine, ki znaša 30 vinarjev. — Sp. Šiška. Sestanek sodružic, ki bodo sodelovale na vrtni veselici lokalne organizacije. se vrši v četrtek, 24. t. m. ob 8. zvečer v pisarni kons. društva. Prosimo vse sodru-žice, ki so obljubile sodelovanje, oziroma, ki bi se še hotele pridružiti, da se tega sestanka zanesljivo udeleže. — Pasji dnevi. Danes ob eni in 4 minute popoldne vstopi solnce v znamenje leva: prično se pasji dnevi, ki trajajo do 23. avgusta. — Nesreča. V pondeljek zvečer okolo 9. je šel v podstrešje Ivan Komar, posestnik in trgovec premoga v Krakovem. in je tako nesrečno po stopnicah padel, da je zadobil na glavi veliko rano. Poklicali so zdravnika, ki je izjavil, da ie poškodba tako težka, da bolnik najbrže ne bo okreval. ~- Umrli so v Ljubljani: Marija Bizjak, zasebnica. 80 let — Ivana Lenarčič, žena delavca, 25 let. — Helena Tihel, zasebnica. 82 let. — Janez Zupan, delavec. 88 let. — Jesenice - Sava. V nedeljo dopoldne se Je na Savi pri VVerglesu vršila konferenca delegatov »Kons. društva za Ljubljano in okolico«. Prišli so skoro vsi: z Jesenic, s Save, z Javornika. s Koroške Bele in iz Tržiča. Konfeienco je otvoril sodr. Anton Zugvvitz s Save, ki je toplo pozdravil navzoče ter podelil besedo sodr. Antonu Kristanu, ravnatelju kons. društva za Ljubljano in okolico, ki je v daljšem govoru obrazložil dosedanji razvoj »Kons. društva za Ljubljano in okolico« od leta 1908. do 1913., na-značil je dalje naloge, ki čakajo še zadrugo v prihodnjih letih. Treba bo sezidati pekarno, ker sedanja je že premajhna in pomanjkljiva, otvo-riti in uiediti bo treba skladišče za obleko v Ljubljani in na Jesenicah, začeti z lastno kavo-žgalnico ter ugoditi še mnogim željam zadružnikov. Zato bo treba seveda denarja. Naloga delegatov je. da se o vsem tem pogovore ter store primerne sklepe in predloge za občni zbor. Debata se je vršila nato prav živahno. Govorili so ss. Crnologar, Pellwachs, Svetina, Smolej, Golobič, Ramuš, Nerad, Zugwitz in poročevalec. Rezultat debate je bil. da so se gorenjski delegati soglasno pridružili ljubljanskim v tem oziru: naj društvo ne išče za nova svoja podjetja kredita in posojila pri bankah ali posojilnicah, ampak pri članih samih, ki so lastniki podjetja. Na člansko zborovanje v novembru naj načelstvo z nadzorstvom vred predložita tozadevne predloge. — Vsi delegati so pa izražali veselje nad res lepo uspelo konferenco, ki jo Je s. Zugwitz ob pol 1. z jedernatim resu-mejem sklenjenih točk zaključil. — Javen ljudski shod na Savi. Javen ljudski shod smo sklicali na nedeljo 20. t. m. k Jelenu na Savo. Kot govornika smo pozvali sodruga Florijana Grogra, državnega poslanca iz Beljaka ter s. Antona Kristana iz Ljubljane. — Prvi je govoril sodr. Ant. Kristan o političnem položaju v državi. Pazno so poslušalci sledili izvajanjem govornikovem, ki je h koncu svojega govora še posebno poživljal zbrane, naj bodo Čitatelji in odjemalci »Zarje«, glavnega našega glasila. — Sodr. drž. poslanec Groger je podal poročilo o delu v drž. zboru. Sodr. Groger je dober govornik, poljudno razpravlja ter razjasni, kar se le da, predmet, o kojem govori. Dotaknil se je glasovanj glede vojaških zakonov, delavske knjižice, železničarskih zahtev ter sploh vseh pomembnejših debat v zadnjem zasedanju državnega zbora. Navzoči so mu glasno pritrjevali ter se ob koncu govora z burnim aplavzom zahvalili drž. poslancu za njegova izvajanja. — Shod je bil dobro obiskan in ni dvoma, da bo ugodno vplival na razvoj naše politične organizacije, ker se je lahko vsakdo prepričal iz govorov obeh govornikov. da je treba delavstvu v sedanjih časih trdnih vezi. — Tatvina. Neznani tatovi so udrli ponoči na železniško postajo Trnovo-Bistrica. Zdrobili so okno in s silo odprli ročno blagajno. Odnesli so okolo 100 kron. Orožništvo pridno zasleduje zločince. — Kinematograf »Ideal«. Novi spored je raznovrsten: znanstvene slike, varietetni film, najnovejši Žurnal - Pathe so velezanimive slike. Krasna je drama v barvah »Močnejša sila« s krasotico mde. Robinne v glavni vlogi. Nepopisen smeh zbuja Max Linder v filmu »Maks ima konkurenco«. V petek »Kdor drugim jamo koplje...« Nordisk film. Od sobote do torka velika senzacijska ljudska drama ^Otrok Pariza« v sedmih delili. Predstave le štiri dni ob 3., 5.. 