Delovanje učiteljstva z ozirom na socijalnopolitično strnjo. (Pred«T_l pri iborovanji »Savuijskega učiteljskega dro.tva* Ivan Kramar, učitelj na Vranskem.) (D»Ue.) Zporedno z vero je k najdragocenejiin svetinjam naroda prištevati ljubezen do domovine in vladarja ter ljubezeu do ruilega materinskega jezika. Dolžnost slehernega j e, vse jezike spoStovati, a svoj materin jezik ljubiti. Ni treba, da bi bili narodno nestrpni, ne. Ne narod proti narodu, temye2 narod ob narodn! Vzgoja in mišljenje v tem sraislti je tem bolje, ker ima ravno narodnost svoj pravi vir v etiki in ljubezni do bližnjega. Kdor svoj rod zani.uje, kdor svoje domovine ne ljubi in se materinskega jezika sramuje, je bil in bo pri vsih narodih izvržek človeštva. Nam izročeno tnladino nam je torej nzgojiti v prave rodoljube in zveste državljane. Kaj je torej bolj naravnega, kakor to, da bodi učitelj i sam navdušen za dom in rod, za milega vladarja. Izdajalca domovine in zasramovalca materinščine nikdo ne mara; izdajstvo se sicer izkorišfia, a izdajalec se cel6 od sovražnika zaničuje. Zunaj šole delujemo večkrat z zasebnim poučevanjem. Pridejo slučaji, da v šoli kalti_en otrok zaradi bolezni ali iz drugih vzrokov zaoatane. Tedaj prosijo starŠi navadno učitelja, da otroka še zasebnim potom poučuje. V takih slučajih je to potrebno in tndi koristno. Gledati pa raoramo tudi pri tem, da svojega ugleda ne zapravimo in zaht.vamo za ta trud stanu primerno plačo. Raje poučujmo zastonj, kakor bi si dali ubožno spričevalo, in kazali tnorda še veselje, Že nam da kakšna ošabna stranka za uro po 20 ali 40 h zaslužka. Poučevanje pod 1 K za uro je pravega učitelja neCastno in grajalno, zakaj kakovost našega truda sodi stranka le po zahtevanem plačilu. Pridem do najvažnejSega izvenšolskega delovanja za vsakega učitelja, namreč do učiteljskih družtev. Ta tvorijo nekaki d o m, v katerem najde vsak učitelj svoje najljub.e znance v osebah svojih tovariSic in tovarišev, — najde toli potrebno razvedrilo po prenapornem delu v Soli, — najde najboljSe svetovalce v vseh perečih vprašanjih in največje duševne in materijelne svoje dobrotnike. Ni ga skoraj okraja, kateii bi ne imel še svojega u.iteljsk«Ł_»*~-' društva, pač pa je šc mnogo okrajev z učiteljskimi društvi, ki ne štejejo vsega v dotičnem okraju nastavljenega u.iteljskega osobja za svoje ude. Rek: -Kdor zauičuje se sam, jepodlaga tujčevi peti", velja osobito našemu stanu. Smelo in brez vse bojazni rečem, da učitelj, kateri sluibuje v okraju, v katerem obatoji u.iteljsko drnštvo, a on ni ud istega, ui nčitelj s srceni, ampak le učitelj z imenom, kateri pač gleda, da vsakega prrega svojo plačo vleče in druzega nič. Delavci vsake vrste se organizujejo, a takšen u.itelj mirno Caka, da m» v našo sramoto in pogubo tok časa prebiti. Temu krivda zamore le biti, ali malon.ari.ost ali papreziranje nad ostaliia učiteljstvom. TakSni kruhoborci ne zaslužijo druzega, nego pomilovanje ostalih. Gospoda, poinislimo, se li nimamo skoraj za vse pridobitve ravno u&teljskim društvom zahvaliti?! Bi li imeli brez naSib društev našo dično -Zavezo"? Bi li imeli brez naših društcv -Lehrerbund."? Bi li imeli brez društev mladinsko knjižnico? Bi li imeli brez društev naša dva tako vrlo urejevana učiteljska lista: -UCiteljski TovariS" in nPopotnik"? Kje bi bil -Zvonček" in drngo? Bi li dobili poleg vse duševne hrane tudi še materijelnih poboljškov v obliki izboljšanih naših pla5! Bore malo ali pa prav nič-! Kako opravičujejo torej tisti tovariši in tovarišice svoje postopanje, kateri učiteljska društva prezirajo ? Jih je li inorda sram priti v društvo, ker morebiti ne stor. svoje dolžnosti v istem obsegu, nego bi bilo to pričakovati? Ne in ne, to ne sme nobenega ovirati. Ravno zat6, ker smo še ubogi, smo na poraoč vsakega navezani. Naša društva nam midijo uajveč prilike, da se vzgojujemo, medsebojuo čislamo, pripravljaje se ne le za nai vzvišeni poklic v šoli, temveč za splošno slobodo in napredek človeštva. Z enakim delovanjem v šoli in izven šole za korist in ugled šole in stanu rečemo slobodno, da ima n.itelj, delujoč v tem smislu, na svoje stare dni mirno in sladko zavest, da je storil, kar inu je bilo storiti kot učitelju. S ponosom pa rečemo, da ravno učiteljstvo in posebe še slovensko u.iteljstvo stori še več, ravnaje se po Simon Gregoričevih besedah: nNe le, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan«. (Dalje prih