7., in 9. Pripravlja se »Krvavi poljub« drama iz balkanske vojnt. Koroško. — Dalmatinska »veleizdajalca« v Celovcu oproščena. V pondeljek dopoldne se je začela pred deželnim sediščem v Celovcu obravnava proti notarju matkiju Boni in advokatu dr. Mi-čiču iz Dubrovnika zaradi veleizdaje. Obtožena sla. da sta lansko leto meseca novembra VP0 razpustitvi občinskega sveta v Spljitu in Šebeniku na protestnem shodu v dubrovniškem gledališču proslavljala balkanske zmage in hujskala narod. Dopoldne se Je obravnava odložila. ker so bili od državnega pravdništva predloženi obtožilni spisi napačno prestavljeni iz hrvaščine. Tako je bila n. pr. beseda raja prestavljena »paradiž«! Marki Bona izjavi, da zborovanje ni bilo protestno zoper razpust občinskih svetov v Šibeniku in Spljitu, ampak le manifestacija za Balkance. Vladni komisar Mraz se je nasproti govorniku o shodu laskavo izrazil. Mičič je poročilo o shodu v »Crveni Hrvatski«, ki služi za podlago obtožbi, označil za napačno in je listu takoj poslal popravek, pač pa ie bilo poročilo v »Dubrovniku« pravilno. To potrdijo priče: policijski komisar Mraz, policijski agent Strmšek in štiri druge priče. Zagovornika sta imela spričo tega lahko delo. Sodišče je obtoženca oprostilo. — Požigaika In večkratna detomorilka. Iz Št. Vida ob Glini poročajo: Pred nekaj dnevi je pogorelo v okolici gospodarsko poslopje posestnika po domače Gadarja. Ker je bilo jasno, da je bil ogenj podtaknjen, so začeii iskati požigalca hi so aretirali končno kot oožigalko Ga-darjevo deklo Marijo Mesner. Aretacija se je izvršila vsled ovadbe gospodarja, ki je izpovedal za deklo silno obtežilno.^Komaj 241etno dekle je imela že pet otrok, štirje otroci so kmalu po rojstvu nenadne smrti umrli. Zadnji otrok, katerega je imela Mesnerjeva pri sebi, je star dva in pol meseca. Pri izbruhu ognja je našel gospodar tega otroka poleg kupa sena na hlevu, ki je bil že ves v dimu. Posrečilo se mu je. da je rešil otroka, katerega je našel slučajno še o pravem času. Pod tistim kupom je bil zaneten tudi ogenj. Očividno je torel, da je Mesnerjeva podtaknila ogenj, da bi pogorel hlev in v njem njen otrok, katerega je položila h kupu sena. Sodišče je uvedlo strogo preiskavo. Mesnerjeva je zaprta sedaj z rešenim otrokom pri okr. sodišču v Št. Vidu. Goriško. — Obleganje »Rdečega Odrina«. (popis iz Nabrežine.) Že nekaj mesecev čitamo v glasilu krumirjev »Edinosti« o obleganju »Rdečega Odrina«. Nabrežine. O podružnicah NDO. v Sv. Križu in Vižovljah piše »Edinost« tako. kakor dav bi bilo v teh podružnicah članov na tisoče. Ce bi v Vižovljah, selu s 17 — sedemnajstimi — hišami, organizirali še vse muhe. bi NDO. še vedno ne mogla govoriti o močni podružnici. In postavljajo se krumirji kakor petelini na gnoju s podružnicami v Gorjanskem in Gabrovici. In s proroškim glasom piše »Edinost«: . . . »ne bo dolgo časa minilo, ko zasadimo v Nabrežini zastavo NDO.« Ze smo mislili, da bodo Nasadili krumirsko zastavo v Nabrežini v soboto 19. julija, ker so za ta dan sklicali zaupen sestanek v Nabrežino. In s strahom smo se vpraševali, kam da je izginilo onih 215 socialistov iz Nabrežine, ki so 13. julija glasovali za socialistične kandidate. Kai so.se vsi izselilT in so ostali sami pristni narodnjakarji v starodavni socialistični trdnjavi? — Tri dni prej so že v »Edinosti« vabili na sestanek. Naše organizacije so izdale geslo, da se ne sme noben organiziran delavec udeležiti tega sestanka in naj opravijo sami s svojimi ljudmi, če jih sploh kaj imajo. Ko so pa naši zavedni delavci brali v »Zarji«, kako da je Brandner zmerjal sodruga Kervina in se ga. tudi dejansko lotil, tedaj pa te prepovedi niso hoteli upoštevati, ker jih je Branduerjev nastop proti sodrugu Kervinu preveč razburil. Zato so prišli iz vseh bližnjih kamnolomov naši delavci na ta sestanek NDO. Naši delavci so nestrpno čakali, kdaj da privleče g. Brandner zastavo NDO. iz žepa in še nestrpnejše so čakali na njegov slavnostni govor ob razvitju zastave. Pa ni bilo besedic iz ust g. Bradnerja in tudi predsednik sestanka je molčal kakor riba. Korajže jima je zmanjkalo in prav je tako. ker drugače bi jim zapeli delavci pesem, ki bi jima še dolgo brnela v ušesih. Naši delavci so popolnoma mirno čakali. kdaj da zine kdo od narodnjakarjev in niso hoteli motiti svečanostne tišine na sestanku z najmanjšo besedo, da ne bi zopet »Edinost« kričala o sirovosti socialnih demokratov. V soboto torej »Rdeči Odriiv« ni padel, zastave ni nad našo vasjo, ki naj bi bila oznanjevala vsemu svetu, da je Nabrežina krumirsko gnezdo. — Senzacionalna aretacija v Gorici. V Gorici so aretirali gozdnega svetnika dr. Martina Klingerja, ki je bil pred kratkim premeščen k tukajšnjemu gozdnemu uradu. Aretacija je izvršena na ukaz iz Inomosta. Gre za soudeležbo pri defravdaciji 500.000 K pri nemški alpski banki v Inomostu. V Inomostu so že prej aretirali gozdarskega svetnika Khuna. —- Divača. Socialno demokratično gibanje se tudi tukaj ugodno razvija. Zanimanje za delavske boje in za socialistično stranko je zlasti pospešila ustanovitev socialno demokratične železničarske organizacije, ki se pri svoiem delovanju ni omeiila samo na stanovske boje. Vplivala je izobraževalno tudi na druge delavce. Sedaj imamo tukaj mnogo pristašev stranke in lepo število odjemalcev »Zarje«. Naše delovanje je zdramilo tudi nasprotnike, ki so skušali ustanoviti svoie posebne organizacije. »Zveza jugoslovanskih železničarjev« je ustanovila tudi svoio podružnico, ki pa doslej ni dala znamenja delavnosti. Tudi nemški na-cionalci so se zlasti po zaslugi slovenskih na-cionalcev, ki kaj radi podpirajo vsako protisocialistično delo. tukaj utaborili: ustanovili so svoj »Professionistenverein«. ki bi rad igral pri domači politiki svoio vlogo. Vsi tl poizkusi razdiranja se niso prav nič posrečili. Število naših pristašev raste neprenehoma. V tem zadnlem času se je sklicalo več shodov, ki so se dobro obnesli in na katerih je poročal sodrug Golouh iz Trsta. Na shodu, ki se ie vršil pretečeno nedeljo. sc je sklenilo sklicati za nedeljo 10. avgusta občni zbor skupine, ki bo posebne važnosti. Sodruge vabimo, da se ga udeleže v velikem številu. Izvolil se bo nov odbor ter poročalo o dosedanjem delovanju organizacije, ki se mora, da se bo ujemala z novimi razmerami, preustrojiti. Zlasti pripravljalnemu odboru, ki je bil izvoljen na nedeljskem shodu, priporočamo, da si izbere vnete in izkušene agitatorje. Tukaj so dani vsi pogoji za povoljen napredek organizacije in stranke. Moja volilna brošurica. Teden pred zadnjimi občinskimi volitvami v Trstu je izdal volilni odbor socialno demokratične stranke poleg italijanske tudi slovensko volilno brošurico, ki je bila poslana na dom skoraj vsem mestnim in okoličanskim slovenskim volilcem. Brošurica je kmalu prišla v roke urednikov italijanskih nacionalističnih časopisov in »II Piccolo« je par dni pred volitvami objavil nekaj stavkov iz brošurice, ki so. ločeni od skupnega besedila, izgubili svoj pravi pomen in izgledali. kakor da jih je napisal največji sovražnik italijanskega naroda, a zlasti sovražnik tržaškega italijanskega prebivalstva. Ker so uredniki bratskega glasila »II Lavoratore« nevešči slovenščine, ki bi jim dala možnost, brošurico razumeti in potem polemizirati z nasprotniki in ker so bili vsi slovenski sodrugi preobloženi z drugim volilnim delom, je odgovor »Piccolu« skoro izostal, odnosno ni bil tak, kakršen bi lahko bil in kakršen bi moral v danem slučaju tudi biti. Vsled žalostnega dejstva, da vlada med vsem italijanskim tržaškim prebivalstvom, torej tudi med italijanskimi sodrugi popolno neznanje slovenščine in vsled pomanjkanja časa pri vseli članih volilnega odbora, ki so morali biti tudi topot vodje in sluge vsega volilnega gibanja, se brošurica ni mogla prečitati na seji volilnega odbora ali vsaj raztolmačiti italijanskim članom imenovanega volilnega odbora. Ni torej nič čudnega, ako so vedeli o brošurici vsi italijanski sodrugi. torej tudi uredniki »Lavoratora« le to.kar je o njej poročal »II Piccolo« in poznali le oni raztrgani del besedila, ki ga je imenovani list objavil ad usutn Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalje.) Koldinski ji pravzaprav ni bil preveč všeč. Bil je v črnem fračku, počesan in takorekoč oblizan od pomade. I njegova obleka se je zdela hladno važna in častitljiva. Klak je neprenehoma tiščal pred prsi, kakor bi se hotel braniti z njim. Otilka ga je rada oponašala, norčujoč se iz njegove prezgodnje lesenosti. Vzlic temu ga je dražila in vabila. »Kakšno skrivnost mi hočete zaupati?« ga je šaljivo vprašala pri promenadi. »Pravzaprav to ni skrivnost«, je pomeži-koval Koldinski z očmi pod nanosnikorri. katerega ie premikal v zadregi. »Mislim, d a veste in slutite, kaj vam hočem zaupati.« »Kako bi neki — vi ste čuden! Kako bi neki vedela, moj Bog?« »Tiče se----------« »Česa? »Tiče se pravzaprav istinitega .vzroka, zaradi katerega sem zahajal k Llnku na plesne ure.« »Pravega vzroka, zaradi katerega ste hodil ---------?« je uprla nanj Otilka oči z naivno. a vendarle premeteno začudenostjo. »Da. pravega vzroka. Jaz sem resnicoljuben.« »Ali vam mari ne verjamem?« Koldinski se le zardel. Pa je zamižal, kakor bi se hotel slepo zakaditi v ogenj, in dejal naglo v presledkih: »Zaradi vas sem hodil.« »Zaradi mene? Zaradi----------------« začudila se je Otilka. »In zakaj? Povejte!« je izprego-vorila odločno, pritisnivši svojo rožnato, polno roko ob njega laket. Koldinskemu je takorekoč zastal jezik vsled prezgodnjega veselja. Bleda polt njegovega lica se je zbarvala, celi salon je zaplesal okoli njega. »Veste,« bruhnilo je 'iz njega, »rad vas imam. Ali imate vi mene tudi rada?« Otilka ie postala zelo resna. Ozrla se je na špičke svojih malih nožič in se zatopila v misli. Zdelo se je. da težavno premišlja, kaj bi mu odgovorila. Končno je dvignila oči resno in pogledala Koldinskega. ki je bil zopet bled. Večnost mu je bil ta hip, preden je Otilka odgovorila. »Imate me torel rad « je dejala skoro otožno, »in hočete vedeti, ali imam jaz vas tudi rada —» V Koldinskemu se je nekaj vzpenjalo z oprsjajc grlu in mu stiskalo prsi. »če vas imam tudi rada?« je ponavljala Otilka. »Povem vam po pravici. Malo vas imam rada. pa le kot prijatelja. Ljubezni, na katero mislite, vam ne morem žrtvovati. Ponujam vam pa in žrtvujem--------------prijateljstvo. Hočete? Ali vzprejmete moje prijateljstvo?« Koldinskega ustnice so se žalostno stisnile. »Prijateljstvo?« je topo ponavljal v duhu. »Kaj je to prijateljstvo?« Otilka je znova stavila vprašanje in Koldinski je odgovoril šele sedaj. dclphinl. Ker so slovenski sodrugi. vsled pre-obilega drugega dela, o brošurici molčali, se je moralo polastiti urednikov »Lavoratorija« mnenje. da ima »II Piccolo« morda vendarle prav in se je razširilo to mnenje morda tudi med mnogimi drugimi italijanskimi sodrugi. Sledeč temu svojemu mnenju, je napisal sodrug Lanza v »Lavoratoru« od 2. t. m. članek, v katerem je grajal brošurico. grajal način, po katerem so bile razne periode razvite, grajal dejstvo, da ni bila brošurica prej prečitana na seji volilnega odbora in se končno spravil tudi nad me, ki sem, po nalogi volilnega odbora, brošurico sestavil. Nisem očital in tudi sedaj ne očitam sodrugu Lanzi nekavalirskega tona njegovega članka in ne najsrečnejšega načina, po katerem je v članku povedal svoje in izključno svoje subjektivno mnenje o brošurici in o mojih zmožnostih v pisavi. Ne bi mu očital niti tedaj, ako bi se polastilo nasprotnikov globoko in resno prepričanje, da so dobili v njegovem članku oficielno izpričevalo o moji duševni revščini. Za mnenje, ki so ga nasprotniki imeli in izražali o moji osebi, o mojem delu, o vseh naših izjavah in o vsem delu socialne demokracije kakor tudi za način, kako so tolmačili naše in naših sodrugov spise, se nisem zmenil nikdar več kakor za stare, vsega spoštovanja vredne, a brezpomembne pregovore naših dedov in starih mamic. Odgovoril mu pa še nisem, ker sem mu hotel, četudi brez zamere, molče povedati, da bi si bil izbral za svoj članek lahko sreč-njši ton in srečnejši način za tolmačenje svojega mnenja. Odgovoril mu bom na v eni izmed prihodnjih številk »Lavoratora« in bo s tem zadovoljen on in bodo. upam', zadovoljni tudi oni italijanski sodrugi. ki si, brez potrebe, slikajo hudiče na steno in ki hočejo imeti svoje mnenje o raznih rečeh tudi tedaj, kadar jim pomanrkuje vsaka podlaga in vsak predpogoj, ki bi jim omogočil, da si svoje mnenje lahko ustvarijo. Takoj, ko se je za brošurico zmenil »II Piccolo«. so urednike »Edinosti« zasrbeli prsti in so. dan pred volitvami povedali o njej tudi oni svoje mnenje. Dan pred volitvami, to se pravi v času. ko smo morali pustiti, da je ostalo razširjeno o njej mnenje »Edinosti«, ker je izšla naslednia številka »Zarje« šele po volitvah, 1.1. prekasno, da bi bili lahko pravočasno odgovorili. Odgovoriti na one točke v brošurici, na katere je »Edinost« odgovorila dan pred volitvami, so imeli njeni uredniki priliko mnogo mnogo prej. Kaj je bilo v brošurici povedano? Natančno to. kar je »Zarja« že mnogokrat prej pisala in dobesedno to. kar sem poročal na prvem našem volilnem strankinem zborovanju in kar je po zborovanju »Zarja« dobesedno objavila. Takemu postopanju »Edinosti« se seveda ne čudimo. Ampak, ker je pač vseeno odgovoriti »Edinosti« par dni po volitvah ali sedaj, sem sklenil, da odgovorim sedaj, ko sem nekoliko spočit, v eni izmed prihodnjih številk »Zarje«. Tudi članek sodruga Lanze v »Lavoratoru« je dobrodošel kolegom pri stari tržaški tetki in so si gospodje mislili, da bodo iz njega kovali kdove kako bogat polemičen kapital proti socialni demokraciji in njenim agv-tatorjem Meni bo pa ob tem dana prilika, da iz-pregovorim nekaj besed o zelo važnih vprašanjih, ki sc tičejo naše stranke same in pa da ponovim precizno naše bivše in bodoče stališče o mnogih vprašanjih, o katerih vlada morda med slovenskimi in italijanskimi sodrugi nejasnost in dvom. To za danes kot uvod. k r- Socialno politični pregled. ~ Orjaška stavka v Lodzu. V Lodzu stavka sedaj 55.096 delavcev iz 164 tovarn. V petnajstih tovarnah je pričelo z delom 8665 delavcev. Delavci v tekstilnih tovarnah v Lodzu so tako slabo plačani kakor morda nikjer drugje na vsem svetu; niti po 2 kroni ne dobivajo na dan. Stavka je otežkočena vsled tega. ker nimajo delavci nobene organizacije. Ruska vlada je preprečila namreč doslej še vsak poizkus delavstva za ustanovitev organizacije. = Stavkovno gibanje med ruskimi delavci. Po vsej Rusiji se je začelo med delavstvom stavkovno gibanje in vlada označuje to gibanje za enako onemu, ki je v revolucijskih letih 1905 in 1906 zavrelo med delavstvom. .Vlada uporablja proti stavkovnemu gibanju svoja stara sredstva. Aretira voditelje -in prepoveduje izdajanje delavskih listov. Pretečeni teden so morali prenehati v Peterburgu trije delavski listi: Luč. Pravda in Trudovoj Golos. -Luč« je prepovedana za vedno. Ta list izhaja šele eno leto m v teku enega leta so mu oblasti naprtile že šestdeset kazni. Proti temu nezaslišanemu postopanju vlade so odgovorili delavci s protestno stavko. ▼ Pošljite naročnino, W w če ie še niste! J Zadnje vesti. BERCHTOLD ZOPET V IŠLU. Dunaj, 23. Berchtold se je zopet odpeljal v Išl in bo še enkrat sprejet od cesarja. AVSTRIJSKI BALON V ITALIJL Imunost, 22. Včeraj dopoldne je odplul odtod zrakoplov Zeppelinove družbe, ki ga je vodil pilot zrakoplovbnega oddelka v Fišamendu poročnik Macliar. Kot pasažirji so bili v ladj: profesor Wittek, tovarnar Scholz iz Gradca in neki Landesmann iz Prage. Balon je letel z ugodnim vetrom proti jugovzhodu in je bil ob 3. popoldne nad tirolsko-italijansko mejo. Doslej pa ni nobene vesti o njem. Tukaj mislijo, da se je spustil na italijanskem ozemlju na tla in da so ondotne oblasti ustavile pasažirje dokler se ne dožene njih identiteta na namen njk lrovega poleta. LJUBEZENSKA TRAGEDIJA V GORAH. Dunaj, 22. Na Velikem Snežniku se je snoči mlad par blizu koče ustrelil. Ko so prihiteli ljudje, so našli mladeniča in dekle že mrtva Vsak je imel revolver v roki. Identitete še niso dognali. KOLERA? Budimpešta, 23. Iz temešvarskega okraja naznanjajo štiri smrtne slučaje; sumi se da P« za kolero. REDL V ITALIJI. Blamaža? Rim, 23. Zdi se. da gre v aferi grofa Rocca za nesporazum in da se bo vsa zadeva razblinila. AVTOMOBILSKA NESREČA. Clermont Ferrand. 23. Avtomobil v Zatrem sta se vozila španski grof Fernandez Vol* les d Altala iz Barcelone in njegova žena, w sta bila na letovišču v Bourboule je por«^ ograjo mostiča blizu Laguiela in se prevrni devet metrov globoko v potok. Grof in grofica, stara 30. oziroma 25 let, sta se ubila. STRAŠNA RODBINSKA TRAGEDIJA. tPar,lz,f23; V VJ!si Mazac blizu Celaisa \i 441etm Lafont po nekem ostrem sporu Šestkrat ustrelil na svojo ženo in jo smrtno ranil. Potem je vtaknil hčerki, ki je par let stara, dinamitno patrono v usta. Kmalu nato je nastala strašna eksplozija. Ko so prihiteli ljudje, so našli očetf in mater strašno razmrcvarjena, mater oa umirajočo. DOGODKI V LIZBONI. Lizbona. 22. Pri preiskavi v tovarni v kateri je včeraj eksplodirala bomba, je policila našla veliko množino razstreliva ' o katerem niso delavci nič vedeli. Policija je prepovedala prodajo listov »Dia« in »Intrasigente«. VELIK POŽAR V CARIGRADU? Berlin, 22. Tukaj je razširjena vest da je v Carigradu izbruhnil velik požar. REVOLUCIJA V MEHIKI. Novi Jork, 22. Časopisi poročajo, da je Šobila ameriška vlada zaupna poročila iz mehi* kanskega vira. ki napovedujejo konec Huertov« vlade. Poslanik Zedinjenih držav je odpotoval v Washington. Priznal je vlado generala Huerte. pa je moral zapustiti svoje mesto.'ker je ravnal v nasprotju s politiko, ki jo vodijo »Prijateljstvo za ljubezen?« je dejal trpko. »Zakaj ne ljubezni? Ali je že kdo tako srečen, da si je osvojil vaše srce?« »Nihče!« je rekla Otilka z naučeno resnobo. »Niti bi ne bila to za nikogar sreča.« »Vi tajite « »Ne tajim. Vsaj sem vam ponudila prijateljstvo in kakor prijateljica bi se vam zaupala.« »Prijateljstvo?« je znova ponavljal Koldinski. »Ah. ne, vi se celo smejete!« V tem se je oglasil klavir in oba sta zaplesala. Kmalu nato se je Otilka izprehajala z Ma-rešem, s katerim je prišla na isti razgovor. »Torej se res niste zabavala v plesnih urah?« vprašal je elastični gospodek. »Vi torej ne govorite rada z mladimi dijaki, kakršni so hodili k Linku?« Otilka je skomizgnila z rameni in se lahno nasmejala. A molk je pomenil več, nego vse. kar bi bila povedala. »Torei se niste v nikogar zaljubila? In vendar se v plesnih urah navadno začenjajo prve ljubezni,« je dejal s poudarkom Mareš. trkajoč s ključem po prstih. »Saj jaz niti ne vem. kaj je ljubezen?« se je koketno zasmejala Otilka. »Da ne vesti vi?« »Ne. res ne. Ali veste vi? Povejte mi, kaj pa je to?« »No, česar ni mogoče definirati!« Je važno odgovoril Mareš. »To se mora čutiti.« »čutiti?« je resno ponavljala Otilka. »In kako torej vi čutite?« »Kaj — jaz ako čutim?« Je zazijal Mareš, natikale steklo na oko in pazljivo gle- daje Otilko. da bi jo premotril globlje. »Ne motite me tako toda recite, ali čutite?« »Ako še nikdar nisem čutil, čutim sedaj.t To je bilo rečeno še dokaj toplo. Mareševe oči se niso ganile z Otilke. »In ali je to lepo, kadar čutite?« »Ah. vi ste premetena, preveč premetena za svoja leta«, je sentimentalno vzdihnil Mareš. »Kaj ne. da me imate za norca? V» pa zame — ne čutite nič tako-le iskrenejšega?« »Jaz?« vprašala je Otilka z odkritosrčnim smehom. Tu pa se je zopet oglasilo piano in oba sta zaplesala. XV. Ivan je prišel šele pozneje v sobe, v katerih se je plesalo. Dolgo časa je deloval proti projektirani zabavi, toda želje Otilke in gospe Hrubove so naposled zmagale in Ivan je navsezadnje tudi prišel v čamari, da bi si ogledal in zaplesal. Ker pa napredna stranka plesu ni bila preveč prijazna, je zagotavljal vsaki dami, da pleše pravzaprav proti svojemu notranjemu prepričanju. Ena deklica, Otilkina družica, mu je bila všeč, ker je vse jako pozorno in z občudovanjem poslušala, kar ji je razlagal. Bila Je drobna, vitka, ljubka, ne bogata. Tudi ona je že hotela biti dorasla, in bila le res malo starejši nego' Otilka. pa vse na nji le bilo bolj otroško. V malih ušesih sta se ji zibala velika obročka v obliki kač, kar se ji je podalo. Na mehkem vratu se je svetila vrsta biserov. Nien oče je bil pror fesor višje dekliške šole in Otilkin učitelj. Imd 11 je bilo Blaženka. B. Gdtzl Mrež konkurence! — Akstni trg št. 19. — Stari trg št. 8. Krasne novosti spomladanskih oblek in površnikov domačc^n izdelka. Za naročila po meri naj večja izbira tu- in inozemskega blaga. Solidna postrežba. NaJnli|e eene. Zedinjene države napram srednjeameriškim republikam, „ , , Mehiko. 22. Vstaši so v soboto po hudem boju zasedli 1 ullspan. KITAJSKA revolucija. Umorjen general. London. 22. Iz Fučnia poročajo: Pokrajina Fitkjen je včeraj razglasila svojo samostojnost. Iz Kjunkjanga pa poročajo, da je bil general Cevm&aj od južne stranke umorjen od svojega vojaštva, ki šteje 3000 mož in se je pridružilo severnim četam. Revolucija se širi. Peterburg. 22. S Kitajskega prihajajo vznemirjajoče vesti. Revolucija se venomer širi. Pričakuje se pohod južne armade proti Pekingu. Boje se. da se vmešajo velesile. Nagla sodba. Peking. 22. Juanšikaj je razglasil za južne pokrajine izjemno stanje z naglo sodbo. Druga vojna na Balkanu. Zahteve Srbije in Grške napram Bolgarski bodo baje zmerne. Dislomati pričakujejo, da bo mir kmalu sklenjen. Medtem * 1 pa nadaljuje Turčija svojo akcijo. USTAVLJENE OPERACIJE. Dunaj. 23. ».lugosl. Koresp.« javlja iz Bel-urada. da je izdalo vrhovno poveljništvo ukaz, da se ustavijo operacije. Belgrad. 22. Tukai mislijo, da sc operacije ne ustavijo, dokler ne bo podpisan preliminarni mir. Jutri ali pojutrišnjem se snidejo delegati v Nišo, mir Pa se utegne prihodnji teden podpisali v Bukarešta. MHIOVNA KONFERENCA NA RUMUNSKEM Grški delegati. Belgrad. 22. Bolgarski delegati so dospeli v Niš, kjer pa niso našli grškega ministrskega predsednika Venizclosa. Grška vlada je imenovala za svoje zastopnike bivšega poslanika v S«t$ Panasa. poslanika v Belgradu Aleksan-dropula in artiljerijskega stotnika Rangadeja. Rum unija hoče konferirati v Sinaji. Belgrad, 22. Rumunija zahteva, da se snide konferenca za mirovno pogajanje v Sinaji. lu-kaj mislijo, da se bo ugodilo tej želji. (1 oysem jasno je, da gode Rumunija že prvo violino na Balkanu. In bojevniki za »ravnotežje na Balkanu« bodo še doživeli kruto razočaranje.) Bukarešt, 22. Srbska vlada je pnvohla, da se vrši mirovna konferenca na rumunskih tleh. Od Grške še ni odgovora. ZMERNI ZMAGOVALCI. Dunaj, 22 »Polit. Kor.« poroča iz Belgrada in Bukarešta' da je pričakovati hitro spravo, ker /e nasprotniki Bolgarske ne nameravajo ovirati' z neizmernimi zahtevami. Tuiško napredovanje proti Odrinu je napravilo v Belgradu mučen vtisk. Pravijo, da se je Turčija s svoiim vedenjem postavila v nasprotje ne le 7 Bolenrslco ampak z vsemi zavezniki. (Kako čudno se glasi beseda »zavezniki!«) Turčija napove vojno. Pariz 22 Iz Odese poročajo: Turški ministrski svet je sklenil, napovedati Bolgarski voj. no. Turška vojska je dobila ukaz. da jasede Odrin in da čim hitreje prekorači bolgarsko mejo. Armada napreduje s pospešenimi marši. BOLGARI ZAPUŠČAJO ODRIN. Sofija 22 Včeraj s0 se prikazale mnogoštevilne turške čete.pred Odrinom. Bolgarska vlada je zaradi tega sklenila umakniti malo posadko in prepustiti mesto Turkom. Bolgarski protest. Sofija, 22. Vlada je brzojavila velikemu vezirju. naj ukaže Enver begu. da ustavi svoje prediranje. , Turško prodiranje. Carigrad, 22. Uradno naznanjajo, da so turške čete zasedle Ljule Burgas in Babački. ODRINSKI VALI. Carigrad, 22. Bivši minister za notranje zadeve Hadži Adil je imenovan za — valija v Odrinu. Enver begovo delo. Frankobrod, 23. »Frankf. Ztg.« poroča, da se ima akcija proti Odrinu smatrati bolj za Eti-verjevo delo. ki bi rad zopet prišel do ugleda, kakor za premišljeno delo vojnega ministrstva. Enver beg hoče odpeljati čim več trdnjavskih topov iz Odrina v Carigrad in razdejati glaso-vito Selimovo džamijo, ki so jo Bolgari lzpre-menili v cerkev. BALKANSKA ZVEZA. Belgrad, 22. »Štampa« pravi, da bo balkanska zveza kljub svojim notranjim sporom solidarno branila osvojeno ozemlje proti Turčiji NEVTRALNA RUSIJA. Peterburg, 22. Ruska brzojavna agentura razpošilja sledečo izjavo: Po zunanjem časopisja se napačno razlaga vedenje Rusije vpričo balkanske vojne. Pravijo, da je ruska vlada strahovala grško, med tem ko ni nastopala z enakimi zahtevami napram Srbiji, ker je slovanska država. To se ne vjema z resnico. Obe noti. ki jih je Rusija izročila v Atenah m v Belgradu, imata enak značaj. Rusija kakor vse velesile ne more dovoliti ekscesivnega oslabljenja ali uničenja Bolgarske. Rusija, ki gre le za tem, da se sklene na Balkanu čimprej mir, je prepričana. da so v tem oziru vse velesile njenega mnenja. To opravičuje tudi upanje, da najdejo velesile tudi napram Turčiji način, da se bodo respektirali sklepi, ki so jih same storile. Ruski koraki. Berlin, 23. »Lokalanzeiger« poroča: Ruski poslanik v Londonu je izjavil, da Rusija ne namerava samostojno nastopiti proti Turčiji, pač pa bo predlagala skupen korak velesil. Skupni korak pri Portl. Peterburg, 22. Rusija je izvršila priprave, da store velesile skupen korak v Carigradu. Ruski poslanik v Carigradu ima nalog, da zagrozi Porti s takim korakom. ASOUITH ŽUGA TURČIJI. London, 22. V svojem govoru v Birminghamu je ministrski predsednik Asciuith med drugim dejal: Ce sledi Turčija tako slabim svetom, da izkuša kršiti londonsko pogodbo^ mora biti pripravljena, da se razvijejo vprašanja, ka. terih načenjanje gotovo ni v njenem interesu. Turčija ne bo pripuščena na konferenco. Pariz. 23. »Eclio de Pariš« poroča iz di-plomatičnih krogov, da Turčija ne bo pripuščena na mirovno konferenco. LONDONSKA POGODBA IZPREMENJENA? Carigrad, 23. Srbi so izpremenili svoje pogoje glede na londonsko mirovno pogodbo v prid Turčiji. Grška hoče slediti srbskemu zgledu. (Ta vest je nejasna in malo verjetna.) KAJ HOČE RADOSLAVOV? Izjave v sobranju. Soiija, 22. Minister za zunanje zadeve Ge-nadijev je podal v sobranju izjavo, v kateri pravi: Odkar je vlada prevzela posle, je dobivala od velesil same dobre svete (to ni veliko!) in njen trud za dovršitev krize je našel tople simpatije. Izkušala bo, da še bolj utrdi te simpatije s poštenim delom za mir. Najsi je pravica Bolgarske še tako močna, bo vendar pokazala, da so njeni interesi najbolje zavarovani, če so v skladu s splošnimi interesi civilizirane Evrope. Dobrohotnost velesil se je pokazala tudi v njih nastopu napram invaziji turških čet preko meje Midija - Enos. Koraki poslanikov v Carigradu še niso imeli popolnega uspeha, imamo pa zagotovila, da velesile ne bodo do-piTstile, da bi Turčija zasedla kraje na naši strani. Upamo pa. da zmaga pravo spoznanje tudi pri turški vladi in omogoči, da se obnove prijateljske razmere med nami in Turčijo. Načrti nove vlade. Berlin, 23. »Vossische Ztg.« objavlja razgovor svojega dopisnika z Radoslavom, ki je dejal: Prva skrb nove vlade bo. da se prijateljsko sporazume s Turčijo in Rumunijo, in bo v ta namen apelirala na posredovanje velesil, ki so neposredno prizadete v balkanskem vprašanju. Razuntega bo gledala, da sklene mir z bivšimi zavezniki in sedanjimi nasprotniki, da dosežeta dežela in vsa Evropa pokoj. Pri tem prizadevanju pričakuje podporo velesil. Trst. — Pevski zbor »Ljudskega odra« priredi v nedeljo 3. avgusta veliko vrtno veselico pri Sv. Ivanu. Sodruge pozivamo, naj se na to prireditev. katere čisti dobiček je namenjen najemu prostorov za rojanska društva, že sedaj pripravijo. — Turški begunci. Pred skladiščem C poleg južnega kolodvora se nudi občinstvu prizor, ki gotovo ni v čast naši skrbni oblasti. Tropa turških beguncev, med njimi mnogo žen in otrok in mnogo nevarno bolnih, ki se vozijo preko Trsta v Bosno, so se baje po nasvetu oblasti nastanili pred skladiščem južne železnice. Po dnevu in po noči. ob dežju in vročem solncu tabore tam v smradu in blatu. Bolni stokajo, otroci in žene pa prosjačijo za kruh. Prizor, ki se nudi občinstvu, vzbuja splošno pomilovanje in opravičene opazke padajo na naslov oblasti, ki ni znala preskrbeti beguncem primernejšega prenočišča. Nerazumljivo je to postopanje. Med tem ko se neusmiljeno aretira delavec, ki je ostal vsled brezposelnosti brez stalnega stanovanja, se pušča, da se nakopičijo na cesti nepreskrbljene in brez sredstev cele družine, med katerimi je mnogo nevarno bolnih. Dolžnost oblasti je. da preskrbi beguncem primerno prenočišče in da iih do odhoda preživlja. Mar Je- l>a naša človekoljubna oblast mnenja, da je tur-škj begunec nevreden prizadevanja? . . > Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Za zdravje želodca! Cez ga nll PO njem ti jed diši, Želodec ne opeša In glava ne bolll Zahtevajte izrečno „FLORIAN“ Zavračajte ponaredbe! Postavno varovano 40 letni uspeh, tisoče priznanj. Želodčna = tinktura lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja ‘20 vin. KfidfE G. Piccoli, Ljubljana. Naročajte se na Zarjo! Okrajna bolniškabia-g-ajna v Ljubljani. Pisarna: Gosposka ulica št. 12, pritličje, levo (poslopje banke „Slavlje*). Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah in praznikih je blagajna zaprta. Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih revij in časnikov v vseh jezikih, Biljardi. = Shajališče tržaških in vnanjih sodrugov, Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena. Zdravnik blagajne j Ordinira dopol. | popol. Stanovanje Dr. Zajec Ivan | splošno zdravljenje — 1-3 Frančiškanska ul. Št. 2, 11. naditr. Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje