NOVI TEDNIK
ŠTEVILKA 44 • leto XLU • cena 1.000 din
Celle, 3. novembra 1988
m TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Dovolj otrok za novo
šolo?
Po sledi delegatskega vprašanja.
Stran 5.
Zanos velja le, če le na trdnih temeljih
Med Šporinovimi v Prekopi pri Vranskem. Stran 9.
Bo tretjič drugače?
Gospodarska reforma ne sega povsod do dna. Stran 2.
kzornik v pozdrav Tednu domačega filma
l^sega šest dni nas še loči od pričetka osrednje slovenske filmske manifestacije, Tedna domačega filma. V današnji
ivilki zato. Tednu v pozdrav in bralcem za celovitejšo obveščenost o manifestaciji, ponujamo v branje Tednikov
zornik, ki smo ga posvetili tej manifestaciji. Na straneh obzornika boste lahko brali o filmski ponudbi, o pomenu
remnih prireditev Tedna domačega filma, nekaj več tudi o vseh programih. Osrednjo pozornost pa obzornik posveča
jmišljanjem o TDF in evropskem letu filma in TV, današnjemu stanju v slovenski filmski proizvodnji in likovnim
istavam letošnjega TDF. Obzornik boste našli med stranmi 10 in 17.
KOMENTIRAMO
Prehitro veselle
Mora, ki nas je kot jesen-
ska megla zagrnila ob za-
ostrovanju družbenih in po-
litičnih razmer v Jugoslaviji,
se počasi dviga. Strah, ki je
spremljal pričetek 17. seje
C K ZKJ Jugoslavije, je med
razpravo na njen počasi vo-
denel. Nič pretresljivega in
malo novega se je zgodilo.
Zmagal je razum, tako sedaj
ocenjujejo to sejo. Razum in
ponovna odločitev za tri re-
forme: prenovo zveze komu-
nistov, gospodarsko reformo
in reformo političnega si-
stema.
Potem je strah spremljal
zasedanje zvezne skupščine.
Kako se bodo odločili dele-
gati  o  predlogu   ustavnih
sprememb? Odločili so se ta-
ko, kot je bilo že kar nemo-
goče upati. Spet je zmagal
razum in, tako kot na zaseda-
nju Centralnega komiteja,
spoštovanje veljavnih pravil,
dogovorov, zakonitosti. Do-
polnitev, proti katerim se je
v javni razpravi in na repu-
bliški skupščini izrekla Slo-
venija, v predlog niso vklju-
čili. Tako kot ne vseh tistih
predlogov, kijih v drugih re-
publikah niso podpirali.
Ko bodo vse republiške
skupščine sprejele besedilo
ustavnih dopolnil, bodo lah-
ko razglasili njihovo veljav-
nost. To bi naj bilo pred Dne-
vom republike. S tem bodo
dane osnove predvsem go-
spodarske reforme.
Sestanki so torej minili
razumno in vse kaže na pri-
pravljenost, da se vendar že
lotimo stvari tudi v življenju,
ne le na sejah. Ravno s tem
pa imamo iz preteklosti in
sedanjosti najslabše izkuš-
nje. Preveliki optimisti bi bi-
li, če bi napovedovali, da bo-
do povsod vse tisto, kar so
izgovorili, tudi naredili. Če
ne bodo, se bo agonija go-
spodarstva nadaljevala z vse-
mi posledicami v družbi. Če
bo zaživela samo gospodar-
ska reforma, bo sprva še tež-
je kljub realnim obetom za
boljši jutri. Te reforme, ki te-
ži k uveljavljanju tržnih za-
konitosti tudi ne bo mogoče
speljati brez sproščanja de-
mokratičnih odnosov v druž-
bi. Razhajanja o tem, kakšno
demokracijo hočemo in koli-
ko smo jo pripravljeni spre-
jeti, pa so očitna.
Tudi na 17. seji seje to ču-
tilo in prav tako ob oblikova-
nju ustavnih sprememb. Se-
daj se na javno razpravo o os-
nutku, ki smo mu očitali vr-
sto nedorečenosti, skoraj ne
spomnimo več. A k temu se
bomo še vračali, saj takšna
kot je, ni ne tič ne miš. En-
krat se bo pač treba odločiti.
MILENA B. POKLIC
Mladi stavimo
na model
(onec dober - vse dobro?
Dopolnila k Ustavi SFRJ
igoslavije so usklajena, do-
|nčen predlog bodo repu-
ižke in pokrajinski skup-
ini sprejemali ta mesec
ovenska 22. novembra). Če
do vse skupščine dale so-
isje, bodo še pred Dnevom
publike lahko razglasih ve-
vnost dopolnjene ustave,
ko se bo zaključilo obsež-
in zahtevno delo, ki je do-
bra razburkalo jugoslo-
isko in še posebej sloven-
0 javnost. Kljub temu pa
■sjajo dvomi v posamezne
'itve, bojazen pred različ-
ni razlagami in uveljavlja-
■11 v praksi in težnje po
Vsem novi, sodobni usta-
Zraven pa zaupanje, da
"^eni sprejem predloga
'žnost za hitrejše uresniče-
vanje nujnih reform za pre-
seganje krize in prispevek
k ohladitvi pregretih politič-
nih razmer ter k prevladi
razuma.
Kateremu mnenju priteg-
niti? Brez dvoma je to, kar je
bilo doseženega v dosedanji
ustavni razpravi, zadnji mož-
ni skupni imenovalec za več-
nacionalno, kulturno in po
zgodovinskih izkušnjah raz-
noliko Jugoslavijo. Ohranje-
ni so pogoji za skupno biva-
nje znotraj skupne države,
ohranjeno je načelo konsen-
za. A o vsem tem so se narodi
in narodnosti Jugoslavdje
dogovorile že leta 1945. Prj/
čakovanja. da bomo sedaj se-
gli bistveno dalje, v prihod-
nost 21. stoletja in zanjo obli-
kovali svoj najvišji dogovor,
so se izjalovila - pa čeprav
ustava resnično odpira vrsto
možnosti sprememb na
družbeno ekonomskem po-
dročju.
Spreminjanje ustave se je
usodno križalo s hudo go-
spodarsko stisko, s socialni-
mi in nacionalnimi nestrp-
nostmi. Brez dvoma je to
vplivalo na njeno nedoreče-
nost, polovičnost in nedo-
slednost. Dogovor sicer ne bi
bil mogoč, saj izgleda, da
imamo pri nas najmanj dve
ideologiji, dve teoriji samo-
upravnega socializma. V res-
nici to pomeni, da nimamo
več nobene v sebi trdne in
skupne. Spogledujemo se
z nekaterimi v kapitalizmu
uveljavljenimi oblikami in
jih skušamo zaviti v sociali-
stična pravila, pa se nam ne
obnese najbolje. »Hočemo
tržno ekonomijo brez trga,
hočemo politični pluralizem
z eno stranko,« je to ponazo-
ril v oddaji na Radiu Celje
Teo Bizjak.
Vse te nedoslednosti nam
še pred sprejemom ustavnih
sprememb narekujejo razmi-
šljanja o ustavi prihodnosti.
Vemo, da je danes nismo
sposobni oblikovati, še manj
sprejeti. Počakati bo treba
na sprostitev gospodarskih,
družbenih in političnih na-
petosti, na čas, ko ljudje ne
bodo več razmišljali o tem,
kako preživeti danes temveč
bodo zopet pripravljeni zreti
naprej, v jutrišnji dan. Ta-
krat pa se bomo morali odlo-
čiti, kaj sploh hočemo in ka-
ko bomo to dosegli.
MILENA B. POKLIC
gornjesavinjčani
rotestiraio
*Jcialistična zveza obči-
Mozirje je poslala sred-
javnega obveščanja
J^estno izjavo delegatov
l" krajevnih skupnosti,
•^vnih organizacij in
'Pnosti občine Mozirje,
se zbrali na občinski
^?idacijski konferenci,
jj^vi izražajo svoje ogor-
nad ponovnimi vari-
ji^iTii predlogi odlagališč
J''|aktivnih odpadkov.
Jl^gati vseh zborov mo-
občinske  skupščine
<_____
so že lani sprejeli sklep o ne-
sprejemljivosti planiranja in
določanja lokacije odlagahš-
ča na območju občine. Na
lanskih novembrskih pro-
testnih shodih v Solčavi in
Titovem Velenju so Zgornje-
savinjčani izrazili svojo ogor-
čenost tudi neposredno. Jav-
nosti so sporočili svojo od-
ločnost, da se bodo zavaro-
vali z vsemi zakonitimi sred-
stvi.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Spomin umrlim
Pri vseh spomenikih, spominskih obeležjih in grobovih
na celjskem območju so ob 1. novembru pripravili krajše
spominske svečanosti, s katerimi so se oddolžili spominu
padlih in umrlih. Naš posnetek je iz Stranic, kjer je bila
komemoracija ob grobovih talcev. EDI MASNEC
2. STRAN - NOVI TEDNIK
3. NOVEMBER 19^,
Nepotrebno presenečenje
Presenečenje nad izidom glasovanja
na republiški kandidacijski konferen-
ci za člana Predsedstva SR Slovenije
ni potrebno. Res je Igor Bavčar dobil
največ glasov na temeljnih in občin-
skih kandidacijskih konferencah, na
republiški pa dr. Ivan Ribnikar. A ne
smemo pozabiti, da seje bilo na koncu
mogoče odločiti samo za enega kandi-
data in ne za več (kot poprej). Delegati
so se odločili po svoji presoji. Tega jim
ne moremo zameriti in jih dolžiti, da so
izdali svojo bazo.
Stvari žal niso tako preproste, da bi
jih lahko zvalili na ramena delegatov.
Kriv je naš volilni sistem in neuresni-
čene zahteve po neposrednih, demo-
kratičnih volitvah. Dokler je bilo na
kandidatnih listah samo po eno ime,
do taksnih zapletov in slabe volje ni
moglo prihajati. Sedaj pa bo očitno
treba razmishti kaj in kako spremeniti,
sicer ljudje v takšnih volilnih postop-
kih ne bodo hoteli več sodelovati, saj
bodo upravičeno domnevali, da v res-
nici nimajo nobenega vpliva. Brez
dvoma pa nezadovoljstvo ni le pn nas
vseh, temveč tudi pri ljudeh, ki so se
odločili^ da sodelujejo kot možni kan-
didati. Ce se sedaj Igor Bavčar ne po-
čuti najbolje, se čisto gotovo tudi dr.
Ivan Ribnikar ob vsem, kar je bilo že
izrečenega in zapisanega, ne.
Zahteve po neposrednih volitvah pa
ne bodo tako lahko uresničljive. Spre-
membe ustave, na primer, predvideva-
jo neposredne volitve delegatov v re-
publiški in zvezni skupščini, ne pa tu-
di neposrednih volitev funkcionarjev
v republiških in zveznih organih. Tu se
ohranja delegatsko načelo. Vedno bolj
očitno pa postaja, da tudi to ne bo
moglo ostati večno. Ljudje, vedno več
jih je, hočejo svoje najvišje predstavni-
ke voliti neposredno in s tem tudi za-
gotoviti, da bodo za svoje delo odgo-
vorni njim. Do takrat bo treba pač naj-
ti še eno izmed mnogih zasilnih re-
šitev.
MILENA B. POKLIC
KOMENTIRAMO
Izhodišče prenove
Pred dnevi je občinski ko--
mite ZKS Celje razpravljal
o aktualnih nalogah po 17.
seji CK ZKJ in o predlogu
predčasne razrešitve doseda-
njega sekretarja ZK, ki odha-
ja na novo delovno dolžnost
v gospodarstvo. Ob tem pa
seje razvila živahna razprava
o nekaterih problemih raz-
voja v občini, ki zahtevajo
tudi ustreznejše oblike in
metode političnega delova-
nja ZK, družbene kontrole,
drugačen odnos do kadrov-
ske politike ter ustreznejšo
delitev dela in odgovornosti
med posameznimi občinski-
mi političnimi subjekti. Ugo-
tavlja se namreč, da doseda-
njo prakso politične koordi-
nacije vse boj najeda zob ča-
sa in daje potrebno na novo
oblikovati sile reformistič-
ne koalicije vseh odgovor-
nih akterjev razvoja občine
v prihodnje, znotraj katerih
pa si mora ZK priboriti
ustrezno partnersko mesto.
Gre za to, da se tudi na
ravni lokalne skupnosti vse
bolj pogosto srečujemo s tež-
kimi problemi, ki so se iz do-
slej nerazumljivih razlogov
in mnogokrat mimo javnosti
zapostavljah in odlagali do
vrelišča, potem pa jih je bilo
treba na hitro reševati. V tej
hitrosti pa so tudi odločitve
bile mnogokrat hitre, volun-
taristično kratkoročne, »ga-
silske« in dolgoročno neper-
spektivne.
Dosedanja prizadevanja
ZK verjetno niso bila uspeš-
na predvsem zaradi skoraj
popolne ideološke monolit-
nosti in kadrovske kontinu-
itete ter prevelike zraščeno-
sti z odgovornimi nosilci na-
log. Zato se tudi v teh re-
formnih časih ne upamo, no-
čemo ali ne znamo pogumno
distancirati od stare prakse
delovanja in miselnosti češ,
daje za vse odgovorna le ZK.
Zveličavna kontinuiteta vo-
dilne vloge je bila med dru-
gim vsekakor ena od števil-
nih zablod, ki se sedaj kažejo
v praksi. Zato je diskontinu-
iteta take prakse eden izmed
bistvenih pogojev uspešne
prenove ZK. Ob tem pa je
pomembno poudariti, da
s tem. ko je ZK napovedala
sestop z oblasti, ko se želi
postaviti v areno javnega po-
litičnega življenja, se mora
tudi zavedati, da ji v tem pro-
storu nihče ne bo že kar v na-
prej priznal vodilne vloge.
V novem boju na polju neod-
visne sfere javnosti in sceni
političnega pluralizma bodo
zmagovali le argumenti zna-
nja, dela in sposobnosti ak-
cijske prepričljivosti.
Zato prenova ZK ne more
biti le kozmetični popravek
stare prakse, kot nekateri
mislijo, temveč neizprosen
spopad same s sabo, kot re-
zultat tega pa diskuntinuite-
ta z dosedanjo prakso. Pre-
nova ZK mora zajeti ideolo-
ške, vsebinsko, organizacij-
ske, metodološke in kadrov-
ske vidike. In v tem trenut-
ku, ko zaradi tistih, »ki osta-
jajo na liniji«, še vedno stoji-
mo na razpotju dveh kon-
ceptov ali graditi Partijo na
oblasti ali prenovljeno ZK
jutrišnjega dne po meri lju-
di, je nujno potrebno obli-
kovati tudi nove kriterije
za kadrovanje vodilnih
funkcionarjev organizacije.
Le-ti bi morali ustrezati kri-
terijem voditelja-prepreče-
valca in ne naredbodajalca.
Kajti danes ZK ni več edina
alternativa, ki jo imajo obča-
ni na voljo, ob njej se namreč
vse bolj pojavljajo novi mo-
bilizatorji političnega življe-
nja z novimi metodami, po-
budami in programi. Zato bo
tudi družba v prihodnje da-
jala na političnem trgu
prednost tistemu najboljše-
mu ponudniku, ki ga ne bo
presojala po obsežnih reso-
lucijah in puhlih parolah,
temveč po stvarnih in kon-
kretnih razvojnih rezultatih.
VIKI KRAJNC
Premalo Slovencev
življenjska raven upada, zato pa Je tudi
manj otrolt
Slovenija sodi med tista
območja v državi, ki se sre-
čujejo z vedno manjšo rod-
nostjo. Po statistiki je pov-
prečno vsaka ženska v naši
republiki leta 1981 rodila
dva otroka, leta 1985 pa le
1,7. Podatka opozarjata, da
bomo v republiki morali
v zvezi s prebivalstveno po-
litiko sprožiti alarm in star-
šem pomagati, da bi se odlo-
čali vsaj za enega, če že ne
za več otrok.
Pred desetimi leti so insti-
tucije v Sloveniji poskušale
spodbujati starše, da bi imeli
še tretjega otroka, zdaj pa
gre že za vprašanje ali jim
gre za krizne družbene raz-
mere priporočati drugega ali
sploh kakšnega otroka. Kon-
kretnih vzrokov je pravza-
prav več: toga, zbirokratizi-
rana in draga stanovanjska
zidava, vedno slabša kako-
vost življenja, preslabo
gmotno in socialno zaščitena
mati in otrok. Ker nimamo
celostne narodnostne prebi-
valstvene politike, se zado-
voljujemo le s pičlimi, če-
prav ne ravno zanemarljivi-
mi dosežki: podaljšali smo
porodniški dopust, uvedli
novo vrednotenje nadome-
stil za osebni dohodek, obo-
gatili zavitek za novorojenca.
Zdaj ko je življenjska ra-
ven čedalje nižja, se marsika-
tera družina in mati znajde
v precepu - imeti ali ne otro-
ka. Za obleko, obutev, vrtec
in šolo je treba imeti vedno
več denarja, zaposlena mati
pa je povrh še preveč obre-
menjena. Njena tradicional-
na vloga v družini in družbi
se namreč ponavlja; v hiši
podpira tri vogale, zato še
vedno nima ne dovolj časa
ne volje za družbeno in poli-
tično uveljavljanje. Tako po-
gosto niha med željo po uve-
ljavitvi materinske in vzgoji-
teljske vloge in med strokov-
nimi in družbenim napredo-
vanjem.
V razpravi o prebivalstve-
ni pohtiki, ki jo je med dru-
gim sprožila analiza o uresni-
čevanju devetnajst let stare
zvezne resolucije o načrtova-
nju družine, bi kazalo poleg
strogo gospodarskih vidikov
majhne rodnosti upoštevati
tudi številne individualne,
psihološke in sociološke mo-
mente. V Zvezni republiki
Nemčiji se je naprimer rod-
nost v zadnjih letih močno
zmanjšala, pa vendar ne mo-
remo trditi, da je vzrok zanjo
nizka življenjska raven pre-
bivalstva. Ljudi najbrž tu
bolj kot gmotna negotovost
skrbi ekološka, strateško-po-
litična, vojaška in končno
vsakršna negotovost.
Pri nas prav tako lahko re-
čemo, da imajo ljudje vrsto
osebnih razlogov, zakaj se ne
odločajo za enega ali več
otrok, vendar bi morali, če
ne žehmo, da bi se slovenski
narod še naprej osipal in sta-
ral, poiskati prave vzroke za
tak položaj.
ZDENKA STOPAR
Praznik
v Podčetrtku?
Prihodnje leto naj bi bila
soorganizatorka oziroma go-
stiteljica 9. septembra, praz-
nika občine Šmarje pri Jel-
šah, krajevna skupnost Pod-
četrtek.
Tako so se minuli teden od-
ločili člani koordinacijskega
odbora za proslave in sprejem
Vlaka bratstva in enotnosti pri
Občinski konferenci Sociali-
stične zveze Šmarje pri Jelšah.
Za gostiteljstvo šmarskega
občinskega praznika se je pri-
javilo šest krajevnih skupno-
sti: Dobovec, Mestinje, Kristan
vrh, Podčetrtek, Rogaška Sla-
tina in Zibika. Odbor se je po
daljši razpravi za Podčetrtek
odločil iz več razlogov. Obra-
zložitev je utemeljil z dej-
stvom, da je ta krajevna skup-
nost doslej že petkrat kandidi-
rala za to nalogo, predvsem pa
je Podčetrtek predložil spod-
buden program. Ta obsega
večje naložbe na področjih
ekologije, varstva naravne in
kulturne dediščine, predvsem
pa turizma. Seveda pa odloči-
tev koordinacijskega odbora
še ni dokončna. Zadnjo besedo
bodo rekli delegati zborov
šmarske občinske skupščine.
M. AGREŽ
Toprov obrat
v Donjem Vakufu
samostojen tozd
Toprov obrat v Donjem
Vakufu, kije bil do sedaj kot
enota priključen šmarskemu
tozdu, je postal samostojna
temeljna organizacija. V ok-
viru celjskega Topra bo ob-
stajal še do 1. januarja pri-
hodnjega leta, potem pa se
bo od njega odcepil in prik-
ljučil delovni organizaciji
Borac iz Travnika. Za odce-
pitev so se v Topru dlje časa
zavzemali zato, ker je bil
obrat v Donjem Vakufu ne-
prestano žarišče izgub, kar
pa, seveda, ne velja izključno
za ta bosanskohercegovski
kolektiv.
M. A.
Zgornjesavinjčanl protestiralo
(Nadaljevanje s 1. strani)
Po enoletnem molku je ko-
nec septembra znova prišla
na dan vest o možnosti lokaci-
je gradnje trajnega odlagališ-
ča jedrskih odpadkov.
Med 39 možnimi lokacijami,
od katerih je večina na celj-
skem območju, je v Zgronji
Savinjski dolini kar 6 lokacij.
»Takšne vesti razburjajo naše
prebivalstvo, vnašajo nemir in
dvome v dosedanje reševanje
teh zadev," sporočajo delegati
v protestni izjavi in nadaljuje-
jo: »Nikakor ne moremo razu-
meti, da je predlog teh lokacij
na območju, kjer so velike ko-
ličine pitne vode, ki so rezerva
za celotno celjsko območje, na
prostoru, kije turistično izred-
no zanimiv.« Ko odločno za-
vračajo vsakršno možnost pla-
niranja lokacije v Zgornji Sa-
vinjski dolini, se sprašujejo od-
govornosti načrtovalcev jedr-
ske elektrarne Krško, da niso
uskladili lokacijo odlagališča
že ob samem načrtovanju.
V izjavi »Ponovno razburja-
nje javnosti«- sporoča Društvo
za varstvo okolja Zgornja Sa-
vinjska dolina, da to, »da so
lokacijo za smrtni trikotnik
prestavili s Solčavskega na
lučko in ljubensko področje,
smatrajo kot posmeh in grobo
ponižanje tamkajšnjega prebi-
valstva.« Tudi Društvo ne od-
stopa od znanih, lani sprejetih
stališč. »Zato protestiramo
proti raziskavam na navedenih
področjih, tako kabinetnim
kot vsem drugim«. Smatrajo,
da je na področju naše regije
kot tudi Slovenije trošenje de-
narja v ta namen odvečno.
»Od svojih stališč ne bomo
odstopili, zato protestiramo
proti raziskavam v te name-
ne,« zaključujejo protestno iz-
javo.
BRANE JERANKO
SVETmDTEDHm
f^lle Slobodan Viijanovit
Polžeya pot kitajskih reform
Kitajska reforma je na neki način podobna znamonj.
temu polžu, ki podnevi pleza po zidu navzgor, ponoči pg
skoraj prav za toliko zdrkne nazaj. Tako se lahko vpra.
šamo, kdaj bo in ali sploh bo na Kitajskem zaživelo tring
gospodarstvo ob njegovem sprotnem omejevanju - ,
partijsko vodstvo vsakih toliko časa presodi, da je prevei
»nezdravih stranskih pojavoV". Pri tem opazovalci namreč
še niso pozabili besed partijskega sekretarja Zhao Ziyangs
z lanskega 13. partijskega kongresa (ko so reformisti dose-
gli pomembno zmago nad konzervativnim partijskim kri.
lom), češ da je tržno gospodarstvo »začetna stopnja socj.
alizma«, ki se na Kitajskem šele začenja in bo trajala vsaj
sto let.
Komunizem pa je. drugače kot med zloglasno »kulturno ,
revolucijo« v letih 1966-1976. partijska linija oziroma ves j
koncept reform Deng Kiaopinga že tako ali tako izrinil^
nekam v megleno bodočnost. Kajti kaj drugega kot tuzem- i
sko pragmatičnost pomeni Dengu močno priljubljeni
kitajski pregovor, ki pravi, da »ni pomembno, kakšne
barve je mačka, važno je. da lovi miši«. Ali z dru/^rr-
besedami, ni važno, aH gre za socializem, kapitahzei:
komunizem, važno je, da ljudje dobro živijo.
Toda v sistemih, ki bolehajo za prevlado ideologije nad
dinamiko realnosti, za politično in gospodarsko okostene-
lostjo in za odtujevanjem centrov moči od ljudstva (vse to
naj bi reforme odpravile), se seveda najbolje živi s - korup.
cijo. Za tiste, ki so pri »koritu«, seveda.
Začetki uvajanja reform pa sami po sebi korupcije ne
zatirajo, prej nasprotno, kajti v pogojih ne-trga, ne-konku-
renče, ne bistveno zrnanjšanega vmešavanja politike
v gospodarstvo, rastoče inflacije itd. je podjetništvo še vse
prepogosto nujno povezano s korupcijo. Oče kitajskih
reform Deng Kiaoping. ki se počasi umika iz političnega
življenja, a za zdaj še vedno drži vajeti v rokah, ni nak-
ljučno že leta 1983 sprožil kampanjo proti »nezdravim
tendencam« v partiji. Odtlej je bilo iz parijskih vrst zaradi
korupcije izključenih več kot 150.000 članov, kar pa jc le
vrh ledene gore v partiji z 48 milijoni članov.
Takratni pritisk na zavore reform seje začel z Dengovo
izjavo: »Našo operacijo moramo začeti v neposredni bli-
žini.« Partijski plenom se je kmalu zatem odločil, da bo
treba potek reform upočasniti, napovedano sprostitev cen
pa preložiti za nekaj let. Kajti zaskrbljeni partijski vrh je
presodil, da je gospodarstvo z letno rastjo ll%-12°o ob
neurejenih razmerah preveč »razgreto«, ob tem pa infla-
cija v večjih mestih že dosega 40 odstotkov. Povrh je
rahljanje državnih uzd opogumilo dobičkarje k davčnim
utajam, navijanju cen. špekulacijam, odpiranju računov
v tujini itd. In ko je Deng, napovedal veliko »čistko«
v državnih podjetjih, ki jih pogosto vodijo visoki funkci-
onarji in njihovi sorodniki, ni pozabil omeniti družbe
Kang Hua, ki jo vodi njegov sin Deng Pufang.
Enako ali pa nemara še bolj kot možni gospodarski kaos
pa kitajsko komunistično partijo skrbi kriza zaupanja.
Kajti s svobodnim pretokom informacij in javne kritično-
sti postaja očitno, da stare metode poenotenja mišljenja in
mobilizacije ne delujejo več in da je partija pravzaprav
pred zgodovinskim izzivom: ali ljudstvo sploh verjame, da
je sposobna učinkovito voditi državo?
Po plenumu, kije, kot rečeno, napravil previden korak
nazaj, boječ se izgube nadzora nad položajem, je sledil še
previdnejši korak naprej. Kitajski premier Li Peng je
namreč napovedal pomembno reorganizacijo vladnih
organov. Cilj naj bi bil večja učinkovitost in manj zaposle-
nih ter odprava korupcije in drugih »nezdravih pojavov«.
V državnem aparatu zdaj dela kar 4,2 milijona ljudi, kar je
za 1,2 milijona več kot v kitajski armadi.
Polževa pot reform se torej nadaljuje, saj si je v resnici
nihče ne želi ustaviti. Na Kitajskem se namreč dobro
zavedajo, da je njihova država velikanski neizkoriščeni
gospodarski potencial na tako imenovanem robu pacifi-
škega bazena, ki ga imajo ekonomisti za vodilno gospodar-
sko regijo 21. stoletja. Tu pa so pred Kitajsko zdaj še daleč
naprej Japonska, Južna Koreja. Tajvan. države ASEAN.
Avstralija... Toda podobno kot v več drugih socialističnih
državah se tudi kitajska reforma srečuje s »kvadraturo
kroga«: tržno gospodarstvo ne more zaživeti brez ločitve
partije od države pa zmanjšanja glomaznega birokrat-
skega aparata, oboje pa je še vedno globoko zakoreninjeno
v sistemu.
Diplomatom prisiuškujejo?
Prav ko so ameriški in sovjetski pomorščaki s skupno
akcijo rešili iz ledenega oklepa dva zablodela kita. je med
Washingtonom in Moskvo znova zavrelo. Zopet se je
namreč razvnela »vojna veleposlaništev«, kije dolgo tleli
po izbruhu leta 1986. Tedaj je ameriška protiobveščevalni
služba seznanila javnost s tem. da je betonska konstruk-
cija novega poslopja diplomatskega predstavništvi
v Moskvi prepolna mikrofonov in drugih prisluškovalnih
naprav.
Predsednik Ronald Reagan je te dni izjavil, da ni dru-
gega izhoda, kot rušenje pred kratkim zgrajenega poslopji
in gradnja nove stavbe. Moskva pa je na to reagirali
z mešanico hladnosti in ostrine. Kot je opozoril tiskovni
predstavnik sovjetskega zunanjega ministrstva Genadij
Gerasimov. je Washington v tem primeru v skladu z med-
državnim sporazumom dolžan tudi sovjetskim diploma-
tom omogočiti preselitev drugam. Obtožbe o prisluškova-
nju je seveda zanikal in Moskva je prav tako dala vedeti;
da ne namerava plačati stroškov morebitne selitve (Ameri-
čani zahtevno 28 milijonov dolarjev odškodnine).
Kdo ima prav? Vprašanje je bržkone le retorično, ka]^'
v današnjem času »totalne vohunske vojne« prav gotovO
ni nobeno veleposlaništvo varno pred prisluškovanj'
Izbruh afere pa tokrat nemara ni brez zveze z drugi/'^
kontekstom, namreč ameriško predvolilno kampanjo.
namigujejo tudi v Moskvi, taboru enega od obeh kandid^'
tov (ve se, katerega) bolj ustreza vzdušje varnostne »ogro-
ženosti« za svoje kampanjske namene.
^ ^pVErVIBEB 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 3
žtffšni svet predlagal začasni ukrep
^jski izvršni svet je v petek skle-
^^ija predlaga občinski skupščini
^j^ni ukrepa družbenega varstva
''^[ovno organizacijo Metka, to je
° delovno skupnost skupnih
|l in temeljno organizacijo Proiz-
^ja tkanin
^Ip^ijnosti taksnega ukrepa so govo-
■je na eni prejšnjih sej, vendar ta-
,*5e niso razreših vseh kadrovskih
Ij^. pri sestavi začasnega kolektiv-
ih organa. Danes dopoldne, v četr-
'pa so delegati celjske občinske
.jjčine odločali o predlogu izvršne-
•veta.
.Tšni svet je menil, da Metka pred-
sanacijskega programa za tozd Proiz-
vodnja tkanin ni uresničevala in da se
je s tem še poslabšal njen finančni re-
zultat, povezan s težko likvidnostno
situacijo in blokado žiro računa. Tako
so po njegovem mnenju izpolnjeni vsi
pogoji za ukrep družbenega varstva
tem tozdu. Imenovali so začasni kolek-
tivni poslovodni organ, katerega pred-
sednik je Stane Mele, člani pa Jože
Černezel za področje komerciale, Mar-
jan Plohi za finance in Zdenko Pod-
lesnik za ekonomiko poslovanja. Ra-
čunajo, da bi kasneje lahko vključili še
katerega od članov, ki bi bil zadolžen
za organizacijo in informatiko. V te-
meljni organizaciji Proizvodnja tkanin
pa so za začasnega individualnega or-
gana imenovali Vojka Hojnika.
Stane Mele je na seji izvršnega sveta
povedal, da bo glavna naloga kolektiv-
nega organa rešiti problem blokade ži-
ro računa, saj 17. novembra poteče za-
konski rok, po katerem je predviden
postopek za stečaj. Hkrati pa bodo mo-
rali zagotoviti tekoče rentabilno poslo-
vanje Metke. Program dolgoročnejših
ukrepov bodo pripravili do 12. novem-
bra in z njimi seznanili banko ter druž-
benopoUtično skupnost.
TC
sposabljanje
indikalistov
Cieraj so velenjski sin-
^ati nadaljevali z nizom
jvetov sindikalnih akti-;
stov. ;
V velenjski Eri so se
jali sindikalisti iz velenj-j
-h trgovskih organizacij j
e, Name, Emone, Merxa, ]
ladinske knjige ter Go-
rstva Paka. Pogovarjali
se o gospodarskih raz-
erah v svojih ozdih, vlogi
organiziranosti sindika-
metodah sindikalnega
la. sindikalni politiki in
seznanili z možnimi na-
ni informiranja znotraj
fidikalnih organizacij.
BP
Program mozirskih mladincev
Mozirski mladinci so se
sestali na občinski
programsko volilni konfe-
renci ZSMS, kjer so prete-
klo, dveletno delo, ugodno
ocenili. Hkrati so sprejeli
tudi svoj program za do-
končno uveljavitev sodob-
nega socializma in za reše-
vanje nekaterih težav v do-
mači občini. Po razrešitvi
dela vodstva, ki mu je pote-
kel mandat, so izvolili tudi
nekatere nove člane.
V program delovanja po
krškem mladinskem kon-
gresu, ki je nekatera družbe-
na vprašanja postavil odkri-
to, so se vključevah tudi mo-
zirski mladinci. Veliko nji-
hovih akcij in manifestacij je
bilo iz tega programa. Neka-
tere pobude pa so prihajale
tudi iz Mozirja. Na seji so
ugotovili, da je v Krškem iz-
brana pot prava.
Mladinci se v osnovnih or-
ganizacijah občinske konfe-
rence srečujejo tudi s ka-
drovskimi težavami. Zaradi
zamenjav generacij so pri-
sotna nihanja v njihovi ak-
tivnosti, zato bo vodstvo mo-
ralo poskrbeti za pravo kon-
tinuiteto dobrega dela. Manj
težav  je  v  gospodarstvu.
Mozirski mladinci v pri-
hodnjem obdobju, zaradi na-
sprotujočih si konceptov sa-
moupravnega socializma po
meri človeka in realnega so-
cializma, po svojem progra-
mu, ne mislijo stati na robu
dogajanja. Tudi vnaprej se
bodo zavzemali za razvoj de-
mokracije, načrtovanih go-
spodarskih in političnih re-
form, za razvoj pravne drža-
ve in spremembe zakonskih
določil, ki onemogočujejo
prožnejši gospodarski si-
stem. V gospodarstvu se bo-
do še vnaprej zavzemali za
objektivno vrednotenje re-
zultatov dela, za bistveno iz-
boljšanje pripravniških pro-
gramov, za pristnejši odnos
s štipendisti, za izboljšanje
položaja nekaterih mladih
družin. Pozorni bodo na rast
nezaposlenosti, ki je trenut-
Izvolili so novo predsed-
nico občinske konference
Zveze socialistične mladi-
ne, Sašo Štiglic in sekretar-
ja Bojana Sevška. Predsed-
nik mozirskih mladincev
ostaja Franci Kotnik. Vsi,
tudi delegat iz Republiške
konference, so pohvalili de-
lo dosedanje sekretarke Ja-
nje Miklavc.
no 3 odstotna in na pereče
probleme varstva okolja: na
pretečo gradnjo odlagahšča
jedrskih odpadkov in na za-
skrbljujoče umiranje gozda.
Mozirski mladinci želijo tudi
razjasniti, da ukinjanje neka-
terih zdaj že zastareUh prire-
ditev in akcij ni protirevolu-
cionarno delovanje, ampak
je poskus, da se dejavnost
mladih usmeri predvsem
v prizadevanja za zmanjša-
nje vse večjega razkoraka za
kulturnim in tehnološkim
standardom razvitega sveta.
V vseh krajevnih skupno-
stih naj bi osnovne organiza-
cije Zveze socialistične mla-
dine še vnaprej vztrajale za
enakopraven položaj z drugi-
mi družbenopolitičnimi or-
ganizacijami.
BRANE JERANKO
ikupščine o načrtih sisov
ispevne stopnje naj bi bile v Žalcu nespremenjene
teh dneh se bodo tudi
Jski občini zvrstila zase-
ja skupščin samouprav-
linteresnih skupnosti, na
irih bodo med drugim
ivnavali tudi predlog za
irizacijo finančnih na-
v.
1 predlog je izdelan na
Dvi zakona o omejitvi raz-
iganja z delom sredstev
ibenopolitičnih skupno-
n samoupravnih interes-
skupnosti družbenih de-
losti za porabo, ki dovo-
irast teh sredstev za 123
;otkov glede na realizaci-
rihodkov v lanskem letu
e dodatno povečuje do-
;no porabo za nedoseže-
ne valorizacije teh sredstev
lani. Glede na te usmeritve
so tudi v Žalcu pripravili
predlog za finančne načrte
posameznih samoupravnih
interesnih skupnosti.
Po tem izračunu naj bi se
materialni stroški povečali
glede na lansko leto za 130
odstotkov, sredstva za oseb-
ne dohodke za 120 odstotkov
in sredstva za amortizacijo
za 100 odstotkov. Glede na to
predvidevajo, da bi bilo tre-
ba za skupno porabo izločiti
skoraj 32 milijard dinarjev.
Od tega bi v občini s prispev-
nimi stopnjami zbrali več
kot 29 milijard, razliko oziro-
ma skoraj dve in pol milijar-
di dinarjev pa naj bi pridobi-
li z republiško solidarnostjo.
Predlagani valorizirani pro-
grami bi bih v globalu za
129,5 odstotka večji kot je
znašala realizacija lani. To
hkrati pomeni, da bi morali
v žalski občini zbrati iz pri-
spevnih stopenj 112,3 odstot-
ka več denarja kot so znašali
odhodki v letu 1987.
Če primerjamo valorizira-
ni in dosedanji program ugo-
tovimo, da bi bil slednji za
27,6 odstotka večji od dose-
danjega. Hkrati so pripravili
tudi predlog, naj bi se pri-
spevna stopnja pri nekaterih
interesnih skupnostih pove-
čala ali zmanjšala, v globalu
pa bi stopnje ostale nespre-
menjene. Obstaja pa tudi
možnost, da bi decembra
stopnje zmanjšali v globalu,
kajti takrat bo znana realiza-
cija prihodkov za prvih deset
mesecev tega leta.
JANEZ VEDENIK
izpol
veča
i zavodu za zaposlova-
' Žalcu je bilo do 30. sep-
l>ra prijavljenih 287 de-
ev brez zaposlitve.
1 tega je 123 žensk, starih
6 let je 118, prvič čakajo
zaposlitev 48 delavcev,
ravnikov pa je kar 48.
T. T.
I    ^ieti ni bilo težav z vodo
^8?: iffio problem celjske vode
}fvih letošnjih devetih mesecih
'a oskrba s pitno vodo v Celju
*. še zlasti če upoštevamo sušne
ce, ko ni bilo težav pri oskrbi.
So ocenili na seji izvršnega sve-
^upščine občine Celje, ko so
fiavali informacijo o preskrbi
v občini,
•koliko slabša je bila le julijska
prebivalcev v višjih predelih
J' razlog pa je v sanaciji enega
'^Vodnjakov v Medlogu. Na ta na-
^ pridobili za 30 litrov na sekundo
'°de, uspešna sanacija pa je tudi
nemoteno oskrbo v sušnih
^'h. V občini so se letos lotili tudi
f^fih posegov, ki so predvideni
;!^ih, vendar bodo nekatere mora-
pžiti za prihodnje leto, saj ne bo
denarja za vse. Letos so zgradiU
jj^d od Vojnika do ŠkoQe vasi,
Q črpahšče v Lokrovcu in sani-
Omrežja na Ostrožnem. V zak-
ljučni fazi je tudi pilotni preizkus čiš-
čenja vode pred infiltracijo v Medlogu,
s čimer naj bi zmanjšali količino nitra-
tov v pitni vodi. Še letos ah pa prihod-
nje leto pa se bodo lotih sanacije vodo-
voda na Dobrni, zajemnega objekta
v Vitanju, nadaljnje izgradnje vodovo-
da v Prožinski vasi, izgradnji rezervo-
arja na Svetini ter vodovod na Polu-
lah, v Zagradu, na Miklavškem hribu
in Anskem vrhu.
Ko so ocenjevah kakovost vode v pr-
vih letošnjih devetih mesecih, so ugo-
tovili, da je ta približno enaka kot
v preteklosti. Še vedno so prisotni tudi
nitrati, vendar ugotavljajo, da se je
ustavil trend naraščanja. V povprečju
je bila vsebnost nitratov še vedno več
kot 17 miligramov na liter vode, kar je
sicer manj kot dve leti nazaj, kljub
temu pa precej več kot dovoljuje pra-
vilnik (10 mg N/1).
Na seji izvršnega sveta so razpravlja-
li predvsem o tem, kako zagotoviti dol-
goročno preskrbo Celja s pitno vodo.
Se vedno so v izdelavi študije, ki naj bi '
ugotovile možnosti preskrbe iz Zgor-
nje in Spodnje Savinjske doline. Ven-
dar pa so menih, da samo dogovori
med občinami na tem območju ne bo-
do dali rezulatov, pač pa je treba zago-
toviti zavarovanje vodnih virov z repu-
bliškimi planskimi dokumenti. Različ-
ni varčevalni ukrepi pa lahko medtem
le nekoliko ublažijo razmere, ne more-
jo pa zagotoviti dolgoročne preskrbe.
To velja na primer za uporabo pitne
vode v industrijske namene, pri čemer
ugotavljajo, da se ta poraba zmanjšuje,
saj so cene zelo visoke. Nekoliko so
zmanjšali tudi izgube v omrežju zaradi
zastarelosti, ki pa jih v celoti ni mogo-
če odpraviti. Zato je rešitev preskrbe
Celja le v novih vodnih virih.
T. CVIRN
OKNO V JUGOSLAVIJO
Piše: VLADO ŠLAMBERGER
»Hafnerjev prst«
Sedemnajsta seja CK ZKJ, od katere sta minila že dva tedna,
je še zmeraj v središču pozornosti jugoslovanske javnosti.
Vendar žal ne tako, kot bi pričakovali in kot Neposredne
naloge, ki jih je sprejel CK ZKJ, zavezujejo komuniste (iz
točke 16: komunisti v vseh okoljih, v ustanovah sistema,
v delegatskih skupščinah, v združenem delu, v krajevnih in
drugih skupnostih in organizacijah morajo določiti svoje kon-
kretne naloge, ki izhajajo iz Neposrednih nalog, s katerimi naj
bi premagali sedanje neugodne gospodarske, politične in soci-
alne razmere v državi), ampak po obrobnih dogodkih. Še zme-
tečejo razprave o »Hafnerjevem prstu« in o izjavi Vasila
Tupurkovskega, da je Dušan Čkrebič, ki ni dobil zaupnice,
postal žrtev nenačelne koalicije. V Splitu so komunisti zahte-
vali, da je treba proti Vasilu Tupurkovskemu idejnopolitično
ukrepati, v skrajnih južnih delih ZKJ pa borec proti »nena-
čelni koaliciji« (Slovenija - Hrvaška - Vojvodina) še zmeraj
dobiva aplavz.
Komu je Vinko Hafner grozil s svojim prstom in kdo mu je
dal pravico, da se tako obnaša, ali je to samo njegov prst ali še
od koga drugega, je bilo slišati komentarje v Srbiji po nastopu
Vinka Hafnerja, ki je na 17. seji CK ZKJ opozoril Slobodana
Miloševiča in voditelje v ZK Srbije, kakšna odgovornost je
pred njimi. Očitno se v Srbiji doslej za Vinka Hafnerja niso
zanimah. sicer bi vedeli, da je njegova dolgoletna značilna
poteza - podkrepiti besede z gibom kazalca. Pravilnejšo oceno
Hafnerjevega nastopa je dal novosadski Dnevnik, glasilo
SZDL iz sestavnega dela SR Srbije (po novem). Časnik najprej
opozarja na Hafnerjev nastop na 22. seji CK ZKS, ko je Vinko
Hafner v polemiki z dr. Božidarjem Debenjakom zavrnil pri-
merjavo dognanj v Srbiji, češ da gre za puč, za kulturno
revolucijo in podobnost s Peronovim prihodom na oblast
v Argentini, kar vse žali srbsko vodstvo, Slobodana Miloše-
viča, množico srbskih komunistov in ljudstvo, ki ga podpira.
»Samo v tej luči,« komentira Dnevnik, »torej v najboljši luči
je treba videti zdaj že sloviti ,Hafnerjev prst' na 17. seji CK
ZKJ. Ne torej prst, ki grozi ali opozarja zviška, ampak kot prst
dobronamernega, toda zaskrbljenega človeka.« Da je takšno
razumevanje lepše in točnejše, stvarnost že dokazuje, končuje
novosadski časnik.
Sveža kri v partiji BiH
Sredi tega meseca bodo v CK ZK Bosne in Hercegovine
razpravljali o merilih za kadrovsko prenovo. Vzrok: vsaj 500
partijskih funkcionarjev v republiki bo moralo svoja mesta
odstopiti drugim. Računajo, da bo iz republiškega vrha odšla
najmanj tretjina članov. Nekateri da bi prepustili mesta mla-
dim, drugi zaradi afere Agrokomerc, tretji zadnje afere Neum
oziroma kot lastniki vil, ki so jih lahko zgradili pod izredno
ugodnimi (za navadnega občana nedostopnimi) pogoji. To ni
v skladu s partijsko moralo, so naposled le ugotovili v BiH.
Upajmo, da bodo merila o partijski morali zaostrili tudi še kje
drugje. Število funkcionarjev v CK ZKJ iz ZK BiH se bo
verjetno tudi zmanjšalo, s^ so vse močnejše zahteve, da bi
partijo naposled tudi kadrovsko ločili od države (na 16. seji CK
ZKJ je Stane Dolanc kot prvi menil, da bi bilo dobro, če člani
predsedstva SFRJ ne bi bili hkrati tudi v najvišjem političnem
telesu). To bi pomenilo, da bi iz CK ZKJ odšla tudi Branko
Mikulič kot šef zvezne vlade in Raif Dizdarevič kot sedanji šef
držve. Cilj teh kadrovskih sprememb, pravijo v BiH, ni prepro-
sta zamenjava ljudi, ampak krepitev ugleda in veljave politič-
nega vodstva. Že zdaj so v BiH, pripravili debeli knjigi, v kate-
rih je več kot 400 možnih kandidatov za kadrovsko prenovo
ZK BiH. »Sveža kri« v partijskih telesih naj bi prispevala
k večji učinkovitosti zveze komunistov in k temu, da se bodo
partijska vodstva prebila iz zastoja, kije onesposobljal akcijo.
Daj nam danes naš večerni Icruh
Revnejši katoličani v Kragujevcu bodo verjetno nekoliko
spremenili najbolj pogostno molitev v »Dcy nam danes naš
večerni kruh«. Novica, ki je prišla iz tega mesta (največkrat
slabih) avtomobilov, je skoraj neverjetna. Tamkajšnji peki so
se namreč odločili, za razprodajo - belega kruha. Tako se
jutranjim vrstam za socialni kruh zdaj pridružujejo še večerne
vrste za boljši beli in drag kruh, ki pa je v razprodaji po
polovični ceni. Svetovni ekonomisti si bodo zdaj razbijali
glave s kragujevškim primerom: zakaj je ob enakih stroških
- ceni moke, vode, kvasa, energije, delovne sile, prevoza - zju-
traj kruh po 1.400 dinarjev, zvečer pa taisti kruh - z vsemi
istimi stroški - po 700 dinarjev. Pri vsem tem pa je že prva cena
samo polovica ekonomske cene kruha, saj drugo polovico
pokrijejo kompenzacije za moko in druga nadomestila. Kako
daleč je Florida (obljubljena dežela, po kateri je dobilo ime
najnovejše Zastavino vozilo) od Kragujevca!
Bodo pa odslej kragujevški delavci vseeno bliže ameriškim,
saj je 1. novembra začel veljati sklep, da ima zdaj delovni teden
v Crveni zastavi le še 39 ur namesto 42. S skrajšanjem delov-
nega časa - poskusna doba zanj velja do 1. decembra - naj bi
v tovarni povečali produktivnost dela, izdelali enako količino
vozil in dosegli enak gospodarski učinek. Tako namreč delajo
Zastavini poslovni partnerji po svetu. Če se bo poskus posre-
čil, naj bi s 1. januarjem 1989 tudi uradno veljal, v enem
mesecu pa naj bi poskušali prilagoditi delo mnogih mestnih
ustanov delavniku v Zastavi. Kupci vozil iz Crvene zastave bi
bili srečni, če bi skrajšanje delovnega časa pomenilo tudi večjo
kakovost izdelkov. Vendar je to upanje za zdaj zaman...
Popravna naloga o podaticili
Iz Prištine, od koder se Srbi in Črnogorci še kar naprej
izseljujejo (letos 368, lani v istem času 328 - vrnilo se jih je 90)
je v ponedeljek prišel popravek podatka o posilstvih. Član
predsedstva PK ZK Kosova Hashim Rexhepi je tujim časni-
karjem 28. oktobra povedal, daje bilo v šestih letih 154 Srbkinj-
in Crnogork, ki so jih posilili njihovi rojaki. Zdaj seje Rexhepi
popravil: 17 posilstev in 23 poskusov posilstva so zagreših
Albanci nad Srbkinjami in Črnogorkami, 154 posilstev pa je
bilo znotraj ene nacionalnosti (Albanka-Albanec, Srbkinja-
Srb, Črnogorka-Črnogorec). Le komu bodo zdaj tuji časnikarji
verjeli: Rexhepiju 28. oktobra ali Rexhepiju 31. oktobra?
4. STRAN - NOVi TEDNIK
3. NOVEMBER i.
Bo tretjič drugače?
Gospodarska reforma ne sega povsod do dna
Gospodarska in politična
reforma ter prenova zveze
komunistov so tri nujnosti,
ob katerih se združujejo si-
cer razpršene sile in intere-
si v Jugoslaviji. Tudi dopol-
nila zvezne ustave so jim
namenjena, najširše pa od-
pirajo vrata gospodarski re-
formi.
O globini teh sprememb že
pričajo zakoni, ki konkretizi-
rajo gospodarsko reformo in
so v predhodni obravnavi.
Če bodo ustavne spremem-
be sprejete, bodo zakoni sto-
pili v redno skupščinsko
proceduro. Kar 21 jih naj bi
bilo sprejetih že do Novega
leta.
S predvidenimi spremem-
bami stopamo že tretjič v go-
spodarsko reformo, katere
cilj je tržno gospodarstvo, sa-
mostojnost samoupravnih
subjektov in socialistična
demokracija. Podpredsed-
nik republiške skupščine Jo-
že Knez, ki je prejšnji teden
poročal delegatom o osnut-
kih nekaterih reformnih za-
konov je opozarjal, da čas ni
naklonjen pričetku reforme,
saj ljudje terjajo hitre ukrepe
in takojšnje učinke, okolišči-
ne pa tega ne omogočajo.
Reformne spremembe so
globoke. Njihovo glavno iz-
hodišče je nova opredeUtev
družbene lastnine, ki preha-
ja iz nelastnine v lastnino po-
djetij, in uvajanje pluralizma
lastnin. Podjetje je nov po-
jem za vse oblike organizira-
nja gospodarstva (o tem go-
vori podrobneje zakon o po-
djetjih). Spremembe ne se-
gajo le na področje organizi-
ranja, temveč tudi upravlja-
nja z družbenimi sredstvi
nasploh in v sistem odloča-
nja. A prva gradiva še daleč
ne prinašajo splošnega zado-
voljstva. Izvedbenim zako-
nom očitajo, da so v nasprot-
ju s tendencami sprememb
ustave, da ostajajo ujeti
v stare načine administrativ-
nega, državnega urejanja za-
dev. Težnje po novem, so-
dobnem, tržnem se mešajo
z ideološkimi usedlinami.
Značilen primer je Zakon
o tujih vlaganjih. Osnutek
dejansko izhaja iz drugačnih
osnov, predvideva mešana
podjetja, delniške družbe
z udeležbo tujega kapitala.
Sočasno pa so v njem določ-
be, da se na primer delnice
ne morejo prodajati pod no-
minalno vrednostjo. Takšna
delnica seveda ni delnica, saj
delnici določajo vrednost
razmere na tržišču. O ohra-
njanju nep»otrebnih birokrat-
skih pravic državnih orga-
nov pa govori vrsta določb,
ki vežejo vse statusne spre-
membe podjetij, v katerih so
udeležena tuja vlaganja, na
soglasje zveznega upravnega
organa za zunanjo trgovino
- pa čeprav se sicer registri-
rajo pri pristojnih sodiščih.
Podobne so ugotovitve tudi
za ostale tri zakone, ki dolo-
čajo promet blaga s tujino,
gospodarsko delovanje na-
ših subjektov v tujini in Ju-
goslovansko banko za med-
narodno sodelovanje.
Z ustavnimi sprememba-
mi se torej odpirajo možno-
sti sprememb gospodarje-
nja, ki lahko prinesejo večjo
učinkovitost družbe. A pra-
vo delo, od katerega bo ne-
posredno odvisen uspeh in
vrednost ustavnih spre-
memb, se šele pričenja. Obli-
kovanje zakonodaje, ki izha-
ja iz teh sprememb, terja naj-
širše vključevanje strokov-
njakov in vsaj toliko vložene
energije, kot jo je bilo pri
ustavnih spremembah.
MILENA B. POKLIC
Za večjo produktivnost in kvaliteto
v Keramični industriji Liboje je proizvodnja lončkov in skodelic dalj časa predstavi-
ozko grlo, zato so se odločili za nakup nove linije oziroma dveh novih strojev. Vol
proizvodnje Franc Matek nam je povedal, da prav v teh dneh izvajajo zadnjo montažj
opravljajo testiranje. Z novo Unijo bo mogoče narediti od 15 do 25 odstotkov več. kupU
so jo v Veliki Britaniji.
Sicer pa se je prodaja na domačem trgu malce zmanjšala, zato pa več prodajo nati
tržišča. Izvoza je skoraj dve tretjini, največ pa prodajo v ZR Nemčijo, Avstrijo, Vel
Britanijo in Sovjetsko zvezo. Na sliki: Del nove linije v KIL Liboje.
T. TAVt
Z naložbami v vrliu
Konjiško gospodarstvo na trdnili temeljila
Delovne organizacije
v konjiški občini so še ved-
no nadpovprečno akumula-
tivne in učinkovite glede na
ostale v republiki in Jugo-
slaviji.
V občini so lahko resnično
zadovoljni z izvozom, ki seje
v tem letu še povečal. Go-
spodarstvo je v sedmih me-
secih leta izvozilo za 34,6 mi-
lijonov dolarjev, kar pomeni
20 odstotkov celotnega pri-
hodka. Pri izvozu še vedno
paradira zreški Unior s 55
odstotnim deležem celotne-
ga izvoza občine.
Med večjimi naložbami
v združenem delu prav tako
prednjači Unior. Letos so
zaključili naložbo v obratu
homokinetičnih zgibov, od-
prli so tovarno izvijačev
v Avstriji, razširili in posodo-
bili so vzdrževanje in pričeli
graditi objekt strojegradnje.
Tudi v gostinstvu in turizmu
na Rogli in v Zrečah se lote-
vajo novih del. Skupni na-
ložbeni dinar presega 14 mi-
lijard dinarjev. Ta je vreden
toliko več, ker bo na račun
posodobitev in razširitev
v gostinstvu in turizmu mo-
goče preusmeriti in na novo
zaposliti približno 150 de-
lavcev.
Delovna organizacija Ko-
nus iz Slovenskih Konjic je
vložila v razširitev proizvod-
nje tozda Koterm in tozda
Umetno usnje 4 milijarde di-
narjev, v razvojno tehnolo-
ško in računalniško opremo
3 milijarde dinarjev in
v obrat v Avstriji 4 milijarde
dinarjev.
V zreškem Cometu, kjer so
pred dnevi odprh novo linijo
oksidne keramike, so za to
namenili poldrugo milijardo
dinarjev, kupili pa so tudi
tehnološko opremo za razši-
ritev proizvodnje tkanin in
steklenih vlaken v vrednosti
400 milijonov dinarjev.
Tudi Dravinjski dom gradi
in se širi ter veča svojo po-
nudbo. Za izgradnjo novih
trgovinskih objektov so na-
menih 518 milijonov dinar-
jev, pri čemer je največja pri-
dobitev nova trgovina
v Ločah.
Ne gre prezreti Kmetijske
zadruge Slovenske Konjice, ki
je za trgovino z reprodukcij-
skim materialom v Zrečah na-
menila 667 milijonov dinarjev,
kupili pa so tudi opremo v me-
hanični delavnici in obnovili
10 hektarjev vinogradov in 16
hektarjev sadovnjakov.
Vitanjski Kovinar je sicer
manjša delovna organizacija,
a se prav tako vključuje v izvoz
in posodablja svojo proizvod-
njo. Za izgradnjo prizidka
v Kovinarju so namenili 204
milijone dinarjev, v konjiškem
LIP pa za strojno opremo za
izvozno proizvodnjo 400 mili-
jonov dinarjev.
MATEJA PODJED
Topru manjka še tehnološka sanacija
Ob koncu leta naj bi oblikovali že za milijardo dinarjev skladov
Februarja prihodnje leto poteče
ukrep družbenega varstva v celjskem
delu Toprove proizvodnje, v šentjur-
skem in šmarskem delu pa so ukrep
sprejeli nekoliko kasneje. Sanacijski
ukrepi, ki so jih doslej izvedli v To-
pru, so bili uspešni, za dokončno sta-
bilizacijo poslovanja in utrditev pro-
izvodnje pa bi morali v delovni orga-
nizaciji izpeljati še temeljito tehnolo-
ško prenovo.
V topru ocenjujejo, daje bila uspeš-
nost sanacije v veliki meri odvisna od
sodelovanja s sozdom Merx, lani mar-
ca je Toper postal tudi član Merxove
Interne banke. V delovni organizaciji
zdaj razmišljajo o trajni organizacijski
povezanosti s sozdom, dokončno pa se
bodo odločili pred iztekom ukrepa
družbenega varstva. Dejstva, ki govo-
re v prid, nove samoupravne organizi-
ranosti Topra, so povezana tudi z dol-
goročno tehnološko sanacijo delovne
organizacije, saj bo Toper uspešno po-
sloval le s prenovljeno tehnologijo.
V delovni organizaciji je trenutno 80
odstotkov strojne opreme primerne za
odpis, najvišji odstotek, kar devet de-
setin in le tri odstotke manj paje za
odpis opreme v celjskem tozdu Šport-
na konfekcija in šentjurskem Elegan-
tu. V Topru se bodo prenove tehnolo-
gije lotili načrtno - povezali so se
z Univerzo Maribor in Inštitutom za
tekstilno in konfekcijsko tehnologijo,
ki pripravljata ustrezne razvojne pro-
jekte - saj svoje proizvodnje ne želijo
predimenzionirati. Trenutno je v izde-
lavi investicijski elaborat iz katerega
bo razvidno, kohkšna vlaganja bodo
potrebna za nujno tehnološko preno-
vo, ter najmanj srednjeročne razvojne
perspektive delovne organizacije.
V sanacijskem obdobju so v Topru
zmanjšali obseg proizvodnje in ukinili
neproduktivne dele, zmogljivosti pa
so v 70 odstotkih prestrukturirali v iz-
voz. Že lani so planirani izvoz na kli-
rinško področje, ki je znašal nekaj
manj kot polovico celotnega izvoza,
v celoti uresničili, za 7 odstotkov paso
zaostajali za načrtovanim konvertibil-
nim izvozom. Letos so izvoz na kon-
vertibilni trg v primerjavi s klirinškim
povečali, saj le-ta znaša le še 28 odstot-
kov celotnega, v polletju pa so načrto-
vane količine presegli za 8 odstotkov.
V Topru načrtujejo, da bodo glede na
zaostrene pogoje prodaje na domačem
trgu, z izvozom ustvarili več od predvi-
denih 4 milijonov 650 tisoč dolarjt
Po poldrugi milijardi dinarjev ii
be konec leta 1986 in nekaj manj kt
milijonih dinarjev lanske izgube
v Topru v letošnjem prvem polletji
poslovali z ostankom čistega dohoi
konec leta pa bodo milijardo dina
vložili v sklade. Tudi zadolženost
Sanacija proizvodnega progt
v tozdu Moda in samoupravna (
niziranost obeh šentjurskih to;
v enovito temeljno organizacijo:
ženega dela Elegant ter s tem
prehod na skupno obračunavanj
nančnega poslovanja, so že tri ii
njene zahteve Šentjurčanov, ki
želijo v zagotovilo za dokončno!
cijo šentjurskega dela Toprove p
vodnje še tehnološko prenovo p
vodnje v Elegantu in dolgoročne
vojne usmeritve tega tozda. Za ti
logo pa je v Topru še čas do zaklji
ukrepa družbenega varstva.
lovne organizacije se glede na inflJ
realno manjša, saj so bili lani jano
zadolženi za 3 milijarde 560 milijo
dinarjev, konec letošnjega junija|
8 milijard 256 milijonov dinarjev.
IVANA STAMEJ
V treh mesecili je Sip prodal
3256 strojev
v tretjem četrtletju je v šempetrskem Sipu
upadla prodaja kmetijskih strojev na domačem trgu.
To je v pretežni meri posledica zmanjševanja kupne
moči in izjemno visokega ter nepričakovanega porasta
revalorizacijskih obresti in s tem vse večje nelikvid-
nosti.
Sicer pa so v Sipu v tem obdobju prodali 3256 kme-
tijskih strojev v skupni vrednosti okrog 16 milijard
dinarjev. Ti podatki veljajo za oba tozda, tistega
v Sežani in šempeterskega.
J. V.
Pi    J cenejši in čistejši
^ f Tebarju o uporabi zemeljskega plina
v teharskem Domu žele-
zarjev sta Železarna Štore in
Petrolova delovna organi-
zacija Zemeljski plin iz
Ljubljane prejšnjo sredo
pripravila posvetovanje
o uvajanju in uporabi ze-
meljskega plina kot vira
energije v industriji in ko-
munalni dejavnosti.
Na posvetu, ki se gaje ude-
ležilo okoli petdeset pred-
stavnikov slovenskega zdru-
ženega dela, so govorili
o lastnostih in prednostih ze-
meljskega pUna v proizvod-
nem, energetskem, ekolo-
škem in ekonomskem smi-
slu. Strokovnjaki Železarne
Štore, ki ima z uporabo ze-
meljskega plina že precej iz-
kušenj, so prikazali tudi ka-
ko plin postopoma uvajati
v proizvodnjo in nadomestiti
z njim ostale vrste energije.
Sicer pa v štorski Železarni
že nekaj časa izdelujejo tudi
plinske naprave - gorilnike
in podobno - in obenem po-
nujajo industriji tudi celoten
inženiring za uvajanje ze-
meljskega plina v proizvod-
njo. Ker v Sloveniji tega eko-
nomičnega in okolju manj
škodljivega vira energije ne
porabimo dovolj, so na po-
svetu spregovoriU tudi o slo-
venskem pUnovodnem siste-
mu, lastnostih in prednostih
zemeljskega plina, izdelavi
projektov in zakonodaji
ga področja, vključev
naprav in opreme za pli'
energijo v obstoječe sist
in podobnem.
Niko    Zakonjšek,
KPO Železarne Store:
»Zaradi   lastnih   p<
smo v Železarni Štore
izdelovati plinske goril
jih razvijali in dogra)
v kompletne sisteme,
da lahko danes v okviru
jega Inženiringa nudim"
usluge od priprav za ^
nje zemeljsekga plina,
nov, projektnih nalog,
izvajanja projektov in
be naložbe na po arn^
sistemih oskrbe pn po^'',
kih. V ponudbi so tudi'
peči. Izredno pomcmbi"';
da je zemeljski plin zelo'^
energija, ki za razlik"
ostaUh plinov praktik"
vsebuje žvepla, je p3
bolj varen, saj ni si^l
Obenem gaje kadarko'.
zamenjati z drugimi p"
mi mešanicami.«
branepJ^
Preveč bolniških v Goi
82 tisoč Izgubljenlb delovnih dni v GA
v Gorenju Gospodinjskih
aparatov v Titovem Vele-
nju imajo zaradi bolniških
izostankov delavcev še ved-
no velike izgube delovnega
časa. Zmanjšali naj bi jih
z nekaterimi administrativ-
nimi ukrepi.
V letošnjih prvih devetih
mesecih so v tej največji de-
lovni organizaciji sozda Go-
renje zaradi bolniških izo-
stankov izgubili kar 82 tisoč
101 delovni dan ah, drugače
povedano, kot da je bilo med
5 tisoč 530 delavci ves čas na
bolniški 396 delavcev. Zato
so se dogovorili z velenjskim
Zdravstvenim centrom
o boljšem sodelovanju. Do-
ločili so zdravnike za delavce
Gorenja Gospodinjskih apa-
ratov v Titovem Velenju, Šo-
štanju in Šmartnem ob Paki
in se dogovorili, da se lahko
njihovi delavci zdravijo le
pri obratnih zdravnikih
- razen seveda v primerih,
ko delavec nujno potrebuje
zdravniško pomoč in ne mo-
re do svojega zdravnika.
Pred odhodom k zdravniku
morajo zdaj delavci dvigniti
neizpolnjen bolniški list
v delovni organizaciji, tako
da imajo v Gospodinjskih
aparatih pregled nad tem,
kateri delavci lahko nasled-
nji dan izostanejo z dela in
lahko temu prilagajajo tudi
organizacijo posameznih de-
lovnih postopkov. Po novem
so zdaj delavci dolžni ob izte-
ku bolniškega staleža bolni-
ški list sami oddati v oddel-
ku za socialno delo Gorenja
Gospodinjskih aparatov.
BRANE PIANO
ilOVEMBER 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 5
zanimanje za otroško varstvo na domu
2 yvodno anketo, koliko staršev bi
.jlo  pripravljenih   zaupati   svoje
alčke v varstvo priložnostnim va-
^},om in varuhinjam, so celjski mla-
?ifici že spomladi zbirali mnenja Ce-
fjanov, zdaj pa so projekt Male stori-
L,ie enote s področja otroškega var-
'3 še dopolnili. Z varovanjem
Lok na domu v popoldanskem in
jočnem času bodo začeli že v prvih
wh novembra, ostale dejavnosti pa
kfldo skušali oživiti prihodnje leto.
jsfovembra bo dežurni koordinator
mladinskega otroškega varstva na do-
.^ iTied 10. in 14. uro na občinski kon-
ferenci mladih v Celju zbiral naročila
jgršev, ki bi za svoje malčke želeli
popoldansko ali nočno varstvo. V sku-
Lo varuhov in varuhinj se je doslej
prijavilo 15 mladih, da bi Servis za
popoldansko in nočno varstvo otrok
Jja domu optimalno zaživel, bi potre-
bovali približno 30 varuhov. Z anketo,
jjjsojo celjski mladinci pripravili v ča-
.^ sejma Vse za otroka, so med starši
izvedeli, da bi jih v takšno varstvo svo-
je malčke zaupala večina. Priložnostni
varuhi, ki se prijavljajo na občinsko
l(onferenco mladih, morajo poleg do-
polnjenih 18 let starosti izpolnjevati še
nekaj drugih pogojev, zaenkrat pa je
večina prijavljenih študentov medici-
ne, pedagogike in sorodnih dejavnosti.
V anketi so starši izbirali tudi ime,
ki naj bi ga nosila storitvena enota
s področja otroškega varstva. Med
predlaganimi imeni se je večina odlo-
čila za Čurimuri.
Starši so menili, da bi bil najprimer-
nejši način plačevanja za varovanje
otrok kar po opravljenem delu, za va-
rovanje svojih malčkov pa bi plačali
5 tisoč dinarjev na uro. Mala storitvena
enota s področja otroškega varstva bo
eksperimentalno delovala šest mese-
cev, maja prihodnje leto pa naj bi jo
registrirali kot delovno organizacijo
v ustanavljanju.
Poleg osnovne dejavnosti - varova-
nja otrok na domu v popoldanskem in
nočnem času - pa naj bi Mala storitve-
na enota nudila staršem še nekaj zani-
mivih, dopolnilnih dejavnosti. Prav
zdaj mladinci iščejo v središču mesta
primeren prostor, kjer bi uredili koti-
ček za kratkotrajno otroško varstvo ti-
stih malčkov, ki morajo zdaj svoje
starše spremljati po nakupih. Zanima-
nje za takšno obliko varovanja je bilo
že v času sejma Vse za otroka izredno
veliko, prav tako pa so bili mladinci
skoraj presenečeni nad izrednim pov-
praševanjem v njihovi začasni komi-
sijski prodajalni.
V tem prostoru, ki bi ga seveda pri-
merno uredili, bi mladi poskrbeli tudi
za posredniško prodajo rabljenih
igračk, oblačil in ostale opreme za
malčke, kasneje pa bi staršem po
knjižničnem sistemu ponujali v izpo-
sojo tudi didaktične igračke. Za izpo-
sojo teh igračk so se odločili zato, ker
so didaktične igračke zelo drage in si
jih večina staršev ne more več privoš-
čiti, poleg tega pa so to igrače, ki jih
otrok potrebuje čimveč. Med igro jih
le redko poškoduje, značilno pa je, da
se jih malčki dokaj hitro naveličajo.
Ob izposoji igračk bi mladinci seveda
poskrbeli, da bi otrok vselej dobil či-
sto, razkuženo igračko - komisijska
prodajalna skupaj s kotičkom za krat-
kotrajno varstvo otrok in izposojeval-
nico igračk pa naj bi v Celju zaživela
prihodnje leto.
IVANA STAMEJČIČ
Izbrana trasa ceste skozi Tremarje
Problem ureditve ceste
skozi Tremerje je star že 15
let in je bil zapisan v števil-
nih razvojnih načrtih. Izde-
lali so številne variante no-
ve trase, končne rešitve pa
niso sprejeli, ker do lani ni
bil izdelan detajlnejši ge-
odetski posnetek za območ-
je Tremerij. Na zadnji seji^
celjskega izvršnega sveta
pa so sprejeli sklep, da gre
osnutek ureditvenega načr-
ta za rekonstrukcijo in pre-
stavitev magistralne ceste
siiozi Tremerje v javno raz-
pravo. To pomeni, da naj bi
Ul problem v kratkem
-vsaj na papirju - rešen.
Med variantami so se po
pogovorih s prizadetimi last-
niki zemljišč in krajevno
skupnostjo Pod gradom od-
ločih za traso, ki bo potekala
na vzhodni strani železnice
z nadvozom na severni stra-
ni. Takšno usklajevanje je
bilo potrebno tudi z laško
občino, saj sega del trase na
njeno območje. Poseg pa so
morali uskladiti tudi z repu-
bhškimi načrti, saj je vsaka
od variant predvidevala po-
seg na prvo kmetijsko zem-
ljišče. Hkrati s prestavitvijo
magistralne ceste bodo sani-
rali komunalno ureditev na-
selja   Tremerje.   Načrt   pa
predvideva tudi izgradnjo lo-
kalne čistilne naprave, ki pa
ne bo potrebna, če bodo za
lokacijo centralne čistilne
naprave izbrah Tremersko
polje.
Na seji izvršnega sveta so
se v razpravi o javni razgrni-
tvi zavzeli, da je treba hkrati
s cesto skozi Tremerje rešiti
tudi tako imenovani preboj
skozi Celje. Z novim odse-
kom skozi Tremerje bo za-
stoj v Celju še večji kot do-
slej, opozorili pa so tudi na
nevarnost, ki že sedaj grozi
pešcem in kolesarjem na od-
seku od Polul do Košnice,
v bodoče pa bo ta še večja.
Magistrala Jug, ki je predvi-
dena z desetletno pogodbo
med republiško cestno
skupnostjo in celjsko občino
bi morala vse te probleme re-
šiti, vendar zanjo ni niti idej-
nih rešitev. Po trenutnih ce-
nah bi veljala 19 milijard di-
narjev, od katerih bi morali
v Celju zagotoviti polovico,
vendar ocenjujejo, da bo to
prevelik zalogaj. Problem se
bo zaostril tudi v primeru, da
bo sodišče izdalo odločbo
o prepovedi prometa skozi
mestni park, o čemer te dni
še odloča. Zato se bo občin-
ski komite za urejanje pro-
stora in varstvo okolja moral
odločiti za varianto, ki pred-
videva začasno rešitev pro-
blema s sanacijo najbolj kri-
tičnega odseka skozi Celje,
to je Aškerčeve ulice. Ulice
XIV. divizije in naprej proti
Polulam.
T. CVIRN
Dovolj otrok za novo šolo?
j// smo po sledi tlelegatskega vprašanja o upravičenosti
vadnie v Dobovcu
Na  zadnjem   zasedanju
Išoarske občinske skupšči-
Mje bilo postavljeno dele-
{atsko vprašanje oziroma
•lilema, ali je v Dobovcu
smotrno graditi novo šolo
?lede na majhno število
otrok v teh krajih. Vpraša-
ije je imelo nekoliko večjo
'«io zato, ker je gradnja os-
"ovne šole v Dobovcu ena
'd naložb iz občinskega re-
ferendumskega   programa
bi jo torej naj gradili
5sredstvi samoprispevka,
t V    Vzgojnoizobraževalni
'fganizaciji Šmarje pri Jel-
^h. kjer imajo vse potrebne
Podatke, so na osnovi le-teh
(■»nenja, da je ta naložba
Jpravičena. Franc Drobne,
""rektor VIO Šmarje to ute-
J^ljuje z več dejstvi in po-
'J^|ki:   .»Izgradnja  osnovne
pe Dobovec je bila oprede- \
']ena že v srednjeročnem'
r'^nskem dokumentu v letih -
J^Sl-1985, vendar je prišlo
"O realizacije šele v tekočem
^ednjeročnem      obdobju. [
^i^dnja šole v Dobovcu jej
'    edina naložba, ki je bila i
.•^jučena  tudi  v  referen-
"H^ski program za zadnji!
"finski samoprispevek. Za
"[^"^njo šole smo se odločih
J^o. kpj. jg sedanji objekt
°^rajan do te mere, da pro-
F^i^a oziroma pouka sploh
jj^.t>i mogli več dolgo izva-
^ šoli v Dobovcu je pouk
^ riižji stopnji osemletke
.JJibiniran v dveh oddel-
ibo desetletja je v Do-
približno enako števi-
Uj^^rok. 30 do 40, ta podatek
5q^^ bil tudi osnova za to, da
v občini odločili za
Hfeio oziroma da naložbol
uvrstijo v referendumski
program. Nova šola naj bi bi-
la majhna, z dvema učilnica-
ma in spremljajočimi prosto-
ri.
Seveda so se od razpisa re-
ferenduma za samoprispe-
vek pa do danes družbeno-
ekonomske razmere bistve-
no spremenile, zato je dele-
gatsko vprašanje v tem tre-
nutku povsem na mestu. Za-
to so v Vzgojnoizobraževalni
organizaciji občine Šmarje
pri Jelšah ponovno prevetri-
h podatke in ugotovili, da se
je število rojstev v tem času
celo povečalo. Dovolj zgo-
vorni so, na primer, podatki,
da seje na območju Icrajevne
skupnosti Dobovec leta 1981
rodilo 12 otrok, leto pozneje
7, leta 83 je bilo rojenih 11
otrok, naslednje leto 9 in
prav toliko v letu 1985. Leta
1986 se je v Dobovcu rodilo
12, lani pa 8 otrok. Treba je
torej računati na 30 do 40 bo-
dočih osnovnošolcev.
MARJELA AGREŽ.
Zaščitena voda
v Polenah pri Slovenskih
Konjicah, kjer so pred krat-
kim spustili v omrežje pit-
no vodo, ki bo odžejala zla-
sti Konjičane in okoličane,
bo v naslednjih dneh javno
razgrnjen odlok o zaščiti
pitne vode na tem območju.
Po mesecu dni pa bodo od-
lok, katerega osnutek je mi-
nulo sredo obravnaval Iz-
vršni Svet, obravnavali in
predvidoma sprejeli še de-
legati zborov občinske
skupščine.
Pitna voda je kot naravna
dobrina kajpak zaščitena in
zakon določa, da mora ob-
činska skupščina bdeti nad
vodovodnimi napravami.
Tako je namreč mogoče za-
varovati izvor vode pred
naključnim ali namernim
onesnaževanjem, ki bi uteg-
nilo škodljivo vplivati na ne-
oporečnost ali pa kakovost
pitne vode. O osnutku odlo-
ka bodo razpravljali tudi
gozdarji in kmetijci, ki bodo
prav tako lahko dali pripom-
be k odloku. Odlok bo, sicer
s papirjem, s katerim pa so
predvidene tudi sankcije zo-
per kršitelje, varoval območ-
je zajetja in izvira. Predvide-
va tudi, da mora biti območ-
je ograjeno z varnostno ogra-
jo in opremljeno z opozoril-
nimi tablami in prepoveduje
uporabo kakršnihkoli gnojil
in ostalih agrotehničnih
sredstev, prav tako tudi in-
tenzivno rejo živine, izkoriš-
čanje gozdov, vsako gradnjo
v coni varstvenega pasu, od-
laganje odpadkov in po-
dobno.
Neoporečnost vode in iz-
vajanje predpisov ukrepov
bo nadzorovala občinska sa-
nitarna inšpekcija. Na Izvrš-
nem svetu pa so sprejeli še
sklep, da mora Geološki za-
vod iz ljubljane izdelati bolj
podrobne in precizne grafič-
ne priloge varstvenih pasov
vodnih virov.
MATEJA PODJED
NA KRATKO
Ljubenski cesti
Na Ljubnem so se odločili, da bodo asfaltirali dve maka-
damski krajevni cesti. Za cesto za zaselek Prod in v Okonini
bodo iz sredstev krajevne skupnosti prispevali 40 odstot-
kov, 60 odstotkov pa bodo prispevali krajani. Krajevna
skupnost bo pred asfaltkanjem poskrbela tudi za odvodnja-
vanje cestišča. Sicer pa je delovno tudi v središču krajevne
skupnosti, na Ljubnem, kjer obnavljajo notranjščino Pro-
svetnega doma.
BJ
Nova vežica
Na Ljubnem so pred Dnevom mrtvih odprli vrata nove
mrliške vežice. Novo vežico, z dvema oddelkoma, so uredili
iz sredstev samoprispevka. Mrhško vežico so preuredili iz
stare stanovanjske hiše.
BJ
Srečanje starejšili v Vojniku
Krajevna skupnost in socialni svet pri krajevni skupnosti
Vojnik pripravljata za jutri, v petek, 4. 11. ob 16. uri v avli
osnovne šole v Vojniku srečanje starejših krajanov. V kul-
turnem nastopu bodo nastopili učenci osnovne šole Voj-
nik, za veselje pa bo poskrbel ansambel Francija Zemeta.
Z. S.
Seminar na Dobrni
Predsedniki in sekretarji osnovnih mladinskih organi-
zacij iz občine Žalec bodo 18. in 19. novembra na seminarju
na Dobrni. Po besedah strokovnega sodelavca Občinske,
konference ZSMS Žalec Mateja Valanta bo program zajemal
več tem. Obravnavali bodo spremembe pravil občinske kon-
ference, opravili pogovor z Jožetom Školčem, govorih
o krizi v Jugoslaviji in še posebej na Kosovu, itd.
T. T.
Novo mladinsko vodstvo
Na redni seji mladinske organizacije v Grižah so razre-
šili dosedanje vodstvo, izvolili novo ter sprejeli program
dela. Za novega predsednika so izbrali Milana Vasleta, za
sekretarja pa Iztoka Mahsa. V program dela so zapisali, da si
želijo tesnejšega sodelovanja z društvi in organizacijami,
oživiti kanijo klubsko dejavnost in vključiti čimveč mladih.
T. TAVČAR
Praznik v Vrbju
v KS Vrbje v žalski občini bodo letos ob krajevnem
prazniku pripravili vrsto prireditev, ki se bodo zvrstile od
5. do 12. novembra.
Poleg športnih in kulturnih prireditev bodo pripravili sre-
čanje starejših krajanov in zbor krajanov, kjer bodo odločali,
da sredstva, ki so jih združevali s krajevnim samoprispev-
kom porabijo za ureditev kanalizacije in ne za gradnjo otro-
škega vrtca kot so sklenili, ko so glasovali na referendumu
o krajevnem samoprisevku.
Slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti bo 12.
novembra ob 10. uri. Kot je povedal predsednik sveta KS
Vrbje Mile Begovič so sedaj še dodatno krajani dobih 17
novih telefonskih priključkov, glavna naloga za v prihodnje
pa je, da pričnejo s popravilom oziroma z adaptacijo kultur-
nega doma. < T. TAVČAR
Republiško prvenstvo radio amaterjev
v Lokrovcu pri Celju je bilo minulo soboto republiško prvenstvo radioamaterjev
Slovenije (lov na lisico, iskanje skritega radijskega oddajnika).
V treh kategorijah je nastopilo 23 posameznikov iz osmih klubov Slovenije. Poleg tega pa
je Radio klub Celje, ki je bil organizator tega republiškega tekmovanja pripravil regijsko
tekmovanje radiotelegrafije. Največ uspeha na republiškem tekmovanju radioamaterjev so
imeli predstavniki iz RK Sevnica in Žalca, ekipno pa je zmagal Radio klub Oromož.
Rezultati pionirji: 1. Jure Šepec (RK Sevnica), 2. Robi Klemenčič, 3. Sandi Šterman (oba
Ormož); mladinci: 1. Jurij Kuselj (RK Stavnica), 2. Mirko Grudnik (Tolmin), 3. Igor Mohor
(T. Velenje); člani: 1. Vinko Mihelak (RK Žalec), 2. Božidar Puhlovec (Ormož), 3. Zvone
Kuglar (RK-Celje), 4. Boštjan Rebernik (RK Žalec), 5. Dušan Mastnak, 6. Igor Krajcar (oba
RK Celje). Ekipno: 1. RK Ormož, 2. RK Sevnica, 3. RK Žalec itd.
Radio klub Celje pa je pripravil obenem tudi regijsko tekmovanje o radiotelegrafiji.
Zmagal je Boštjan Rebernik iz RK Žalec pred Dušanom Mastnakoin iz Celja, Janijem
Kuseljem iz Sevnice itd. Na sliki: Priprava radio amaterjev pred pričetkom tekmovanja.
TONE TAVČAR
6. STRAN - NOVI TEDNIK
3. NOVEMBER
Stanarine za polovico višje
Sklep le spreiel celjski Izvršni svet
o predlogu povišanja sta-
narin je celjski izvršni svet
pred nekaj tedni že razprav-
ljal. Stanovanjska skupnost
je takrat predlagala več kot
70-odstotni dvig cen, s či-
mer pa se izvršni svet ni
strinjal.
Tudi k predlogu občinske-
ga komiteja za družbenoeko-
nomski razvoj občine Celje
o 55-odstotnem povišanju
stanarin takrat ni dal soglas-
ja. Zahteva je, da stanovanj-
ska skupnost pripravi anali-
zo o posledicah dviga stana-
rin na življenjsko raven pre-
bivalcev z najnižjimi prejem-
ki, da utemelji 55-odstotno
povišanje z ukrepi na po-
dročju racionalizacije poslo-
vanja in izdela primerjavo
z ostalimi občinami v Slove-
niji.
Tako so prejšnjo sredo čla-
ni izvršnega sveta v gradivu
prejeli materiale, ki jih je pri-
pravila stanovanjska skup-
nost, vsebujejo pa podatke
o gibanju stroškov pri vzdr-
ževanju stanovanj, osebnih
dohodkov, ocenili so vpliv
55-odstotnega povišanja sta-
narin in predložili podatke
o njihovih subvencijah. Na
osnovi teh podatkov so se
člani izvršnega sveta brez
dodatnih razprav odločiU za
55-odstotni dvig stanarin.
Podatki stanovajske skup-
nosti kažejo, da pričakujejo
do konca leta skoraj 300-od-
stotni dvig cen storitev,
medtem ko se bodo skupaj
s predlagano podražitvijo
stanarine letos dvignile za
170 odstotkov. Izračunan so,
da je znašala povprečna sta-
narina v občini doslej nekaj
več kot 51 tisoč dinarjev, po
55-odstotnem dvigu pa bo
dosegla skora 80 tisoč dinar-
jev. Ob tem ugotavljajo, da
letos osebni dohodki rastejo
hitreje kot pa stanarine in da
tudi zadnji dvig cen prebi-
valcev ne bo pretirano priza-
del. Po njihovih izračunih je
namreč v občini polovica
vseh stanovanj družbenih,
15 do 20 odstotkov stanoval-
cev pa je upravičenih do
subvencij. Torej je po podat-
kih stanovanjske skupnosti
zaradi dviga prizadetih le
približno 40 odstotkov prebi-
valcev Celja. K temu so do-
dali še podatek, da bi v pri-
hodnje lahko vzdrževali še
manj stanovanj kot doslej, če
ne bi bil sprejet predlog
o dvigu stanarin. Da je bil
občinski sindikalni svet
v Celju že pred mesecem
proti vsakršnemu dodatne-
mu obremenjevanju obča-
nov, pa so pri tem verjetno
pozabiU. T. CVIRN
Srečanje starejših Smarčanov
v šmartnem ob Dreti so začeli s srečanji starejših krajanov kot prvi v Zgornji Savinjs
dohni. Na letošnje srečanje, ki sta ga priredili socialistična zveza in krajevna skupnost
prišlo nad 40 krajanov. V krajevni skupnosti živi kar 86 krajanov, ki štejejo nad 70 let. I
srečanju, ki je bilo ob krajevnem prazniku, je starejše krajane pozdravil sekretar mozirsl
socialistične zveze Rajko Pintar.
Za lažjo odločitev osmošolcev
Dneve odprtih vrat so na
nekaterih celjskih srednjih
šolah pripravili že lani. Gre
predvsem za šole, kjer izo-
bražujejo za poklice, ki so
iskani. S takšnimi predin-
formativnimi dnevi pa naj
bi osnovnošolcem pomagali
pri njihovi odločitvi za na-
daljnje šolanje.
Na pobudo skupnosti za
zaposlovanje so prejšnji te-
den takšen predinformativni
dan pripravili na Srednji šoli
za gostinstvo in turizem. Pri-
šlo je več kot 100 osmošolcev
iz različnih osnovnih šol
z našega območja skupaj
z učitelji in pedagoškimi sve-
tovalnimi delavci. Marsikdo
med njimi na tihem računa,
da se bo vpisal na eno izmed
smeri izobraževanja na Sred-
nji šoli za gostinstvo turi-
zem, mnogi pa še iščejo pri-
merno rešitev. Izkušnje iz
preteklega leta kažejo, da se
je približno polovica učen-
cev, ki so prišh na dan odpr-
tih vrat, kasneje tudi odloči-
la za vpis.
Predinformativni dan pa
so na šoli zastavili v dveh de-
lih. Najprej so učenci slišaU,
kako je s programi izobraže-
vanja in njihovo zahtevnost-
jo, nato pa so jih odpeljaU
v nekatere gostinske delov-
ne organizacije v Celju kot
so hoteh Merx, Turška mač-
ka in Evropa ter ŽTG. Gre za
organizacije, s katerimi šola
že vrsto let zelo uspešno so-
deluje, učenci pa naj bi
v praksi spoznali poklice
v gostinstvu in turizmu.
V zadnjem času opažajo, da
se na šolo vpisujejo tudi bolj-
ši učenci s prav dobrim in
odličnim uspehom, kar
v preteklosti ni bil pogost
pojav. Usmerjeno izobraže-
vanje je po oceni vodstva šo-
le učencem omogočilo na-
predovanje in nadaljnje izo-
braževanje po končani sred-
nji šoh za gostinstvo in turi-
zem, zato je tudi struktura
učencev vse boljša.
TC
Nižji prispevek
za ceste
Za zadnje tri mesece tega
leta se bo prispevna stopnja
za samoupravno cestno ko-
munalno skupnost občine
Šmarje pri Jelšah znižala od
dosedanjih 0,5 na 0,218 od-
stotka.
Takšen sklep so sprejeli de-
legati na seji skupščine te
skupnosti, skupaj z delegati
zbora krajevnih skupnosti
šmarske občinske skupnosti.
Do znižanja je prišlo zaradi ob-
čutno povečanih osnov pri
obračunu prispevne stopnje
oziroma presežkov v šmarski
cestno-komunalni skupnosti.
Zaradi znižanja prispevne
stopnje ne bo okrnjen program
na tem področju, je pa to kori-
sten prispevek v akciji razbre-
menjevanja šmarskega gospo-
darstva.
M. A.
Zasebna prodajalna sadja in
zelenjave v Rimskih Toplicah     |
v Rimskih Toplicah so že pred leti pričakovali, da bo
edina trgovina Market z razširitvijo nudila krajanom večj«
ponudbo. Predvsem so pogrešali kvalitetno in zadostni
ponudbo sadja in zelenjave. Zaradi neuresničenih želja a
pri krajevni skupnosti že pred štirimi leti ponudili roki
zasenemu prodajalcu, ki bi zapolnil vrzel. Čas je zahteval
svoje, saj je bilo potrebno za to dobiti več soglasij in dovo
Ijenj, daje prišlo do uresničitve.
Tako so minuli teden odprli novo zasebno prodajaln;
sadja in zelenjave lastnika Imerli Čovanaja. Izpolnila se.'t
njegova dolgoletna želja. V ulici 14. divizije v Rimskih Topi:
cah, v neposredni bližini pošte stoji lepo urejen lokal, v katf
rega je Franc, kot vsi kličejo novega zasebnika, vložil štir.
stare milijarde. S pestro in ceneno ponudbo bo skušal ka.'
najbolje ustreči vsem. Če mu bo šlo delo dobro od rok ims
v načrtu dograditi še slaščičarno s kava barom. Pr\^i kupe
so bili s ponudbo in cenami zelo zadovoljni, všeč pa jimi^
tudi to, da bo prodajalna odprta tudi ob nedeljah.
VLADO MARil
1REKLI SO:!
Franc Ravničar iz krajevne
skupnosti Gorenje: »Sem vo-
dja priprav za ustanovitev ga-
silskega društva v naši krajev-
ni skupnosti. Pobudo za usta-
novitev so dali člani GD Zreče.
Ob osnovni šoli smo pozidali
prizidek, kjer bo prostor za ga-
silski dom. Vozilo in opremo
bomo dobili od GD Zreče, ki
tudi skrbi za strokovno uspo-
sobljenost naših gasilcev. Tre-
nutno je več kot deset članov,
ki že pridno vadijo, nastopili
so tudi na občinskem prven-
stvu, kjer so osvojili 4. mesto.
Celotno delo poteka pod vod-
stvom Toneta Cvelferja iz
Zreč, naš mentor pa je Anton
Kotnik.«
TV
V soboto, 5. novembra bo
v Slovenskem ljudskem gle-
dališču večer folklornih
plesov, kjer bodo plesalci
skupaj z občinstvom prav
na predvečer nastanka fol-
klore v Celju, počastili de-
setletje in pol trdega dela,
katerega rezultat pa so šte-
vilna visoka priznanja in
odličja.
»Priznanja žanjemo veči-
noma na tujem, žal, medtem
ko smo v Celju malce po kri-
vici cesto zapostavljeni,«
s priokusom grenčice pravi
strokovni vodja celjskih fol-
kloristov Edo Gaberšek. Pr-
vi povod za razgovor - prvi
začetki, prvi folklorni kora-
ki, in drugi - njegovo slovo
od funkcije strokovnega vo-
dje skupine. »Nikakor pa se
ne poslavljam od celj."ke fol-
klorne skupine,« prav' Edo
Gaberšek. »Rad bom poma-
gal, rad bom svetoval, ven-
dar strokovno delo prepuš-
čam mlajšim. Mislim, da je
prav tako.«
- Izpustiva kronologijo
in začniva z »danes« in z »le-
tos« in z »jutri«.
»Te dni se seveda skrbno
pripravljamo na slavnostni
program, pravkar smo v Mu-
zeju revolucije zaprli razsta-
vo, ki je obeležila naših 15
let. Kaj vse se je nabralo
v našem arhivu! Sploh ni-
smo vedeli, da hranimo
pravzaprav vehko zanimivo-
sti: od prve narodne noše, ki
smo jo sami kupili, do krone
iz Remsa, ki smo jo letos do-
bili na mednarodnem festi-
valu foklore kot najboljši fo-
kloristi. Lep spomin! Pri-
padla pa nam je tudi čast, da
smo kot najboljši z našim
programom zaključili fe-
stival.«
- Z godbeniki in tambu-
raši vred vas je danes okoli
sto, začeli ste s šestimi pari
kot pravi ljubitelj. V teh le-
tih ste postali s svojimi po-
tovanji pravi ambasadorji.
»Občutek je lep. Res smo
prepotovali dobršen del
Evrope in delček Azije, ko
smo bili v Turčiji. Veliko in
še več pa smo naredili za
druženje in izmenjavo gosto-
vanj po domovini. V Celju
smo gostili veliko jugoslo-
vanskih skupin in jim omo-
gočili, da so se s plesi pred-
stavljale po bližnjih turistič-
nih krajih. Z mnogimi skupi-
nami smo navezali trajne in
trdne stike in si pomagamo
tudi po strokovni plati. Tako
smo v teh letih dela in obsto-
ja nekako dosegli tedaj za-
stavljeni načrt in ga skoraj
v celoti izpolnili: vsako leto
naštudirati en ples. Večer ju-
goslovanske folklore v gle-
dališču bo priložnost za re-
trospektivo našega dela.«
Plesalci od Finske do Turčije
75 let celjske folklorne skupine ŽPD Prešeren
- čeprav opravljate lju-
biteljsko delo, saj zanj ne
dobivate honorarja, pa naj-
brž takšna potovanja po do-
movini in svetu kar nekaj
stanejo. Kje dobite denar?
»Morda si je to vprašanje
kdaj že kdo zastavil, pa je
zdaj priložnost, da odgovo-
rim nanj: večino denarja si
zaslužimo sami! Plešemo na
Dobrni, v Rogaški Slatini, ne
zapravljamo denarja z večer-
jami, potujemo ponoči, da
prihranimo račun za spanje
v hotelih. Vozimo se z istim
Izletnikovim šoferjem že 10
let, ki se je na naš račun, da
ostane dinar več v blagajni,
odpovedal svojim dnevni-
cam. In še in še bi lahko na-
števal. Potovanje v Francijo
je stalo 7 milijonov dinarjev,
Ljubljana nam je namenila
3 milijone, naše Celje, oziro-
ma ZKO pa 1,1 milijonov.
Ostalo smo zbrali sami. Ven-
dar sem prepričan, da bodo
celjski folkloristi še naprej
tako uspešni doma in
v svetu.«
- To pomeni, da imate
v kratkem začrtano novo
pot?
»Tako je. V januarju bodo
plesalci šli na Madžarsko na
festival solo plesov, nato
v Belgijo na mednarodni fe-
stival foklore...«
- Vmes boste vašo blagaj-
no še naprej polnili s samo-
odpovedovanji in gostova-
nji v turističnih krajih.
»Tako je.«
- Puščate delo strokovne-
ga vodje in kdo bo na-
slednik?
»Veliko dobrih plesalcev
imajo. Vodstvo pa bo v ro-
kah štirih, timsko torej.«
MATEJA PODJED
Prostovoljni prispevki, vplačani septembra
Vplačano do 31. 8. 1988                                4,275.450.-
»Remont« Celje - namesto cvetja za pok.
Draga Čučka star. 160.000.-
Kolektiv SDK - eksp. Žalec - namesto
venca za Jožeta Zakonjška 100.000-
OOS SDK podružnica Celje - namesto
venca za pokoj. Jožeta Zakonjška 60.000.-
OK ZKS Celje - namesto venca za Janeza
Stojkoviča - 00 ZKS Nova vas 80.000.-
Obrtno združenje Šentjur pri Celju - pri-
spevek namesto venca na grob Slavka
Kukovca ml. iz Celja 100.000-
OK ZKS Celje - namesto venca za Slavka
Kukovca ml. OO ZK Klima - montaža gQ qqq ,
OGP Remont Celje - sklad skupne pora-
be - prispevek namesto venca za Draga
Čučka 70.000.-
Sošolci iz gimnazije Celje - namesto da-
rovanega cvetja za umrlega Slavka Ku-
kovca-Kukija 170.000.-
Turistično društvo Celje - namesto ven-
ca na grob pok. Mimice Volavšek iz Celja 5q oOO-
IMP Klima Celje, Sklad skupne porabe
TOZD MP, svojci Slavka Kukovca                    80.000-
ZZB NOV Celje - namesto venca za Ja-
neza Stojkoviča 50.000-
Razvojni center Celje, Združ. sred. - pla-
čilo za modernizac. bolnice po planu za
leto 1988                                           _200.000^
Vplačano do 30. 9. 1988 5,475.450;
MODERNIZACIJA t5
BOLNIŠNICE ¥ CEUU
, nOVEMBER 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Maši so se enakopravno kosali z drugimi
fig rob zboru gostinsko-turističnih delavcev ¥ Postojni_
Letošnji 36. gostinsko-tu-
jjtitn' zbor, ki je bil prejš-
teden v Postojni, je bil
v znamenju predstav-
Ljiov s celjskega območja.
^3 različnih tekmovanjih
J^(,|tviru tega zbora so naši
fgdstavniki dosegli soraz-
Lrno dobre rezultate in
jgltazali, da se lahko vsaj
tekmovanjih povsem
enakopravno kosajo s tisti-
mi iz najbolj znanih in priz-
nanih slovenskih gostinsko
j^rističnih središč.
Ob tem pa je seveda velika
jlcoda. ker znajo naši gostin-
ci pripraviti domiselne in do-
[,re kulinarične poslastice
ter denimo pogrinjke le za
podobna srečanja oziroma
tekmovanja, medtem ko
ostaja vsakodnevna ponud-
ba v naših gostinskih lokaUh
^■et ali manj enolična. To pa
jeveda ne velja le za naše,
s celjskega območja. Seveda
je spet marsikaj odvisno od
zahtev gostov, res pa je tudi,
da bi bile zahteve morda več-
je, če bi bila večja tudi po-
nudba.
Na 36. zboru se je na štiri-
najstih strokovnih tekmova-
njih in razstavah predstavilo
780 gostinsko turističnih de-
lavcev, kakšnih 500 pa se jih
je pomerilo tudi v različnih
športnih disciplinah. V okvi-
ru tega srečanja so pripravili
tudi nekaj strokovnih preda-
vanj. Zbranim je letos na
otvoritvi govoril predsednik
zveznega komiteja za turi-
zem, Feri Horvat, kije pove-
dal, da so se povpraševanja
za naslednjo sezono že priče-
la in da bomo Jugoslovani
letos prej začeh z razUčnimi
prodajno propagandnimi ak-
cijami na tujih trgih. Jasno
pa nam mora biti, da bo boj
za goste ostrejši kot je bil do-
slej. Za nadaljnji razvoj turiz-
ma so seveda zelo pomemb-
ne tudi spremembe v gospo-
darskem sistemu. Osnutki
novih sistemskih zakonov
vnašajo bistvene novosti
v delovanje gospodarskih
subjektov, novi zakon o po-
djetjih pa bo omogočil večjo
samostojnost, racionalnejšo
organiziranost in učinkovi-
S celjskega območja so na
letošnjem 36. gostinsko tu-
rističnem zboru sodelovali
tekmovalci iz hotelov Do-
nat in Sava iz Rogaške Sla-
tine, Hmezadovega Gostin-
stva in turizma. Gostinske-
ga podjetja Celje, Pake iz
Titovega Velenja, Uniorja
iz Zreč in Pivovarne Laško
oziroma gradu Tabor.
tejšo poslovnost. Največ se-
veda pričakujemo od novega
zakona o tujih vlaganjih, ki
naj bi omogočil prepotrebni
dotok tujega kapitala v raz-
voj turizma. Tukaj se obetajo
velike možnosti tudi celjske-
mu območju, še zlasti različ-
nim zdraviliškim krajem.
V vsakem primeru pa bo
treba turizmu zagotoviti ena-
kopravnejši položaj z drugi-
mi gospodarskimi dejav-
nostmi. Predlogi za zagotovi-
tev te naloge se nanašajo na
področje kreditno denarne
politike in obračunskega si-
stema, pomembne pa bodo
tudi večje možnosti za uvoz
repromateriala in blaga za ši-
roko potrošnjo, s čimer je se-
veda povezana boljša oskrba
trga.
Jasno pa nam more biti, da
je prav v turizmu bolj kot
v kateri koli drugi dejavnosti
poleg vseh sistemskih in ma-
terialnih pogojev ob vsem
napredku tehnologije naj-
bolj odločilen človek. Tu se
moramo Jugoslovani še mar-
sikaj naučiti, predvsem pa je
treba gostinsko turističnim
delavcem zagotoviti boljše
osebne dohodke.
JANEZ VEDENIK
Priznanja RTC Unior
Na 36. Gostinsko turističnem zboru Slovenije
v Postojni je RTC Unior Zreče prejel več laskavih
priznanj in plaket za kakovost in izvirnost vsestran-
ske turistične in gostinske ponudbe na Rogli.
Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije je
podelilo priznanje z zlato plaketo za najbolj urejeno
smučišče v zimski sezoni 1987/88. Republiški odbor
sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije in
organizacijski odbor Gostinsko turističnega zbora Slo-
venije sta Uniorju podehla: plaketo z diplomo za foto-
grafijo, plaketo z diplomo za najboljši plakat, plaketo
z diplomo za ni^boljšo informativno edicijo Pohodnih
poti. Uniorjevi gostinski in turistični delavci pa so i
poleg tega prejeli še osem koljan z diplomo za pripravo j
kulinaričnih jedi, strežbo in za pripravo slaščičarskih |
proizvodov, in sicer 2 zlati, 5 srebrnih in 1 bronasto
kolajno z diplomo. j^p
Obrt rešuje grad
Gollč bo namenjen turizmu In gostinstvu
Grad Golič pri Sloven-
skih Konjicah nezadržno
propada kot velika večina
drugih gradov na Sloven-
skem, katerim kulturne
skupnosti in zavodi za spo-
meniška varstva, ne iz brez-
brižnosti, ampak zaradi po-
manjkanja denarja, ne mo-
rejo pomagati. Podobna
usoda je doletela tudi grad
Golič, pa so mu v Sloven-
skih Konjicah vrgli rešilni
pas.
Izvršni svet je namreč
sprejel predlog odloka o za-
zidalnem načrtu gradu Go-
lič. Preuredili in obnovili ga
bodo za turistično-gostinske
usluge in upravne prostore.
Nosilca razvoja bosta Obrtna
zadruga Malgos in Obrtno
združenje.
Zasnova za grad Golič, ki
leži v krajevni skupnosti Te-
panje v bližini regionalne ce-
ste Celje-Maribor, predvide-
va prenovo in novogradnjo.
V stanovanj sko-gospodar-
skih objektih gradu živijo,
ali bolje rečeno, bivajo lju-
dje, ki jim bo potrebno zago-
toviti primerna stanovanja,
so se zavzeli tudi na Izvrš-
nem svetu, pri čemer upajo
na pomoč in razumevanje
delovnih organizacij. Stano-
vanjske probleme naj bi na-
mreč rešili v najkrajšem
možnem času, v letu dni.
Od tod dalje pa bi se že
lahko lotili korenitejših del
in posegov na gradu in novo-
gradnje objektov na prostih
površinah. Za prenovo gra-
du in parka bo seveda po-
trebno izdelati podrobnejše
spomeniško varstvene in na-
ravovarstvene smernice in
načrt zunanje ureditve. K tu-
ristično gostinski naravna-
nosti gradu Golič so Konji-
čani predvideli tudi večje
parkirišče za osebna vozila
in tovornjake, češ da v Slo-
venskih Konjicah manjka
prav počivališče težkih to-
vornjakov. Kako se bodo ti
vklapljali v bodoči preureje-
ni grad s parkovno ureditvi-
jo, je težko reči, vendar pa je
zazidalni načrt Golič izdelan
v skladu s srednjeročnim in
dolgoročnim načrtom obči-
ne, zato je lahko šel tudi
v javno razpravo. Krajani Te-
panja in pri Obrtnem združe-
nju nanj niso imeh pripomb
in predlog bo prišel v skupš-
činske delegatske klopi.
Grad Golič naj bi torej go-
tovega propada rešile kovin-
sko predelovalne in lesne de-
javnosti, predelava plastike
in druge storitvene dejavno-
sti, ki jih zdaj v Slovenskih
Konjicah pogrešajo. Objekte
na čelni strani gradu bodo
namenili dejavnostim, ki ni-
Graščina Golič stoji na
koncu vasi Dobrnež. Plošča
v veži pove, da jo je zgradil
leta 1542 Adam Lindeški.
Leta 1635 so graščino razde-
jali uporni kmetje. Pozneje
je bila obnovljena. Med kas-
nejšimi lastniki so bili ba-
roni Conti, zadnji med nji-
mi je bil Čeh Josip Klavna.
Nadstropna stavba kva-
dratnega tlorisa ima dva
vogalna okrogla stolpa.
so preveč hrupne in ki ne
zahtevajo dovoza do vhoda
objekta, in ki ne potrebujejo
zunanjih skladiščnih povr-
šin. K celostni podobi uredi-
tve gradu in pripadajočih ob-
jektov bo namreč sodila tudi
popolna komunalna uredi-
tev, in kar se zdi tudi po-
membno, hortikulturna ure-
ditev. Načrt namreč predvi-
deva obnovo drevoreda ko-
stanjev ob nekdanji cesti.
Cesta z drevoredom in grad
sta spomeniško zavarovana
in predstavljata veliko kul-
turno in zgodovinsko vred-
nost.
Veliki grad bo torej rešilo
malo gospodarstvo. Po vzor-
cu slovenskega slogana v tu-
rizmu - iščemo dobrega go-
spodarja.
MATEJA PODJED
Priznanja za urejenost in kakovost
v hotelu Dravinja v Slovenskih Ko-
njicah so v petek odprli cvetlično
razstavo in v tako lepo urejenem oko-
lju proglasili dobitnike letošnjih
priznanj in plaket Celjske turistične
iveze.
I Predsednik Celjske turistične zveze
Lojze Libnik je izročil priznanje za
najlepše urejeno šolsko okolje na Celj-
skem osnovni šoli s prilagojenim pro-
gramom Pohorski odred. Za to turi-
stično odličje se je potegovalo 62 šol
vregiji, brez dvoma paje prišlo v pra-
ve roke, saj je šolsko okolje v resnici
en sam vrt in park.
Slovenske Konjice so že drugič za-
pored dobile priznanje za najlepše ure-
jen tranzitni kraj na celjskem območ-
ju. Za to priznanje se je potegovalo 32
krajev. Turistični delavci so v obrazlo-
žitev zapisah, da so postale Slovenske
Konjice v zadnjih dveh letih lepo ure-
jene, da je očitno opazna arhitekton-
ska skladnost celotnega mesta, kjer je
tudi veliko cvetja. Ulico Borisa Vin-
terja v Slovenskih Konjicah pa so raz-
glasili za najlepšo ulico v Sloveniji.
Marjan Osole je za prizadevnost pri
razvoju turizma v občini in za delo
v občinski Turistični zvezi Slovenske
Konjice, katere predsednik je, prejel
plaketo za najuspešnejšega turistične-
ga delavca v tem letu.
V hotelu Dravinja, kjer so isti večer
začeli z jesensko-zimskimi kulturno
zabavnimi prireditvami, so proslavili
dodeUtev republiškega priznanja »zla-
te plakete« za doseženo kakovost go-
stinskih storitev v tem letu.
MATEJA PODJED
Obračun obresti
Banka obračunava obresti na vpogledna sredstva konec kole-
darskega leta, pri tekočih računih pa obračuna tudi obresti na
negativni saldo.
Letos so bile s spremembo medbančnega sporazuma odprav-
ljene omejitve glede dovoljenega negativnega stanja na tekočem
računu, zato je Ljubljanska banka povečala največji znesek dovo-
ljene prekoračitve stanja na 500 tisoč dinarjev. Imetniki, ki so
večkrat za dalj časa prekoračili stanje na svojem tekočem računu,
bodo morali zato konec leta zagotoviti za poravnavo nastalih
obveznosti toliko sredstev, da njihov tekoči račun ob letnem obra-
čunu ne bo prešel v nedovoljeno negativno stanje.
Da bi imeli varčevalci boljši pregled na svojim poslovanjem
s tekočim računom, je banka konec meseca oktobra pripravila
evidenčni obračun obresti, v katerem so prikazane kreditne (obre-
sti na pozitivno stanje), debetne (obresti na dovoljeno negativno
stanje) in obresti za nedovoljeno negativno stanje od januarja do
konca oktobra letos. Evidenčno obračunane obresti bodo prika-
zane v izpiskih, ki jih boste prejeli v novembru in decembru.
Na podlagi evidenčnega obračuna bodo lahko tisti, pri katerih
obveznosti zaradi negativnega stanja presegajo obresti na pozi-
tivno stanje, pravočasno zagotovili sredstva za poravnavo razlike
konec leta. V obračunu, ki ga boste dobili konec leta, pa bodo
upoštevane še obresti, obračunane na pozitivno ali negativno sta-
nje za preostali del leta. ki ni bil zajet v evidenčnem obračunu.
Ob tem vas želimo tudi obvestiti, da banka obračunava obresti na
tekočih računih skladno s »splošnimi določili o načinih in rokih za
obračun revalorizacije in obresti«. Kreditne obresti so obračunane
po proporcionalni metodi, vsakokratni znesek negativnega stanja
pa banka revalorizira na konformni način in na dovoljeni znesek
obračuna realne obresti po veljavnih obrestnih merah, prav tako na
konformni način.
S tem obvestilom želimo dopolniti informacijo, ki jo boste prejeli
z rednimi izpiski. Tako vam bomo omogočili celovit pregled nad
vašimi sredstvi.
Rogla pred novo
smučarsko
sezono
Na rekreacijsko turističnem
centru na Rogli v teh dneh hiti-
jo s prenovo hotela. S posodo-
bitvijo nameravajo prekatego-
rizirati hotel v »A« kategorijo.
Preurej^o sobe, urejajo pro-
store za vrtec, frizerski salon,
medico center, pripravljajo te-
ren za novo parkirišče s šetsto
parkirnimi prostori. Na Pesku
gradijo konjušnico za turistič-
no jahanje. Smučarskih kapa-
citet niso povečali, kupili so
nov teptalni stroj, svoje moči
pa so usmerili v še kakovost-
nejšo ponudbo, saj jih k temu
obvezuje priznanje, ki so ga
v teh dneh prejeli od Splošne-
ga združenja za gostinstvo in
turizem kot najbolj urejeno
smučišče za leto 1987/88. Za
praznike ob devetindvajsetem,
v kolikor bodo snežne razmere
ugodne, pa bomo uradno pri-
čeli novo smučarsko sezono.
L. KOBER
8. STRAN - NOVI TEDNIK
3. NOVEMBER
Quo vadiš, kultura?
OpozotUo Skupnosti slovenskih gledališči
Predsednik skupnosti slo-
venskih dramskih gleda-
lišč, igralec Franček Drofe-
nik je podpisan pod opozo-
rilo, ki je pred kratkim pri-
spelo v vsa slovenska gleda-
lišča, torej tudi v celjsko.
Z njim Skupnost sloven-
skih dramskih gledališč
opozarja Kulturno skup-
nost Slovenije in kulturno-
politične dejavnike na iz-
jemno težak ekonomski in
gmotni položaj slovenskih
poklicnih gledališč ter vseh
zaposlenih v poklicnih gle-
dališčih.
V odprtem pismu je med
drugim zapisano, da vrsta re-
striktivnih, omejitvenih in
destimulativnih zakonov in
ukrepov postavlja slovensko
kulturo v kritičen položaj,
kar vodi v izrazito stagnacijo
celovitega razvoja, vloge in
položaja kulture in sloven-
skih pokhcnih gledahšč kot
njenega sestavnega dela.
Skupnost slovenskih dram-
skih gledališč pri tem pose-
bej opozarja na izrazito za-
starelo in nesodobno tehnič-
no opremo v vseh sloven-
skih gledališčih, ki je mar-
sikje celo brez nujnih požar-
nih in drugih naprav, ki bi
omogočale varno, strokovno
in higiensko delo. Neobhod-
no potrebni bi bili v sloven-
skih gledaUščih računalni-
ško informacijsko in reklam-
no marketinški sistemi, o ka-
terih ni duha ne sluha. Zara-
di pomanjkanja denarja gle-
dališča tudi vse manj gostu-
jejo in tako dosežki gledali-
ških hiš mnogim ljudem
ostanejo zastrti. Zmanjšuje
se tudi medmestno in med-
republiško sodelovanje, kar
krni povezovanja ustvarjal-
cev in globlje spoznavanje
gledališke ustvarjalnosti
v širšem kulturnem prosto-
ru, kar še posebej velja tudi
za mednarodna sodelovanja
v evropskem kulturnem pro-
storu.
Skupnost slovenskih
dramskih gledališč dodatno
opozarja na zmanjševanje in
omejevanje samoupravljanja
in delegatskega odločanja
v gledališčih, na odsotnost
temeljnih elementov motiva-
cije (stimulacije, nagrajeva-
nja po delu in rezultatih de-
la) in zlasti na pereče zaosta-
janje osebnih dohodkov
vseh zaposlenih v sloven-
skih poklicnih hišah, pa tudi
na perečo strokovno, tehnič-
no in celovito kadrovsko
problematiko.
Na drugi strani pa sloven-
ska gledališča, piše v pismu,
v celoti izpolnjujejo sprejete
samoupravne in programske
delovne obveznosti, pone-
kod pa ta program celo krep-
ko presegajo.
Tako gre edino visoki
ustvarjalni zavesti vseh de-
lavcev v gledališčih zasluga,
da kljub težavam in proble-
mom slovensko poklicno
gledališče dosega visoke de-
lovne in zavidljive umetni-
ške dosežke.
Na pragu 21. stoletja slo-
venski gledališčniki, ki se za-
vedajo perečega družbeno-
ekonomskega in političnega
položaja, pošiljajo apel druž-
bi in zahtevajo dosledno
uresničevanje stališč in
usmeritev Zveze komuni-
stov Slovenije, ki je v svojih
izhodiščih zapisala, da je
kultura pomemben razvojni
dejavnik na ravni družbeni
zavesti.
MATEJA PODJED
Simfoniki
v Celju
v drugem abonmaj-
skem koncertu, ki bo ju-
tri, v petek zvečer v dvo-
rani kina Union, se bo
predstavil simfonični or-
kester Slovenske filhar-
monije iz Ljubljane. Or-
kester, ki že nekaj let go-
stuje v Celju ob tem ča-
su, se bo tudi tokrat
predstavil pod umetni-
škim vodstvom našega
priznanega dirigenta
Uroša Lajovica.
Poleg že nekako obvez-
nega dela iz slovenske
glasbene literature - to-
krat bo to Simfonietta
Uroša Kreka - bodo glas-
beniki v prvem delu kon-
certa zaigrali še Haydnov
koncert za trobento in or-
kester. V njem bo nasto-
pil naš odličen solist, tudi
Celjanom že dobro znan,
Stanko Arnold. V dru-
gem delu bo orkester iz-
vajal dve deli iz svetovne
programske glasbene li-
terature: Ravelov Coupe-
rinov nagrobnik ter Vese-
le potegavščine Tilla
Eulenspiegla, skladatelja
Richarda Straussa.
Tako se ob tem zanimi-
vem programu celjski
koncertni publiki obeta
zanimiv pa tudi sprošču-
joč večer.
eg
'.....—I'« :-lig lil
Slovenski gledališki in
filmski muzej je letos izdal
na videz in na prvi pogled
skromno knjigo z naslovom
Slovenske igre in scenariji
L Toda ob podrobnem pre-
gledu njene vsebine-se raz-
krije, da gre za izredno dra-
goceno delo, ki bralcu omo-
goča vpogled v slovensko
dramsko ustvarjalnost.
Pred nami je namreč le pr-
va knjiga, sledili ji bosta še
dve in sicer lutkovnih in ra-
dijskih iger ter televizijskih
iger in filmov.
Prva knjiga nosi v podna-
slovu oznako »Avtorji, naslo-
vi, prve uprizoritve in izved-
be, prvi natisi« - kar dovolj
jasno samo po sebi oprede-
ljuje vsebino prve knjige.
Njena zasnova sega še v ak-
tivno in živo delo režiserja in
urednika Knjižnice Mestne-
ga gledahšča ljubljanskega,
zdaj že, žal, pokojnega Duša-
na Tomšeta. To je njegovo
zadnje delo, ki gaje zasnoval
in organiziral. Vse tri knjige
naj bi izšle do leta 1992, v na-
črtu pa so še redna dopolnila
za več let sktipaj, ki bodo iz-
hajala v primernih časovnih
presledkih.
Prva knjiga vsebuje na-
slednja poglavja oziroma
vsebinske sklope: Gledali-
ške igre, prizori in priredbe
za oder pa kratice in druga
pojasnila, kar v bistvu sodi
k uvodu. Zatem sledijo prve
uprizoritve v poklicnih gle-
dališčih od začetka do 1985
in prvi natisi. Potem so ob-
javljeni podatki o prvih nati-
sih v poklicnih glcdahščih
neuprizorjenih del, zatem pa
uprizoritve v polpoklicnih
gledahščih (Prešernovo gle-
dališče v Kranju, Šentjakob-
sko gledališče v Ljubljani,
Gledališče Tone Čufar na Je-
senicah), sledijo avtorji in
njihova dela ter naslovi del
ali kazalo ter viri. Gradivo
sta za prvo knjigo zbrala in
pripravila od začetka do 1940
Mojca Kaufman in od 1941
do 1985 in za poklicna gleda-
lišča Andrijan Lah. V uvod-
nem pojasnilu piše: »Od za-
četka do leta 1940 smo popi-
sovali uprizorjena dela, ki so
že v Repertoarju Slovenskih
gledahšč 1867-1967 in njiho-
ve morebitne natise, sicer pa
smo poskušali zajeti natise
besedil za uprizarjanje, ki so
raztresena po dnevnikih,
tednikih, revijah, zbornikih,
koledarjih, gledaliških hstih,
pa tudi mladinskih listih in
seveda tistih, ki so izšla kot
samostojne publikacije ali
skupaj z drugimi. Omejili
smo se na izvirna slovenska
besedila in dramatizacije
proznih besedil, v popis smo
zajeli tudi knjižne drame,
dramske pesnitve, dram.si^
monologe, nekatere politJ
ne satire (Cankar) in razUčf,
prizore za otroke (StniJ
Prevodi, »prosti« prevodi
»poslovenitve« in predelav,
v popis niso zajeti.«
Izkoristili bi to priložnosi
za vse tiste, ki vedo, ali imajt
doma ustrezne rokopise
tiske posameznih del, ^.
o tem obvestijo Gledališki
filmski muzej. Tudi na ceK
skem območju je nekaj av
torjev, ki so uveljavljeni,
kaj je takih, ki so manj znanj
Celjski radio je pred leti j
dobro razvijal lastno prg
dukcijo radijskih iger (novi
teta Milenka Straška Ga
šperjeva zgodba v režiji jj
neza Starine). V ciklostiran
obliki je ostala tudi igra iste
ga avtorja z naslovom Ol
kamnu - drama o pilštanjsli
preteklosti (slovensko-hrva
ški kmečki upor 1572-1573;
delno povzeto po Golčeven
proznem delu Trojno gorjf
Ob kamnu'je Milenko Stra
šek napisal na Pilštanji
1965. leta, igro pa so uprizori
li Pilštanjčani 26. maja 197
v režiji Mihe Zakoška (met
tor mu je bil Tone Zorko
Vsak podatek bo torej drage
cen, že prva knjiga pa je kor
sten pregled nad slovensk
dramatiko.
DRAGO MEDVEl
Novi dirigent se je predstavil
Na rob koncertu Celjskega godalnega orkestra
Koncert Celjskega godal-
nega orkestra, kije bil v Opa-
tij ski cerkvi, je spet izzvenel
pod novim dirigentom. In če
smo pred leti ob podobni
priložnosti ugotavljali viden
napredek predvem v tehnčni
izvedbi programa, moramo
sedaj poleg te ugotovitve do-
dati še eno: tudi na področju
amaterske glasbe so zahteve
po kakovosti vedno večje in
brez dobro šolanih amater-
jev ansam.bli ne morejo za-
dostiti okusu ljubiteljev
glasbe. V Celjskem godal-
nem orkestru sedaj deluje le-
po število dobro šolanih
glasbenikov, ki so se skupaj
z dirigentom predstavih z za-
nimivim in pestrim spo-
redom.
Druga simfonieta Daneta
Škerla, sodobnega sloven-
skega skladatelja, ki je bil na
koncertu tudi prisoten, je po
nekaterih začetnih bolj ali
manj tremaških težavah zaz-
venela lepše v drugem stav-
ku, v tretjem pa smo pogre-
šali nekoliko več izvajalske
lahkotnosti z doslednejšim
upoštevanjem nakazanega
tempa. Bachov koncert za
dve viohni.v d-molu sta odi-
grala solista Jelka Glavnik in
Marko Zupan suvereno
z mnogo občutka za frazira-
nje baročnega glasbenega iz-
raza. Zlasti v tretjem stavku
sta bila gonila sila pred orke-
strom, ki je deloval že neko-
liko »bachovsko« utrujen.
Ambient je vsekakor nudil
lepe možnosti tudi za dosled-
nejše upoštevanje dinamike,
ki je bila zlasti v drugem
stavku morda le nekoliko
preveč romantičnega znača-
ja, kar se je odražalo tudi
v nihajočem tempu. Zaključ-
no delo Otorina Respighija
»Stari plesi in pesmi« je zaz-
venelo sveže in zaokrožilo
primerno izbran program.
Mestoma sicer negotovi
vstopi in nihajoča intonacija
niso mogli izbrisati celotne-
ga ugodnega vtisa o lepi mu-
zikalno oblikovani interpre-
taciji. Posebno zadnji stavek
je izzvenel mogočno in tudi-
nakazal še velike izrazne
možnosti orkestra.
Dirigent Nenad Firšt, mla-
di zagrebški glasbenik (orga-
nizatorji so zamudili prilož-
nost, da bi ga v koncertnem
lističu primerno predstavili)
je orkester vodil s primerni-
mi gibi, suvereno in odločno,
s popolnim poznavanjem
partiture in s primerno anga-
žiranostjo do amaterskih
glasbenikov. Seveda tudi to-
krat pri našem orkestru ni
šlo brez pomoči nekaterih
glasbenikov na takoimeno-
vanih deficitarnih instru-
mentih. S tem pa seveda že
posegamo v politiko glasbe-
nega izobraževanja na na-
šem področju.
Bil je lep večer, ki bi zaslu-
žil nenazadnje tudi večjo od-
zivnost pri poslušalcih.   EG
Delovno praznovanje
3. decembra bo minilo pe-
tindvajset let, kar smo v Ce-
lju dobili pomembno kultur-
no ustanovo-Muzej revoluci-
je. Ta ustanova ni pomembna
samo za celjsko občino, tem-
več za celotno celjsko regijo
in tudi širše. Kolektiv Muzeja
revolucije, ki tako že četrt
stoletja vestno opravlja svoje
poslanstvo, je za jubilej že
pripravil program prireditev.
Proslav in zvenečih govorov
ter kulturnih nastopov in slav-
nostnih sprejemov ne bo, am-
pak bodo vse skupaj obeležili
zgolj delovno, kot to delajo vsa
leta, kar obstojajo.
»Časi za praznovanja niso
primerni,« pove ravnateljica
Muzeja revolucije Andreja
Rihter in razloži delovni pro-
gram. Tako že pripravljajo gra-
divo za tri praznične razstave,
ki jih bodo pripravili v prosto-
rih Likovnega salona, gledali-
šča in knjižnice Edvarda Kar-
delja. V Likovnem salonu bo
pregled petindvajsetletnega
dela na različnih področjih, ki
so domena Muzeja revolucije,
v gledališču bo posebej pred-
stavljena samo razstavna de-
javnost, ki obsega stalne, ob-
časne in potujoče razstave ter
zbirke po osnovnih šolah in
krajevnih skupnostih, medtem
ko bo v knjižnici podrobno
razstavljena pubhcistična de-
javnost muzeja in delavcev
muzeja. »Vsega drugega ne bo,
ker enostavno ni denarja,« pri-
bije Andreja Rihter in ob vsem
tem še omeni skupno razstavo
z mariborskim muzejem »Leto
1918 in boj za severno mejo«,
ki jo pripravljajo v začetku de-
cembra. Razstavo bodo najprej
pripravili v Mariboru, v Celju
pa še dopolnili z eksponati
z našega območja.
Ob teh razstavah pa bodo
predstavili tudi nov vodnik po
stalni razstavi, ki prikazuje raz-
voj Celja v letih 1945-1963. To
bo pomemben delovni uspeh
zaposlenih v Muzeju revoluci-
je, ki ob drugem delu stalno
razstavo o Celju še dopolnjuje-
jo. V nekdanji sejni sobi Muze-
ja revolucije bo ob praznova-
nju možno kupiti publikacije,
ki jih je izdal Muzej revolucije
v letih obstoja.
T.VRABL
Dve razstavi
v mozirski galeriji se je pred-
stavilo, z razstavo ročnih del,
gomjesavinjsko društvo invali-
dov. Ob odprtju razstave so mo-
zirski učenci izvedli krajši kul-
turni program. Na razstavi so se
invalidi predstavili z likovnimi
deli, vezeninami, gobelini, plete-
ninami, izdelki iz slame in drugi-
mi ročnimi deli.
V nazarskem Gorenje-GUnu
razstavlj^o likovniki in likovni
amaterji iz Gornje Savinjske in
Šaleške doline. Na razstavi pred-
stavljajo dela z likovne kolonije
»Jesen med nazarskimi lesarji«,
ki se je je udeležilo 28 udeležen-
cev. Razstava in kolonija sta pod
pokroviteljstvom Glina.
Pojoča rečiška dekleta j
i
Kljub temu, da mlada rečiška dekleta združuje zborovsko;
petje šele dobro leto, jih v Gornji Savinjski dolini že dobro
poznajo. Na Rečici ob Saviji doslej ženskega oziroma dekliškega
zbora še niso imeU. Pojočih deklet so se zato najprej razveselili!
v domači Rečici, kjer redno nastopajo. Dekliški pevski zbor seje 1
predstavil tudi na občinski pevski reviji in v drugih krajih
doline. »Poskušale bomo doseči še višjo raven petja,« pravi
zborovodkinja Lidija Podlesnik, ki sicer študira v Ljubljani. To„
da nima šolske glasbene izobrazbe nadomešča z glasbeno nadar-
jenostjo, ki je v družini že tradicija. BJ :
Renesančni biser
v Zidanškovi ulici
V sklopu prenove starega
mestnega jedra v Celju so se
pred leti strokovnjaki Za-
voda za varstvo naravne in
kulturne dediščine v Celju
lotili tudi prenove rene-
sančne hiše v Zidanškovi
ulici 3 v Celju.
Po mnenju samostojne
konservatorke Branke
Prime gre za kvartirno hišo,
kjer so bili v srednjem veku
nastanjeni vojaki. To je ena
izmed redkih ohranjenih hiš
v Sloveniji tega tipa, zato so
pri obnovi naleteli na precej
presenečenj, predvsem pa
na izredno kvalitetne rene-
sančno pomembne arhitek-
turne sestavine.
Izredno kakovosten je
zgodnji renesančni lesen
strop enakega tipa kot v Siv-
čevi hiši v Radovljici, pozor-
nost so vzbudile renesančne
slikarije v seko in fresko teh-
niki; na eni izmed njih so na-
šh letnico 1603 in napis, ki
obeležuje združitev dveh sa-
mostojnih gotskih hiš v eno-
vito renesančno arhitekture
Pri odkrivanju so ob tem na
leteli na gotska okna.
Hišo v Zidanškovi uW
3 v Celju krasi izredno 1«
zgodnje renesančni rustiči
portal, ki je delo italijanski
kamnosekov in renesanči
grebenasto zvezdast obd
v vhodni veži.
Strokovnjaki so najprej r«
konstruirali renesančno pr"
Celje, portale, kamnite oke"*
ske okvire, zunanjo nišo v W
danji arhitekturni poslikaV
kjer bodo namestili reno^'
rano plastiko, ki je datira^
v zgodnjo renesanso. TaH
kot so že obarvani portali b"
do obarvah tudi okna.
nutno obnavljajo renesanč'';
strop; tega zahtevnega
se je lotil kipar Milojko K'
mer iz Šoštanja, pripravljal'
pa tudi načrte za prezenta"^'
jo notranjih prostorov.
Obnovo te najlepše st3
hiše v mestu Celju je podp^
kulturna skupnost Slo^
nije.      ZDENKA STOP^
NOVEMBER 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 9
r
KjJ^^ sodobno kmetovanje
prekopa je bila nekdaj pra-
'^jjovenska vas. Z lipo. Pa
^pjakom sredi vasi. Danes
".f košate lepotice ni več,
,gdJ vodnjak je že zdavnaj
l^jui, čisto na začetku asfal-
/^e poti' j« domačija Špo-
\vih. Na eni strani ceste
'."j v nadstropje zidana, na
'jjgi strani hlev, v družbi
jvema silosoma.
Vas je bila v tistem decembr-
.gj,! jutru videti dremava.
(3 lenobna odsotnost je bila
; navidezna, premor pred
jjkdanjimi opravili.
in tam si je gospodar da-
j opravka okrog živine, drugi
,pekaj brkljal,okrog starega
^torj'i- Pn Sporinovih so
jinujnejše že postorili. Živina
/jobila svoje, mleko je bilo že
zbiralnici, mama Pavla si je
jjala opravka še v svinjaku,
je Janko paje gladil in lepšal
'.Qje ljubljenke v hlevu. Mlajši
le. Jana in Mojca, sta si pri-
jšeili zajtrk. Z njima je naj-
rej stekel pogovor.,
Jana nič več ni Sporinova.
55t je zapisana v takšnih in
-jgačnih bukvah. Njej je bil
^vzaprav namenjen obisk,
pogovor na tej domačiji je
r stekel. O izpitu, na katere-
i seje pripravljala Mojca, za-
iti o Janinem kmetovanju.
(vahen, svetlolas je ta deklic,
;h križev si še ni naložila na
oja ramena. Že kot majhne-
u dekletcu so ji kmetovanje
'jemce položile v zibel. »Oče
;je že zgodaj navajal na delo,
to, da bom prevzela kmeti-
Zato tudi nisem razmišljala
iičemer drugem kot o kme-
iki šoli. Žal je bila takrat sa-
)dveletna,« je potožila,
fudi v teh dveh letih si je
na nabrala dovolj izkušenj
obdelovanje   sedmih   ha
zemlje in rejo enajstih mleka-
ric, kolikor jih trenutno imajo.
»Okrog šestdeset, sedemdeset
tisoč litrov mleka oddajamo na
leto. Letos sicer ne vemo, kako
bo, imeli smo nekaj smole
s kravami,« je razlagala Jana.
Potem pa dodala, da imajo tu-
di dva ha hmelja. Aurore in
goldinga, vsakega polovico.
Kakšen bo letošnji izkupiček,
me je zanirnalo. »Ta teden bo-
mo videli. Škafov je bilo veli-
ko, ni pa hmelj imel teže,« je
povedala.
Pogovor zasučemo drugam.
Na smučanje, kajti Jana in
Mojca sta navdušeni smučarki,
veliko sta tekmovali za zadruž-
ne vrste. Potem teče kramelj
o pevskem zboru, kjer je Jana
prepevala, pa ga zdaj ni več, pa
o možu, zaposlenem v Tekstil-
ni tovarni Prebold in ga med
obiskom ni bilo doma. Mimo
gasilstva tudi nisva mogli, saj
se je sogovornica zapisala tudi
njemu. Pred leti je predsedo-
vala aktivu mladih zadružni-
kov na Vranskem, zdaj je čla-
nica živinorejskega odbora
v zadrugi.
Pogovoru v veliki kmečki
kuhinji sta se pridružila starej-
ša Sporinova. Mati, kar nekaj
let manj bi ji prisodila, kot jih
šteje v resnici. In gospodar,
mož, ki mu življenje med kme-
ti ni odvzelo neke naravne
uglajenosti. Sedel je za mizo,
položil nanjo svoji roki. Za hip
sta se mi zdeli kot dva čila ko-
nja, ki bosta zdaj zdaj spet po-
tegnila. »Ja, pozimi je pri nas
na kmetih malce več časa, če-
prav dela nikoli ne zmanjka,«
je povedal, vmes pa nalival pri-
jetno dišečega domačega vin-
ca. Takšnega, kot so ga včasih
točili kmečki očanci pod staro
lipo. Tiste v Prekopi, na sredi
vasi, se Janko še dobro spomi-
nja. »Ko so jo sekali, sem šel
od doma, da mi ni bilo treba
gledati njenega umiranja,« se
je spominjal. Najbrž še danes
s težkim srcem.
Še smo se menili o kmetiji,
o kmetovanju na domačiji.
Šporinov Janko je kmet, ki ne-
rad dopusti, da ga čas prehiti.
Založen je s kmetijsko meha-
nizacijo. In veliko razmišlja
o tem, kaj bi bilo vredno rediti.
Z romantiko na kmetih pač ni-
m^o kaj početi, zanos je vre-
den le, če sloni na trdnih raču-
nih. Trdnih računov na kmeti-
jah pa je danes bolj malo. Tudi
na Sporinovi domačiji. Zato pa
bo tudi zanosa verjetno vsak
dan manj.
Kmečki živelj je sicer trdo-
živ. Toda bo dovolj trdoživ, da
bo prebolel vse grehe politike?
Ali pa jih bo vsak dan manj?
Tako kot starih slovenskih lip!
IRENA JELEN-BAŠA
Takole so sedli skupaj po opravljenem delu: oče Janko, hči
Jana, mati Pavla in najmlajša Mojca.
Hidromelioracije na Kozjanskem
končane
Kmetijski kombinat Šmarje pri Jelšah je pred zaključ-
kom pomembne naložbe. V zadnji fazi sta dve hidromeli-
oraciji: Buče-Sedlarjevo na povšrini 256 hektarov in Olim-
je-Podčetrtek na 123 hektarih. Naložbo bodo uresničili
v razmeroma kratkem času, saj so z deli pričeli letos
avgusta, novembra pa bo opravljenih 95 odstotkov vseh
del. Nadaljnja naložba je komasacija na območju Sedlaije-
vo-Buče, predlog odločbe o uvedbi tega postopka pa so
sprejeh delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih
skupnosti na zadnjem zasedanju šmarske občinske
Skupščine.
M. A.

V konjiški občini je za setev
predvidenih 859 hektarjev
zemlje. Setveni program za
leto 1988/89 so kot poročilo
obravnavali in sprejeli na
seji izvršnega sveta.
Lansko jesen so v občini
zasejali 10 odstotkov vseh
površin, spomladi pa ostahh
90. Letos so za jesensko se-
tev predvideh 3 odstotke
manj površin kot lani. Tako
bo za spomladansko setev na
voljo 93 odstotkov zemlje.
Ozimne pšenice bi morali po
setvenem načrtu zasejati na
320 hektarjih, vendar je
v zemlji komaj polovica na-
črtovane pšenice. S setvijo
naj bi končali v prvih dneh
tega meseca, če ne bp naga-
jalo vreme. Kajti v času od 6.
do 8. oktobra je močno deže-
valo; v hribovitih legah so po
petih dneh že lahko delali na
njivah, v dolini pa je bila
zemlja še vedno preveč mo-
kra. Zato pšenica na težjih
tleh, ki so bila dlje časa ne-
primerna za oranje in setev,
še ni povsod posejana. Kljub
težavam z vremenom pa bo-
do na Konjiškem skušali na-
črtovano setev čimprej opra-
viti.
Setveni program ostale
rastlinske proizvodnje na
okoh 200 hektarjih predvide-
va še setev strniščnih dosev-
kov za hrano in krmila, ozim-
nega rža, ječmena in drugih
vrtnin.
IVlošt le v Imenom
V občini Šmarje pri Jel-
šah, kjer sta pomembni
kmetijski panogi vinograd-
ništvo in sadjarstvo, sta od-
kup grozdja in jabolk po-
membni nalogi Hmezadove-
g^a Kmetijskega kombinata
Šmarje. Grozdje je obrano
in predelano, pri koncu je
akcija odkupa jabolk in
predelave v Slovinovi te-
meljni organizaciji Vital
Mestinje.
Kombinat je letos s šmar-
skega območja odkupil 154
ton grozdja, od tega je bila
polovica belih in polovica
rdečih sort. Grozdje je bilo
povprečne kakovosti, slad-
korna stopnja paje bila okoli
14. Letos je Kmetijski kom-
binat Šmarje pri Jelšah vino-
gradnikom ponudil najvišje
cene za kilogram grozdja
v Sloveniji, 1.800 dinarjev za
sorto rizling, na primer. Pre-
delava v novem obratu
v Imenem je bila brez zasto-
jev, vino iz šmarskih vino-
gradov pa bodo v naslednji
fazi negovali v kleteh Vina
Šmartno ob Paki.
Letina jabolk je bila tudi
na Šmarskem obilna. Do
zdaj so odkupili in predelah
okoli 1.500 ton jabolk s tega
območja, cena odkupljenega
kilograma paje 200 dinarjev.
Zaradi bogate letine pa Vital
v Mestinju ne bo mogel pre-
delati vseh koUčin kmečkih
jabolk, zato so se v Kmetij-
skem kombinatu v Šmarju
odločiU, da bodo višek izvo-
zih. Odkup jabolk za izvoz se
je pričel ta teden, v kombina-
tu pa računajo, da bo teh ja-
bolk okoh 500 ton.
M. AGREZ
teilson v svetu in šanson pri nas doma
hogla miza uvod v letošnji Jugoslovanski šanson Rogaška 88
^oslovanski šanson Ro-
Bi 88, peti po vrsti, je iz-
Bel kot nekakšen mini ju-
z bogato bero novih
idb in udeležbo najbolj ka-
Fostnih     jugoslovanskih
»cev zabavne glasbe.
)a je ta festival zares jugo-
vanski govori dejstvo, da so
e v teh petih letih s skladba-
in pevci zastopane prav vse
Se republike, letos tudi po-
ijma Kosovo. Edina bela hsa
»stala še pokrajina Vojvodi-
Prvi festival je bil le ne-
^šna retrospektiva naše to-
tne ustvarjalnosti, vsi na-
(inji so zakladnico jugoslo-
Kkih šansonov obogatili
'ovimi skladbami. In če so
Eoslovanskemu šansonu
?aška mnogi ob rojstvu pre-
bivali kratko življenje in po-
'Pno upadanje v kakovosti,
^szelo ušteli.
'fijstvo je, da prireditev iz
[ v leto raste, zanjo je vse
■zanimanja tako pri litera-
Ji^ziroma tekstopiscih, glas-
ilih, pevcih, občinstvu,
^'sredstvih javnega obveš-
|J3 oziroma medijih kot sta
"o in televizija. Tone Pav-
ček, Drago Britvic, Janez Me-
nart, Desanka Maksimovič, Er-
vin Fritz, Milan Lentič, Smi-
Voditelj okrogle mize, Lado Leskovar: »Z Jugoslovanskim
šansonom Rogaška sodelujem od vsega začetka, in ne samo
jaz. Takšnih nas je več, ki si prizadevamo in želimo, da bi se
šanson, ki ga imamo vsi radi, v javnosti večkrat videl in
slišal.*
Foto: EDI MASNEC
Ijan Rozman, Tito Belopavlo-
vič in Elza Budau je le nekaj
imen naših priznanih literatov,
ki so letos kot pisci besedil so-
delovali na prireditvi. O kako-
vosti govore tudi imena glas-
benikov, kot so Bojan Adamič,
Zvonko Špišič, Jani Golob,
Zafir Hadžimanov, Jože Priv-
šek, Novak Radulovič, Milan
Ferlež in drugi. In četudi je Ju-
goslovanski šanson Rogaška
brez vsakršne družbene pod-
pore, naši najbolj priznani pev-
ci iz leta v leto z večjim srcem
sodelujejo na tem festivalu, ki
je, kot je dejal Darko Bizjak,
direktor ZdraviUšča iz Roga-
ške Slatine, tudi »manifestaci-
ja prijateljstva, razumevanja in
enotnosti, ki naj prispeva kan-
ček srca za svet brez sovra-
štva.«
V nekolikanj sivem tonu pa
je v petek popoldne tekla bese-
da, ko so na okrogli mizi govo-
rili o mestu šansona v jugoslo-
vanski zabavni glasbi, saj tu
svojega pravega mesta pravza-
prav nima. Tako se, značilno,
dogaja, da ima ponavadi šan-
son v radijskih programih svoj
»rezervat« šele v času po pol-
noči. In kaj sploh je šanson? Je
preprosto glasba, ki je nekaj
več. In sploh ni res, kot mnogi
mislijo, da šanson ni komerci-
alna glasba. Še kako poslušana
in donosna je, na primer v Ita-
liji, Franciji, Angliji in tudi
drugod po svetu. In medtem
ko so v teh deželah pevci šan-
sonov najbolj cenjeni in v po-
nos narodom, se morajo pri
nas še vedno boriti za svoj pro-
stor in obstoj, medtem ko se
bujno razcveta glasbeni kič.
Pri nas je zabavna glasba zašla
v slepo ulico. Namesto talenta,
prihaja v ospredje povpreč-
nost, spretnost in dirka za za-
služkom. To je le nekaj misli in
ocen z okrogle mize v hotelu
Sava, bistvo paje zadela pevka
Lada Kos s trditvijo, da nobe-
na okrogla miza ne bo rešila
jugoslovanskega šansona, če
se v naši družbi ne bomo dogo-
vorili, kakšno publiko sploh
hočemo.
MARJELA AGREŽ
^^seta zmagovalca Ljubečne 88
nabito polno dvorano Doma 14. divizije na Senovem je
"Jo soboto v oktobru mladi harmonikar Toni Sotošek,
^Sovalec Ljubečne 1986 in 1988, predstavil svojo prvo ka-
^^seto »Snežni valček in druge stare melodije« je kot prvenec
J'Literarni klub »Beno Zupančič« iz Krškega, oziroma nje-
j^sekcija Luna-ton. Na kaseti je posneto deset skladb v pri-
po izročilu 78 letnega harmonikarja Jožeta Križana iz
l^^^ke Slatine. Skladbe je posnel Danilo Siter iz Krškega
S^m studiu. Za organizacijo pa je skrbel Dušan Vodlan.
r^^je izšla v 500 izvodih. V Luna-tonu pravijo, da bo na trgu
Ponatis. To bo tudi moralo biti, saj je zanimanje za kaseto
|,promociji tega uspeha Tonija Sotoška in Luna-tona so
;^ali tudi številni gosti. Tako so poleg domače folklorne
™e nastopili še citrar Miran Kozole, ansambel Dobri prija-
'2 Brežic, Leskovški oktet in harmonikarja Jože Križan in
'•terarnem klubu razmišljajo, da bodo podobne koncerte
^^ili še drugje v Posavju. MILAN BRECL
10. STRAN - NOVI TEDNIK
3. NOVEMBEI
Ob Jubileju
slovenskega
vrtca v Celovcu
Srečanje s slovenskim vrt-
cem v Celovcu ob njegovi 10.
obletnici me je obogatilo
s spoznanjem, kaj vse zmore-
jo storiti za svoje otroke star-
ši, da bi se kasneje v življe-
nju zavedali in ohranjali svo-
je poreklo - materni jezik.
Usodno bi bilo zamuditi ta-
ko ugoden čas za učenje kot
je prav predšolska doba.
Zanimivo je to, kako je
v sicer znanih zaviralnih
okoliščinah, v katerih živijo
koroški Slovenci na Avstrij-
skem, vsaj kar se jezika tiče,
nastal slovenski vrtec. Po-
budnica zanj je bila zavedna
koroška Slovenka Marija Ši-
koronja. Ker je bila mati
dveh predšolskih otrok, je
razmišljala kako bi jima
omogočila druženje s sloven-
sko govorečimi otroki v igri,
ki ima toliko prvin socializa-
cije in učenja, da se njeni
vplivi čutijo skozi ves nadalj-
nji otrokov razvoj.
Tako je leta 1976 skupina
staršev najprej organizirala
za njihove otroke dveurni te-
denski pouk slovenščine.
Ker je bilo zanimanje veliko,
so kasneje ustanovili dru-
štvo »Naš otrok«, ki ima vse-
skozi cilj utrjevati delovanje
vrtca in omogočiti otrokom
vzgojo in varstvo v dvojezič-
nem vrtcu. Društvo je privat-
no in nadstrankarsko. Od-
borniki društva so starši, ki
si ob delovanju vrtca delijo
različne naloge - seveda
brezplačno. Kaj vse so za vr-
tec naredili posamezni starši
in kakšno je njihovo medse-
bojno sodelovanje, me je
prav prevzelo.
Od 11. 10. 1978 so bih še
skromni začetki vrtca
s 7 otroki, ki si je postopno
širil prostor in število gojen-
cev. Danes je v njem 35
otrok, to sta dva oddelka, ko-
likor dopuščajo avstrijski
prostorski normativi. Vrtec
je do sedaj obiskovalo 120
otrok. Popoldne pa se
v njem odvijajo še tedensko
dve uri pouka slovenščine in
petja, ki ga redno obiskuje
30 osnovnošolskih otrok.
Zanimanje za vrtec prese-
ga prostorske možnosti. To
prepričljivo potrjuje smotr-
nost vseh naložb v te name-
ne. Ujela sem oceno, da je to
eden najboljših vrtcev na av-
strijskem Koroškem, kjer si-
cer obstojajo državni, cerk-
veni in privatni vrtci. Večino
stroškov bivanja otrok v vrt-
cu od 7. do 17. ure plačujejo
starši sami. Nekaj občasne
podpore pa zberejo od raz-
nih avstrijskih institucij. Ma-
rija Šikoronja ni pozabila
omeniti tudi sodelovanja
s Skupnostjo otroškega var-
stva Slovenije in Zavodom
SR Slovenije za šolstvo.
Po prisrčnem dvojezičnem
nastopu otrok in pozdrav-
nem govoru ustanoviteljice
je spregovoril tudi župan
mesta Celovca Leopold Gu-
genberger. Vrtcu je poklonil
vehko leseno igralo v obhki
zmaja, ki je znana maskota
koroške dežele. Izdelali so ga
v invahdskih delavnicah.
Omembe vreden je dvojezič-
ni napis, kdo je darovalec.
To, daje gospod župan sedel
z otroki na zmaja in se na
njem zazibal, si štejejo koro-
ški Slovenci - starši in otroci
tega vrtca, za poseben uspeh
zbliževanja.
Po prijetnem prijatelj-
skem druženju ob dobrotah
in gostoljubju, ki so ga pri-
pravili starši in vzgojiteljice,
smo se razšli pozno popold-
ne. Ob slovesu smo vsi dobili
za spomin mapo, v kateri so
zbrane slovenske pesmi in
zgodbe za otroke ter razne
mish in sporočila, napisane
v slovenščini in nemščini.
Vse pa je izzvenelo v skup-
no željo po človeškem zbliže-
vanju različno govorečih lju-
di ter ohranjanju in spošto-
vanju nacionalne identitete.
ANA ČETKOVIČ,
ravnateljica
VVO Anice Černejeve,
Celje
Alkohol je veliko
zlo
Alkohohzem dela naši
družbi vedno več težav kot
so na primer kazniva dejanja
storjena v pijanosti, razpadi
družin, prometne nesreče in
še bi lahko našteval. Zato bi
rad napisal glede alkoholiz-
ma nekaj o mojih izkušnjah
oziroma doživetjih, ko sem
uspel premagati življenjsko
nevaren strup - alkohol.
Že v rani mladosti sem za-
čel uživati alkohol, ker sem
pač odraščal v takšnem oko-
lju, kjer je bila pijača bolj po-
gosto na mizi kot hrana. Ta-
ko sem postal alkoholik
- odvisen od alkohola. V za-
četku sem bil prepričan, da
je najlepše takrat, ko sem »v
rožicah« in pozabim na vse
okoli sebe. Toda izkazalo se
je, da sem v pijanosti zagrešil
stvari oziroma napake, ki se
jih sploh ne da opisati.
Spomnim se, da mi je nekoč
mama rekla, da sem isti kot
oče in da bom zaradi pijače
zbolel. Mama je imela prav.
Zaradi pijače sem prestal
hudo operacijo in v bolniški
postelji sem sklenil, da se al-
kohola ne dotaknem več.
Šel sem na pregled k psihi-
atru, ki mi je svetoval daljše
zdravljenje v bolnišnici
v Vojniku. Tako sem tudi
storil in se znašel v bolnišni-
ci med ljudmi, ki so tudi bili
zasvojeni z alkoholom. Živ-
ljenja v bolnišnici ne bi po-
drobno opisoval; povem lah-
ko le, da sem spoznal, kaj
naredi  alkohol  iz človeka
- eno samo razvalino.
Moja trdna odločnost mi je
pomagala, daje že dve leti od
kar abstiniram. Ponosen
sem, da lahko živim brez te-
ga strupa, ki mi je zagrenil
mnogo let moje mladosti.
Povedal bi še rad, da sem
ostal brez staršev (umrla sta
pred štirimi leti) in brez žene
(že več let sem razvezan zara-
di mojega alkoholizma), ki bi
mi stala ob strani v času mo-
jih kriz. Vseeno je šlo - uspel
sem sam.
. Danes imam službo (sem
mesar-prodajalec), sem po-
polnoma zdrav in skušam
dokazati, da se da tudi brez
alkohola lepo živeti. To sem
zapisal, da bi se vsak, ki bo
prebral te vrstice, zamislil
nad posledicami, kijih lahko
povzroči alkohol med
ljudmi.
MARJAN GORSKI,
Glinsko, Škofja vas
Arkada mora biti
čista
v našem tedniku smo že
veliko braU o celjski arkadi,
obokanem stebrišču v Pre-
šernovi uhci, pa vse zaman.
S stebri še vedno ni reda
- divjega lepljenja plakatov
ni konca. Pa je vendar mest-
na straža dolžna takoj, ko za-
sledi divje lepljenje plaka-
tov, lepake odstraniti in pri-
javiti storilce. Zakaj pa ima-
mo mestno stražo? Pristojni
občinski komite pa naj že
vendar enkrat namesti na
obeh straneh arkade napis,
daje pod kaznijo prepoveda-
no lepljenje plakatov na ste-
bre arkade.
Naj se zagotovi, da bo tudi
na tem kraju mesto Celje le-
po in urejeno!
dr. ERVIN MEJAK
PRIREDITVE
V dvorani kina Union v Celju bo jutri ob 19.3
koncert orkestra slovenske filharmonije, ki mu bo
giral Uroš Lajovic, kot solist pa bo nastopil St
Arnold.
V Narodnem domu v Celju bo v soboto, 5. novei
ob 19. uri koncert znanega komponista in kantav
Arsena Dediča. Vstopnice lahko kupite v predpr
v poslovalnici Slovenijaturista v Celju.
V kulturnem domu v Mozirju bo v soboto, 5. no'
bra gostoval ansambel združenih gledališčn
občine Žalec z veseloigro Antona Tomaža Linhari
veseli dan ali Matiček se ženi. Predstava bo za osm
šolo Mozirje, pričela pa se bo petnajst minut
enajsto.
V knjižnici v Titovem Velenju bo drevi ob 1
pogovor z dr. Vekoslavom Grmičem, ki bo sprego
o treh, danes zelo aktualnih temah, kot so svol
demokracija in pluralizem.
V domu kulture v Titovem Velenju bo v so
5. novembra ob 19.30 uri gostoval ansambel Sl<
skega ljudskega gledališča z Brechtovo Opero :
groše. Predstava bo za gledališki abonma in izve
V KLjUBu Mladinskega kulturnega centra v
bo drevi ob 21. uri koncert skupine Attrition iz
dona, jutri bo v KLjUBu koncertiral Tomaž Penj
Ljubljane, prav tako ob 21. uri, v soboto pa bo c
ure dalje plesni večer.
V Likovnem salonu v Celju si lahko še danes in
ogledate razstavo likovnih del udeležencev prvih
skih mednarodnih shkarskih tednov na C
V torek, 8. novembra pa bodo v Likovnem S£
odprli razstavo animacij Zvonka Čoha in Milana i
Razstavo so pripravili v okviru prireditev ob T
domačega filma, na ogled pa bo do 19. novembra
V razstavnem prostoru Muzeja revolucije j
ogled razstava ob 15-letnici delovanja folklorne
pine železničarsko prosvetnega društva France F
ren iz Celja. V soboto, 5. novembra ob 19.30 uri pa
celjski folkloristi imeli v Slovenskem ljudskem g
lišču jubilejni nastop ob 15-letnici delovanja.
Dragi prijatelji!
Zadnjič smo pisali o vaših povabilih in enega smo
medtem že dobili. Osnovnošolci se bodo predstavili
z likovnimi izdelki, ki so letos nastali na forma vivi na
COŠ Fran Roš v Celju. Izdelki bodo na ogled od 7. do
11. novembra v Muzeju revolucije in če vas bo zami-
kalo, lahko pogledate, kako ustvarjalno so nekateri
preživljali počitnice. Ker pa sem prepričana, da tudi
drugi niste nič manj prizadevni in zagnani, ste seveda
ponovno vabljeni k sodelovanju na tejle naši strani.
Vaša Tanja
Za Dan mrtvih
Dragi partizani,
vi ste nam poznani,
življenje za nas ste žrtvovali,
največ za nas ste dali.
Mi vam bomo luč prižgali
in v srcu varovali.
POLONCA JANČIČ, 4. r.
COŠ Stranice
Odprti dan šole
11. oktobra.smo imeli odprti
dan šole. Za nas je bil to poseben
dan. Prvo uro smo izdelaU make-
to učilnice v merilu 1:10. Bili smo
zelo natančni. Pred izdelavo ma-
kete smo učilnico izmerili. Dru-
go in tretjo uro smo se igrali gle-
dališče. Po skušinah smo prebra-
li vsak svojo knjigo in zaigrali
njeno vsebino. Všeč nam je bilo,
saj smo bili vsi igralci. Drug dru-
gemu smo plosklali. Gledali so
nas mamice in očetje. Želim si še
več takšnih dni.
TANJA SELIČ,
OŠ Primož Trubar
Laško
Nastopali smo
v soboto smo imeli otvoritev
kulturnega doma. Cel mesec smo
pripravljali program. Tovarišici
Milena in Marina sta nas učili pe-
smi. Tudi jaz sem nastopala. Pri-
šlo je veliko ljudi. Ko smo čakali
na nastop, nas je bilo malo strah,
a je bilo kar hitro vse v redu.
Nastopili smo zadnji.
ANDREJA KUKOVIČ, 2. r.
COŠ Stranice
Jezi me
Jezi me, da je že 2yutraj tako
mrzlo, ko grem v šolo. Jezi me,
da moram nositi torbo v šolo in
da moram vsak dan delati nalo-
go. Najraje se igram. V Sloven-
ske Konjice pa grem rad, ker je
veliko lepih trgovin.
ROMAN KLOKOČOVNIK, 2. r.
OŠ Edvard Kardelj
Slovenske Konjice
Basen o dven
mravljah
Pride mravlja k drugi mravlji
in jo prosi za pomoč: »Moja ljuba
mravlja, ali bi mi pomagala luk-
njico izvrtati, se vanjo vseliti in jo
urediti?« Mravlja ji pomoč oblju-
bi, vendar nič ne dela, ampak sa-
mo je. To pridno mravljo razjezi
in jo spodi domov. Nauk pa je, da
brez dela ni jela.
DARINKA PINTER,
novinarski krožek
OŠ Prebold
V drugem razredu
Zopet je zazvonil šolski zvo-
nec. Odprla so se šolska vrata.
Pričela se je vesela šola. Hodim
v 2. c razred. V razredu nas je
petindvajset. V razredu je veselo.
Zelo sem zadovoljna.
TJAŠA KANCLER, 2. r.
OŠ Dušan Jereb
Slovenske Konjice
Kulturni dan
v petek, 14. oktobra smo imeli
na naši šoli kulturni dan. Zjutraj
smo se zbrali pred šolo. Razdelili
smo se v pet skupin. Prvošolci so
pripravili tržnico, na kateri smo
lahko vsi nižji razredi kupovali
poljske in vrtne pridelke ter sa-
dje. Ostali nižji razredi pa smo se
razdelili v štiri skupine. Naša
skupina je nizala ogrlice iz žira,
sipka, želoda, koruze in fižola.
Druga je pekla kostanje. Tretja je
lepila na kartone zrnja koruze,
sončnic, buč in fižola ter listje. Iz
tega so zlepili rože in živali. Četr-
ta je delala figure iz poljskih in
vrtnih pridelkov. Iz tega so na-
pravili vlake, ljudi, avtomobile in
smreke. Na koncu smo napravili
razstavo izdelkov. Ta dan mi je
bil zelo všeč in želim si še več
takšnih.
VESNA ZORKO, 3. r.
OŠ Boris Vinter
Zreče
Rada ohiskujem
glasbeno šolo
Glasbeno šolo obiskujem že
dve leti. Učim se harmoniko in
nauk o glasbi. Učita me tovarišici
Romana Jaušovec in Damjana
Doberšek. Rada se učim igranja
na harmoniko. Nanjo lahko zai-
gram razne durove lestvice in pe-
smice. Pri teoriji pa se učimo raz-
ne ritmične vaje, melodične vaje.
pesmice in lestvice.
JASNA DREŠČEK, 3.r.
OŠ Franja Malgaja
Šentjur
Kako me kaznujejo
starši?
Ne smem se vse popoldne igrati
s prijatelji. (MATEJA)
Ne smem gledati televizije nekaj
dni. (MARKO)
Moral sem stati v kotu pol ure.
(JANO)
Oči mi skrije za nekaj dni kolo.
(GABI)
Moral .sem se učiti dalj časa.
(ALBIN)
Po pouku moram pisati nalogo.
(MATEJ)
UČENCI 2. r.
OŠ Kompole
Naredil sem poskus
Nekega dne sem se igral izumi-
telja. Vzel sem solno kislino, mi-
lo, vosek, vžigalice, šampon in
vodo. Solno kislino sem zlil v ko-
zarec in nastrgal milo. Vse sku-
paj sem zmešal in dodal nekaj
kapljic šampona. Počakal sem
nekaj časa, da se je vse skupaj
umirilo. Dodal sem vodo in nekaj
kosov narezanega voska. To me-
šanico sem nekaj časa mešal.
Barva se je spremenila iz prozor-
ne v rjavkasto. Pomislil sem, da
bi prižgal vžigalico. Prva mi je
ugasnila, druga tudi. Šele tretja
seje prižgala, a ko sem hotel priž-
gati mešanico, je ugasnila. Četrta
je dolgo gorela. Prižgal sem me-
šanico in razneslo je kozarec. Hi-
tro sem začel brisati, ostanke ko-
zarca pa sem pometel, da ne bi
mamica kaj videla. Zelo je smr-
delo in vse sem moral prezračiti.
To meje izučilo, da ne bom niko-
li več delal poskusov.
BOŠTJAN PAVLIŠ, 6. r.
OŠ Nada Cilenšek
Griže
Moj domači kra
Moj domači kraj je S!
Je blizu Rogle in Zre
majhna vasica, v kateri s
Jurij Vodovnik. Na Sko
tudi osnovna šola, ki s
štirimi leti ukinili. Im£
carski klub. Ni trgovi.
stvenega doma, je pa vo
dov in svežega zraka. Raf
svoj domači kraj.
MAJDA DRC
OŠ Bor^
Moj tank       J
Moja najljubša igrača;
Je zelene barve. Najraje |
na pesku. Če ga pustim 2)
ga kokoši »popackajo«,
vedno pravi; »Pospravi)
Če je preveč umazan, ga
da se lahko igram v stai
Iz igrač si naredim goz<
ste in predore. Ko se i
vse pospravim.
MARKO KOF
OŠ Edvarc;
Slovenske
UROŠ HREN iz 2. razreda COŠ Stranice je narisal, kako je za
Dan mrtvih prižgal svečke padlim borcem.
Katero število moraš vpisati namesto vpraŽ,
Bodisi da opazuješ vodoravne, bodisi navpične vi^
si števila sledijo v nekem določenem zaporedju^
vilko, s katero boš nadomestil vprašaj, napiši na (
nico, ki jo pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kor
3a, 63000 CELJE do torka, 8. novembra 1988.    ,
V prejšnjo zanko se nam je prikradel tiskarski-
kljub temu pa ste jo nekateri znali rešiti. Gla.
Izidor ovčice pase. Izžrebali smo Vanjo SLAI
Varpolje 46, 63332 Rečica ob Savinji, ki bo F
nagrado Aera.
KAJ IMA TEDEN DOMAČEGA FILMA OPRAVITI
'z EVROPSKIM LETOM FILMA IN TV?
F-■-
! TDF v Evropskem
; letu filma in TV
( v resnici celo najbolj vneti lju-
bitelji filma in televizije ne vedo,
;da tja do marca prihodnjega leta
)Evropa živi v »letu filma in tele-
vizije«. Kar petindvajset evrop-
skih držav, med njimi je Jugosla-
vija, se je v Evropski skupnosti
odločilo razglasiti leto 1988 za
Evropsko leto filma in televizije.
I, Evropa se je zbala ameriške kul-
turne in informacijske dominaci-
je. Znana evropska političarka Si-
mone Veil, kije predsednica od-
bora te zanimive evropske kultur-
pe akcije, je zapisala, da bi lahko
raznovrstne strokovne in druge
.prireditve v programu Evropske-
ga leta filma in televizije prispeva-
e k »opogumljanju« Evrope. Pri
:em je mislila na razvojne možno-
sti filma in televizije. Pot k združe-
li Evropi pomagata odpirati me-
dija, ki sta zdaj pod neusmiljenim
pritiskom ameriške komercialne
jroizvodnje. Ekonomske in kul-
jUrne implikacije filma in televizi-
e zahtevajo, da se Evropa ovede
imeriške premoči in reagira.
Cvropa išče svojo kulturno identi-
eto.
rDF - evropski
dogodek?
Ali je čudno, da je jugoslovanski
;omite za film in televizijo (kot
den izmed petindvajsetih naci-
nalnih komitejev, ki v posamez-
ih evropskih državah skrbijo za
ovajanje programa evropskega le-
a filma in televizije) uvrstil teden
omačega filma med prireditve, ki
odo zapisane med evropske film-
ke dogodke? Med tiste prireditve
3rej, ki so pomagale k populariza-
iji filma kot umetnosti, ampak
jdi k popularizaciji filma kot me-
ija, ki širi spoznanja o kulturni in
acionalni identiteti človeka. Že
ekaj let je znano, kako jugoslo-
anski filmski ustvarjalci razvrš-
ajo posamezne filmske prireditve
1 festivale.
Puljski filmski festival je na
jng lestvici pomembnosti jugo-
ovanskih filmskih srečanj na pr-
2m mestu. Toda med takoimeno-
inimi   nacionalnimi   filmskimi
Dgodki, ki programsko nikoli ni-
) bili ozkosrčni, že več let med
nogimi    filmskimi    dogajanji
Jugoslaviji zavzema eno vidnej-
h mest Teden domačega filma
Celju. Najbolj znani jugoslovan-
:i filmski ustvarjalci pravijo, da
kjer ne čutijo tako izrazite in is-
ene pripadnosti domači filmski
;tvarjalnosti kot prav v Celju.
Osrednja    slovenska    filmska
edstavitev, ki je v dneh filmske-
dogajanja v Celju vselej odmer-
a več kot zgolj kurtoazni pro-
Dr stvaritvam iz drugih filmskih
sdišč v Jugoslaviji, prispeva k ti-
?mu,   kar   piše   na   primer
Evropski kulturni konvenciji:
preočevanju jezika, zgodovine,
ilture in civilizacije narodov in
žav Evrope in s tem skupne
ropske kulture in civilizacije...
Jugoslavija je lani oktobra pod-
;ala evropsko kulturno konven-
cijo. S tem se je kot 25. evropska
država vključila v največjo evrop-
sko kulturno, informacijsko akci-
jo in manifestacijo - v evropsko
leto filma in televizije 1988. Odlo-
čitev je večpomenska in zanimiva.
Jugoslavija se je tako uvrstila
kot enakopravni partner v združe-
no Evropo na področju, ki je naj-
bolj vplivno in z razvojnimi mož-
nostmi odpira človeštvu neslute-
ne perspektive. Tudi stiske in za-
gate. Kajti informacijski in kultur-
ni prostor, ki ga dobesedno obvla-
dujeta film in televizija, že dolgo
ni več samo azil človekove sprosti-
tve, marveč je vitalno vprašanje
politike, gospodarstva, razvoja in
nacionalne identitete.
Evropa se na primer hoče otresti
ameriške informacijske dominaci-
je. Prehuda filmska in informacij-
ska odvisnost od ZDA že dolgo
časa zelo moti evropske ambicije
o drugačni, to je manj ameriški in
bolj evropski identiteti. Več kot 80
odstotkov filmske in televizijske
produkcije evropskih držav ostaja
znotraj Evrope oziroma posamez-
nih produkcijskih središč. Čeprav
je Evropa zelo glasna o tem, kako
je med seboj združena, so infor-
macijske blokade med državami
neverjetno visoke. Združene drža-
ve Amerike, ki so sicer s filmi in
s televizijsko produkcijo preplavi-
le evropske kinematografe in tele-
vizijske ekrane, so pripravljene
prevzeti le majhen del evropske
filmske proizvodnje. Evropa, in
z njo Jugoslavija, pa ima v film-
skem sporedu več kot polovico fil-
mov iz ZDA. Evropa je prav na
področju filmske in televizijske
proizvodnje slabo povezana. Ne
zna skupno odgovoriti na ameri-
ški agresivni izziv. Evropa je celo
marketinško v kulturi precej šib-
kejša od ZDA. Zaradi tega se zav-
zema za skupno kulturno politiko
na področju filma in televizije.
Kulturna konvencija ponuja
misel o moderni identiteti evrop-
ske kulture, a hkrati naglasa
vrednost in posebnost kulture
vsakega naroda.
Vizija kulturne integracije Evro-
pe je možna samo z ohranjanjem
in z razvijanjem kulture evropskih
narodov in držav. Teden domače-
ga filma z razvejenim osnovnim in
spremnim programom počenja
prav to - razpira različna vpraša-
nja ustvarjalnosti, estetike in vse-
binske, tematske raznolikosti ju-
goslovanske filmske ustvarjalno-
sti. Gledalcu predstavlja bisere
nacionalnih kinematografij v Ju-
goslaviji. Uvaja ga v estetski in
poetizirani svet povsem različnih
kulturnih, jezikovnih, nacionalnih
in civilizacijskih vrednosti. Toda
njegova posebna značilnost je, da
film zmeraj umešča v socialno in
pohtično okolje sodobne jugoslo-
vanske resničnosti.
Potemtakem je utemeljena,
upravičena uvrstitev Tedna doma-
čega filma v evropski program
kulturnih akcij, srečanj in posve-
tovanj v Evropskem letu filma in
televizije 1988.
Domišljen spremni
spored
že nekaj let Teden domačega
filma skrbno izbira in domišlja
spremni del prireditve, zlasti stro-
kovna srečanja in posvetovanja.
Letošnji strokovni posvetovanji
bosta zbrali filmskovzgojne de-
lavce (gre za tradicionalno sreča-
nje, ki ga vsakič pomaga soorgani-
zirati Zavod za šolstvo SRS) in
slovenske slaviste.
Tema filmsko vzgojnega posve-
ta, namenjenega pedagoški stroki,
je v resnici kulturnopolitični in
umetniški izziv: Kosovo skozi
filmsko prizmo. Jugoslovanski
scenaristi in filmski ustvarjalci
v zadnjem času ne bežijo niti od
tabu tem niti od vsebin, ki lahko
že vnaprej zbujajo take ah drugač-
ne pomisleke in vznemirjenost.
Na puljskem festivalu, kot so zapi-
sali nekateri kritiki, seje pokazala
posrečena kombinacija med jugo-
slovanskim filmom in dogajanji
na Kosovu. V posameznih film-
skih poskusih umetniškega razu-
mevanja kosovske drame (omeniti
je treba filme Hiša ob progi. Za
zdaj brez dobrega naslova, Varuhi
megle) se da razbrati dovolj zani-
mive sociološke, politološke,
estetske in kulturološke analize,
ki gledalcu ne razvnemajo samo
filmskega interesa. Posvetovanje
Kosovo skozi filmsko prizmo je
lahko pogled v ustvarjalčevo
umetniško delavnico in obenem
srečanje s pohtiziranim ali resnič-
nim prikazom kosovskih doga-
janj. Filmskovzgojni delavci bodo
imeli priložnost za pogovor o este-
tiki, umetnosti, politiki in vzgoji.
A najprej seveda o zvestobi, oziro-
ma zavezanosti umetniški resnici.
Slovenski slavisti se bodo uk-
varjali z jezikom v slovenskih fil-
mih in z vlogo lektorjev. Slavi-
stični filmski posvet vsaki dve leti
pomaga soorganizirati sekcija za
umetnostni jezik pri RK SZDL.
Čeprav te vrste strokovni pogovo-
ri ne zbujajo širše pozornosti, pa
so dragoceni za filmsko ustvarjal-
nost. Jezik v slovenskih filmih se
praviloma odmika od knjižnega.
Največkrat se režiserji in scenari-
sti odločajo za pogovorni jezik in
narečje. Ali je to dobro ali ne, je
vprašanje, ki ne zanima samo lek-
torjev. Je pa res, da je jezik tisto
dramaturško sredstvo, s katerim
želijo ustvarjalci najneposredneje
identificirati socialno in geograf-
sko okolje filmskega dogajanja.
Žal se to pogostoma ne posreči.
Prvič kulturna
srečanja
v programu TDF 1988 ne bo ju-
goslovanskega strokovnega in
kulturno-političnega posvetova-
nja, ampak bodo prvič kulturna
srečanja z jugoslovanskimi film-
skimi ustvarjalci. Ta srečanja
(kot nekakšna kopija Štihovih po-
lemičnih večerov) bodo - javne
tribune, okrogle mize, pogovori
z vnaprej opredeljeno temo, ude-
ležili pa se jih bodo ljubitelji filma
in različni strokovni delavci celj-
skega območja. Programska no-
vost letošnjega TDF je predvsem
v tem, da ob vsebinskih pogovorih
o aktualnih filmskih in pohtičnih
temah združi strokovno profilira-
ne skupine. Na primer - pedago-
ško društvo oziroma aktiv celj-
skih prosvetnih delavcev se bo
srečal z režiserjem filma Življenje
s stricem - s Krstom Papičem. Te-
ma pogovora: razmerje med zgo-
dovino, realnostjo in estetiko
v jugoslovanskem filmu. Filmski,
umetniški pogled iz sedanjosti
v preteklost je zmeraj povedal
o sedanjosti več kot sedanjost sa-
ma. A kadarkoli so filmski scena-
risti brskali po zgodovini, bližnji
ah daljnji, so se najprej srečah
z zadržki pri protagonistih zgodo-
vine ali pri aktualni politiki. Reži-
ser filma Življenje s stricem ima
s tem nemalo izkušenj.
Obračuni s tabuji v jugoslo-
vanskem filmu ~ to je vsebinski
izziv za okroglo mizo v klubu kul-
turnih delavcev v Celju. Vpraša-
nje je skorajda večno, pripravno
za vse čase - koliko zmore umet-
nost ne samo ustvarjati novo res-
ničnost, pač pa jo tudi spreminja-
ti, to je razpihovati spopade s ta-
buji in tistimi dogmatskimi silami
v družbi, ki nočejo sprejeti neizo-
gibnih zakonitosti v razvoju člove-
kovega osvobajanja in demokra-
tičnega zorenja družbe. Ali gre
v Jugoslaviji za harmonično vza-
jemno razmerje med družbenimi
procesi in filmom kot umetnost-
jo? Ah tematski motivi v sodobnih
filmih ne razodevajo novih razse-
žij družbenih in političnih proce-
sov v Jugoslaviji. V klubu kultur-
nih delavcev bosta o tej temi govo-
rila France Štiglic in Rajko Grlic.
Tretji pogovor - o razpotjih ko-
sovske resničnosti v jugoslovan-
skem filmu - bo zbral sociologe in
politologe celjskega območja.
Kočljiva kosovska dogajanja z raz-
Učnimi interpretacijami, kakor jih
zdaj ponujajo posamezni deli Ju-
goslavije, ustvarjalcev ne morejo
pustiti hladne. Na puljskem festi-
valu je nekaj filmov pripovedova-
lo o kosovski drami. Ne gre samo
za umetniško interpretacijo proti-
slovij v pokrajini. Umetniška ana-
liza detajlov, ki so za življenje ved-
no bistvena, gledalca popelje
v razumevanje vzrokov za pojave
na Kosovu. Pogovora se bodo
udeležih ustvarjalci tistih filmskih
ekip (Za zdaj brez dobrega naslo-
va. Varuhi megle. Hiša ob progi),
ki so filme o Kosovu posneh za
minuh puljski festival.
Za marsikoga pa bo nadvse pri-
vlačen pogovor, ki naj bi odkril,
zakaj slovenski film ostaja brez
občinstva. O temi »Slovenski
film brez publike ali z njo?« bosta
na Srednji pedagoški šoli z ljubite-
lji domačega filma in s pedagpgi
govorila Franci Slak in Tugo Šti-
glic. Slovenska filmska proizvod-
nja preseneča s številom posnetih
filmov. Toda po umetniški moči
naracije in po drugih značilnostih
filmske ustvarjalnosti slovenski
film marsikdaj ne dosega privlač-
nosti jugoslovanskega filma, pred-
vsem pa ostaja brez domačega ob-
činstva. Kje so vzroki za prepad
med slovenskim filmom in občin-
stvom? Ali gre za avtorsko krizo
ali pa za avtorsko nacisoidnost, ki
ji ni mar občinstva? Ah lahko film
sploh živi brez občinstva? Najbolj
bi bilo koristno, če bi se takega
pogovora udeležil tudi predstav-
nik producentov.
V programu TDF bodo letos šti-
ri kulturna srečanja z jugoslovan-
skimi filmskimi ustvarjalci. Načr-
tovana okrogla miza v Cinkarni
o samoupravljanju kot obrobni te-
mi v jugoslovanskem filmu je od-
padla. Aktualna bo tudi prihodnje
leto. Prav gotovo pa se lahko zapi-
še, da bi kulturna srečanja z jugo-
slovanskimi filmskimi ustvarjalci
mogla obogatiti osrednjo sloven-
sko kulturno prireditev, še pose-
bej, če bi uspela prebuditi intelek-
tualni potencial celjskega območ-
ja. Kajti taki pogovori so prilož-
nost za poglobljeno polemično
razmišljanje ne samo o umetnosti,
ampak tudi o družbi in pohtiki.
JOŽE VOLFAND

NA ROB LETOŠNJIM PREMIERAM
Med enaistimi le
ena krstna premiera
Letošnji Teden domačega filma
prinaša v dneh od 8. do 15. novem-
bra na platno celjskega kina Uni-
on enajst premiernih filmov. Med
njimi je kar šest slovenskih, trije
so srbski in dva hrvaška. Izbor je
smetana filmov letošnje jugoslo-
vanske produkcije, kot je bila
predstavljena na puljskem film-
skem festivalu, dopolnjuje pa jo
edina prava letošnja krstna pre-
miera, film Remington.
Šest novih slovenskih filmov je
ponovitev lanskega produkcijske-
ga rekorda slovenske kinematogra-
fije. Pet od novih slovenskih filmov
je proizvedla Viba, Remington je
nastal v neodvisni proizvodnji
ŠKUC foruma in E-Motion filma.
Slovenska kinematografija bo tu-
di letos ponudila na ogled in v oce-
no žanrsko in tematsko razhčna de-
la. Odpadnik, ki odpira TDF, je
v režiji Boža Šprajca primer angaži-
ranega sodobnega filma, ki odpira
razmišljanja o tukaj in danes v de-
lovnih organizacijah. V ospredje
postavlja usodo prodornega in spo-
sobnega inovatorja, ki zato, ker od-
kloni sprego z vodilnimi, doživi tra-
gično dramo. V filmu blesti Ivo
Ban v glavni vlogi.
Kar trije slovenski filmi so mla-
dinski. Anton Tomašič bo predsta-
vil svoj film Čisto pravi gusar, delo
o dečku, ki med dolgočasnimi po-
čitnicami ob morju čez mejo spro-
sti svojo domišljijo in vnese v zgod-
bo po kateri televizijci snemajo
film, popolno zmedo. Tugo Štiglic
je v drugem delu Poletja v školjki
nadaljeval zgodbo iz istoimenske
slovenske filmske uspešnice. Do-
gajanje je postavil v ljubljanski
plesni klub mladih, ki ga hočejo
odrash spremeniti v zgodovinski
arhiv. Ob zgodbi, ki prikaže upor
mladih, spremljamo tudi pripoved
o ljubezni Milene in Tomaža. Jane
Kavčič pa je zelo spretno sestavil
v film zgodbico o obisku vesoljč-
kov na Zemlji, kamor pridejo na
nekakšno šolo v naravi in zaradi
nediscipline prinesejo tudi zmedo
in strah. Zelo simpatičen film Maja
in vesoljček bo navdušil staro in
mlado, posebej ob simpatičnih
igralcih.
Zadnji Vibin donesek letošnji po-
dobi slovenskih igranih filmov je
omnibus režiserjev Marcela Buha,
Andreja Stojana in Boštjana Hlad-
nika z naslovom P.S. Pod tem na-
slovom se skrivajo tri zgodbe o lju-
deh v jeseni njihovega življenja.
Nestrpno pričakujemo film Re-
mington, drugi film režiserja Dam-
jana Kozoleta, ki napoveduje nape-
to in družbeno angažirano krimi-
nalko.
Od neslovenskih filmov velja
v prvi vrsti omeniti letošnjega zma-
govalca Pulja, film Življenje s stri-
cem, ki ga je mojstrsko zrežiral Kr-
sto Papič. Gre za delo, ki govori
o prvih letih svobode in učiteljski
šoU nekje v revni Istri, kjer doživlja
mladenič svojo osebno dramo. Vse-
lej ga je podpiral stric, ugledni re-
volucionar in tudi spletke mu tako
niso mogle do živega. Ko je bil pod-
pore najbolj potreben, pa gaje stric
pustil na cedilu. Obetaven je igral-
ski nastop Davorja Janiča.
Glembajevi, režiserja Antuna
Vrdoljaka. so bržkone prva posre-
čena filmska upodobitev Krležine-
ga dela. Ob močni drami o vzponu
in padcu družine Glembajevih po-
nuja ta film prave igralske bravure,
v prvi vrsti Mustafe Nadareviča.
Film Za zdaj brez dobrega naslo-
va je eno letošnjih najbolj izvirnih
in izstopajočih filmskih del v Jugo-
slaviji. Ponuja ironičen pogled na
ljubezensko zgodbo Albanke in Sr-
ba, zraven pa se še krepko ponor-
čuje in jugoslovanske kinemato-
grafije. Ob Meti Jovanovskem so
v tem filmu izvrstni naturščiki, lju-
dje, ki so prvič stah pred kamero.
Kavka je naslov novega filma Mi-
še Radivojeviča, ki je v svojih delih
znal vedno kritično govoriti o naši
družbeni stvarnosti. To pot je
ustvaril mladinski film, ki pa govo-
ri predvsem o položaju mladih iz
dveh svetov (bogatega in revnega)
v današnji družbi, ko za otroke ni
časa in ko so prepuščeni sebi in
nerazumevanju odraslih.
Pozabljeni pa je film, ki ga je
režiral Darko Bajič in ki govori
pravzaprav o čakalnici za »Sivi
dom«. Pripoveduje namreč o življe-
nju, bolečinah in mukah mladost-
nikov, ki živijo v domu za zapušče-
ne otroke, o njihovih upanjih, veza-
nih na starše in njihovih razočara-
njih, ki peljejo v nasilje.
Vsekakor bo premierni spored
16. TDF izpolnil pričakovanja ob-
činstva.
Vodič po TDF
Tudi ob letošnjem TDF je
izšel programski katalog
z opisi vsebine in ocenami
vseh filmov 16. TDF. Ta dra-
gocen pripomoček, ki bo
olajšal odločitev, katere fil-
me si boste ogledali, dobite
brezplačno pri blagajnah
celjskih kinematografov ah
v uredništvu Novega tedni-
ka. Prav tako je na istih me-
stih na razpolago program-
ski letak, plakat 16. TDF in
vse ostalo informativno gra-
divo.
Informacije o programih
TDF lahko dobite tudi na
uredništvu Novega tednika,
telefon 29-431.
Dnevni bilten
Tudi letos bo med TDF
vsak dan izhajal informativ-
ni bilten, ki bo beležil doga-
janja in utrip med TDF v Ce-
lju. Bilten bo mogoče dobiti
vsak dan TDF pri blagajnah
kinematografov v Celju in
v press centru TDF.
Badjurove
nagrade
o letošnjih nagradah Dru-
štva slovenskih filmskih de-
lavcev slovenskim filmskim
avtorjem bo razsojala pet-
članska žirija. Sestavljajo jo:
Milena Kumer, Marjan Ci-
ghč, Miša Grčar, Marjan
Brezovar in Bojan Kastelic.
Žirija si bo filme ogledala
že v Ljubljani, v Celju pa še
skupaj z občinstvom. Razso-
jali bodo o nagradah za šest
celovečernih igranih filmov,
nagradili bodo najbolj obe-
tavnega študenta AGRFTV
in razsojali o nagradah za
kratke filme slovenskih av-
torjev.
Vse več pogovorov
Ob osnovnem prizadevanju
Tedna domačega filma prikazati
občinstvu enoletno filmsko pro-
dukcijo na slovenskem in ob tem
še najboljše filmske stvaritve iz
ostalih jugoslovanskih okolij, je
vse bolj izražena težnja tudi po
tem, da bi TDF postal še odmev-
nejši prostor za pogovore, posve-
tovanja in srečanja s filmom ali
ob filmu.
Nekaj oblik je v programu Tedna
domačega filma že utečenih. To so
v prvi vrsti pogovori filmskih
ustvarjalcev z obiskovalci filmskih
predstav, ki jih je v času film
manifestacije v Celju na deset
Tudi letos bodo organizirani p(
vori gledalcev in filmskih avto
ob pogledu premiernih fili
v dvorani doma JLA v Celju ipn
njali se bodo po popoldansl
predstavah ob pribhžno 19.30 u
številni pa bodo stekli na šolal
v delovnih organizacijah, kijih
do obiskovale filmske ekipe av
jev, v njih pa bodo ob režiseijil
igralcih še maskerji, scenograf
ostah ustvarjalci, še kako pome
ni pri nastajanju filmskega irde
Svojevrstni sta v programu 1
Kratki meter vabi!
Tudi letošnji Teden domačega
nima prinaša pester, zanimiv in
kakovosten spored kratkih filmov
slovenskih filmskih ustvarjalcev,
študentov Akademije za gledali-
šče, radio, film in televizijo, ama-
terjev, neodvisnih avtorjev, pa tu-
di spored najboljših športnih fil-
mov z minulega kranjskega festi-
vala.
Izredno obetavna je napoved no-
vih slovenskih kratkih filmov, ki
jih bomo Celjani gledah v dvorani
Malega Uniona v torek 8. in v sredo
9. novembra. Spored ponuja na
ogled in v oceno 16 kratkih filmov
iz Vibine proizvodnje, za nameček
pa še pet kratkih filmov Unikal
studia.
Vibini kratkometražniki ponuja-
jo predvsem obilje novih animira-
nih filmov z uveljavljenimi avtorji.
Pojavljajo se filmi Konija Steinba-
cherja, Zdravka Barišiča, Bojana
Jurca in Branka Ranitoviča, ki
predstavlja kar šest novih epizod
risanke o medvedku Bojanu. Med
deh ostalih avtorjev je treba opozo-
riti na nove kratke filme Miroslava
Zajca, Janeza Marinška, Igorja Pe-
dička, Rajka Ranfla in Milana Lju-
bica.
Unikal studio bo predstavil filme
iz serije Slovenija, ki se pojavlja
v obhki šestih skoraj polurnih del
o naši dežeh z naslovi Pomlad, Po-
letje, Jesen, Zima in Peti letni čas,
medtem ko film Slovenija design
še ne bo izgotovljen.
Večeri v Malem Unionu se b
nadaljevali z izborom najbol
športnih filmov, ki jih je Te
posredoval Interfilm festival
Kranja. Videli bomo bolgarska
ma Devet korakov (o atletinji i
ki Kostadinovi) in Stenmai
drugi tek (intervjuji s Steni
kom). Kanadski film Otroci
ske (film o smučanju in olin
skem duhu), kubanski film
dva, tri, zdaj (o boksarskih tre
jih), češki film Akrobati na sne
smučarskih akrobatih), ter risj
Kaj menite o tem, gospod bar
Coubertinovih načehh). Iz Fra
bosta dva filma - Dakar Eksj
(motocikhstični rally) in Pon
konji (o kombinaciji rodea in n
krosa), spored pa zaključuje i
žarska risanka Ikarusove dogO
ščine. j
V večeru amaterskih filmoV
mo v soboto, 12. novembra vi
izbor najboljših letošnjih slo
skih amaterskih filmov.
V večeru filmov študei
AGRFTV pa bo v ponedeljek
v Malem Unionu filmska predsl
tev in v torek 15. v KLjUBu vi
predstavitev letošnjih filmov
dentov slovenskega filmskega
delka na Akademiji. Slednja bc
vezana tudi s srečanjem in pog'
ri s študenti.
Privlačnost naštetih film
sporedov dopolnjuje še ena po
organizatorjev 16. TDF. Ogled ^
teh filmskih predstav bo t
plačen.
LoVI JUGOSLOVANSKI FILMI
Več možnosti za gledalce
I^etošnji teden dmačega filma je
jjsnovan tako, da bo vsem Celja-
^ni in ostalim zainteresiranim
^nudil več možnosti za ogled ti-
jjf, filmov, ki dejansko predstav-
jjjo smetano letošnje jugoslovan-
'ijj filmske proizvodnje. V kinih
ijetropol in Dom bo namreč letos
iljiinstvo lahko videlo vsa naj-
i^ljša letošnja filmska dela,
,|(ljučno z vsemi filmi, ki se bodo
,fteli v premiernem sporedu kina
joion.
Na kratko - vsi premierni filmi se
lodo ponovili tudi v kinih Metro-
ol in Dom, še pet novih domačih
jtnov, ki zaslužijo vso pozornost
bčinstva, pa bo spored zaokrožilo
smiselno, kakovostno in privlač-
0 filmsko ponudbo. Ob filmih,
katerih smo že pisali v prispevku
premiernem sporedu, se pojavlja
» pet naslovov. Srbsko-argentin-
li film Pot na jug prinaša zanimi-
0 melodramo o usodi upanj in pri-
jkovanj bolne deklice iz revne
almatinske Zagore v daljnji Ar-
entini, kamor jo pod pretvezo za-
ona, a z namenom, da bo prosti-
itka v javni hiši, zvabi bogat Ar-
»ntinec jugoslovanskega porekla,
filmu blesti nov up jugoslovan-
[6 kinematografije igralka Mirja-
j Jokovič.
Nova komedija Slobodana Šijana
ima naslov Skrivnost samostan-
skega žganja. Prinaša pripoved
o bogatih Američanih, ki hočejo na
vsak način priti do recepta za ču-
dežno samostansko žganje in pri
tem ne varčujejo z dolarji. Problem
na jugoslovanski strani je le, da je
samostan že davno zapuščen in, da
menihov, ki poznajo recept, že
zdavnaj ni. So pa takšni in drugač-
ni prevaranti, ki to komedijo pripe-
ljejo do Dopolnega absurda, v kate-
rem je Sijan znal prisoliti zaušnico
tako naši velikopoteznosti in la-
komnosti, kot naivni ameriški po-
slovnosti. Ko je vpletel še Evropo
z njeno konferenco o sodelovanju,
je naredil klasično komedijo zmeš-
njav.
Žarko Dragojevič je za svoj film
Hiša ob progi v Pulju pobral areni
za režijo in scenarij. V filmu pa je,
v slogu novinarske reportaže, izpo-
vedal pretresljivo in prepričljivo
pripoved o srbski družini, ki je
pred nasiljem Albancev pobegnila
s Kosova, v novem okolju pa nale-
tela na nove, nepremostljive teža-
ve. Odličen je v tem filmu Ljubiša
Samardžič.
Slobodan D. Pešič je s svojim pr-
vencem Primer Harms v jugoslo-
vansko kinematografijo stopil »na
velika vrata«. Ustvaril je imenitno
delo o ruskem avangardistu Dani-
elu Harmsu, človeku, ki je v svojih
delih opisoval »primere«, ki jih je
sanjal, potem pa so se mu zares
pripetili. Na izjemno izviren način,
v povsem svojskem filmskem jezi-
ku, ki spominja na najboljša dela
Wima Wendersa, je s svojim fil-
mom dobesedno navdušil, po svoje
pa tudi šokiral. Film je posnet
v svojski tehniki, kjer je središče
dogajanja vselej črno-belo, ostala
mizanscena pa se preliva v nena-
vadnih pastelnih barvah. Izvirno,
zanimivo, umetniško dovršeno!
Film Brata po materi, ki ga je
režiral srbski režiser Zdravko Šo-
tra, pa,prinaša ob odlični interpre-
taciji Žarka Lauševiča in Slavka
Štimca (imenitni so v stranskih vlo-
gah tudi Mira Furlan, Sonja Savič
in Peter Božovič) zgodbo o polbra-
tih. Starejši je sin hrvaškega kmeta,
ustaša, ki med vojno pade, mlajši
pa srbskega partizana, ki so po voj-
ni pregreši proti zakonom in napra-
vi samomor. Brata se spoznata po
pismih, v katerih si izpovesta usodi
svojega učitelja. Starejši nosi pečat
ustaša in kot emigrant v obdobju
Maspoka tudi deluje kot ustaš,
mlajši, izzvan, postane morilec. Ju
bo usoda združila?
Spored kina Metropol in Dom, to
lahko mirno zapišemo, še nikoh ni
bil tako privlačen in kakovosten
kot prav v času 16. TDF.
srečanj
ii srečanji filmarjev s krajani
jnika in delavci Opekarne iz Lju-
Ine. Svojevrstni zato, ker sta
ivzaprav nepredvidljivi. V obeh
ijih prav tekmujejo, kdo bo do
mskih ustvarjalcev (letos bodo
stje na Ljubečni avtorji filma Od-
dnik, Vojnika pa filma Čisto pra-
gusar) bolj gostoljuben in v raz-
roru z njimi bolj prisrčen. Slo-
iski filmski ustvarjalci ti sreča-
: že dobro poznajo in cenijo
' leprav so predstave premiernih
I nov izven Celja mišljene le kot
)jekcija filma s predstavitvijo
nskih avtorjev, pa so izkušnje
steklih let pokazale, da se znajo
'evreči v zanimiv pogovor gle-
Icev s filmskimi delavci. Sponta-
razgovori po ogledu premiernih
nov so se razvili v mnogih ki-
ivoranah izven Celja. S tem do-
ujejo, da si občinstvo žeh pogo-
I ov o filmih, njihovemu nastaja-
in sporočilu, hkrati pa nalagajo
anizatoijem TDF odgovornost
to, da te pogovore ali srečanja
im večjem številu tudi omogo-
Mladi bodo prišli
na račun
Najbolj bodo na svoj ra-
čun na letošnjem TDF prišli
mladi, saj bodo videli kar
pet novih mladinskih fil-
mov. Štirje od njih bodo tu-
di v premiernem sporedu.
Vsi pa se bodo ponovili
v programu celjskega kina
Dom in tudi na Polzeli, kjer
tradicionalno pripravljajo
Teden mladinskega filma.
V mladinskem sporedu
bodo mladi videli filme Po-
letje v školjki II, Čisto pravi
gusar. Maja in vesolj ček in
Kavka, o katerih smo nekaj
zapisali že v prispevku o pre-
miernih filmih. Program
v kinu Dom in na Polzeh pa
bodo dopolnili še letošnji
film Stanka Crnobrnje Ne-
koč je bil snežak (z zgodbo
o prijateljstvu otrok s sneža-
kom), pa film Franceta Šti-
glica Pastirci (o prijateljstvu
in ljubosumju otrok) in izbor
slovenskih risank, seveda pa
ne bo manjkal niti prvi del
Poletja v školjki.
gorenje c^ene/d// //' pokrovitelj
Omogočajo TDF
Programsko tako obsežne, orga-
nizacijsko zahtevne in vsako leto
tudi bolj drage kulturne manife-
stacije, kakršna je Teden domače-
ga filma, ne bi bilo mogoče pripra-
viti brez zares velikega razumeva-
nja in pomoči organizacij združe-
nega dela s Celjskega, občinskih
in republiške kulturne skupnosti,
skupščine občine Celje in drugih.
Tudi po tej poti vsem, ki so letos
pomagali, najlepša hvala.
In kdo vse je letos priskočil na
pomoč s finančno podporo? V prvi
vrsti je to Gorenje, ki je že drugo
leto zapored generalni pokrovitelj
Tedna domačega filma. Celjska Ko-
vinotehna je prevzela pokrovitelj-
stvo nad filmskimi sporedi TDF,
konjiški Konus pa nad spremnim
sporedom.
Posamezne premierne filme bo-
do gostili Ingrad, Zarja Petrovče,
Cinkarna, Gradiš Celje, Ljubljan-
ska banka - splošna banka Celje,
Aero, STC Javna skladišča Celje,
Zavarovalna skupnost Triglav - ob-
močna skupnost Celje, Etol, Zlatar-
ne in Tkanina Celje.
Ostale sporede TDF pa so podpr-
li še Avto Celje, krajevna skupnost
Vitanje, kulturni skupnosti Žalca
in Šentjurja, mozirski Elkroj, ERA
Vino Šmartno ob Paki, Zdravihšča
Dobrna in Rogaška Slatina, Merx
Celje, Ljubečna Celje, Izletnik,
EMO in Unior.
Šentjurski Alpos pa je s prevze-
mom pokroviteljstva omogočil do-
bro delo letošnjega press centra
Tedna domačega filma.
Vsem naštetim je treba prišteti še
številne druge delovne organizacije
in skupnosti, ki so pomagale pri
organizaciji posameznih prireditev
ali pa so jih podprle z materiali,
denarjem ah drugače.
Glavni organizator 16. TDF je
uredništvo Novega tednika in Ra-
dia Celje, soorganizatorji pa so Ki-
nopodjetje Celje, Zavod za kultur-
ne prireditve Celje, Viba film Ljub-
ljana, Društvo slovenskih filmskih
delavcev Ljubljana, Zavod za šol-
stvo SRS, revija Stop in Sekcija za
umetnostni jezik pri RK SZDL.
16. TDF so podprh Izvršni svet
skupščine občine Celje, repubhška
in celjska kulturna skupnost ter
ČGP Delo iz Ljubljane.
'DF izven Celja
Veliko predstav letošnjega Ted-
^omačega filma se bo odvrtelo
'i v krajih izven Celja. Sicer pa
kie dolgoletna tradicija TDF.
^. katere filme bodo kje lahko
V Vitaiuu bodo gledah film
Nnik, v Šentjurju film P. S.,
Nazarjah drugi del Poletja
Joljki, v Šmartnem ob Paki film
^0 pravi gusar, v Rogaški Slati-
''fn Življenje s stricem, na Do-
brni film Glembajevi, v Žalcu film
Maja in vesoljček in v Titovem Ve-
lenju film Remington.
V Vojniku bo v času TDF pred-
stava filma Čisto pravi gusar, na
Ljubečni pa predstava filma Od-
padnik.
V času, ko zaključujemo redakci-
jo te priloge, še tečejo pogovori za
film v Zrečah, kjer bo občinstvo
videlo enega od naslednjih filmov
- Kavka, Za zdaj brez dobrega na-
slova ali Pozabljeni. So pa še tudi
možnosti, da bi katerega od teh fil-
mov zavrteh tudi v Titovem Ve-
lenju.
Vseh zunanjih primier se bodo
udeležile tudi ekipe ustvarjalcev
filmov, tako tistih, ki so za kamero,
kot igralcev. Vse to bo ponudilo
dodatne možnosti za srečanja in
pogovore o filmih, ki jih ima občin-
stvo silno rado, izjemno pa so takš-
ni pogovori dragoceni za filmske
ustvarjalce.
Milan Kučan bo
odprl TDF
Predsednik Predsedstva
CK ZKS Milan Kučan bo
slavnostni govornik na
otvoritvi 16. Tedna domače-
ga filma v Celju. Slovesnost
se bo pričela 8. novembra
ob 20. uri v kinu Union.
Nagrade igralcem
V letošnji žiriji, ki bo raz-
sojala o igralskih dosežkih
v slovenskih filmih, ki bodo
prikazani na TDF, sta novi-
narja revije Stop in Novega
tednika in Radia Celje Jel-
ka Sežun ter Brane Piano,
žiriji pa bo predsedovala
igralka Semka Sokolovič-
Bertok.
Vitez po meri
občinstva
Tudi na letošnjem Tednu
domačega filma bodo gle-
dalci slovenskih premier-
nih filmov, ki jih bodo vrte-
li v kinu Union, glasovali za
najboljši celovečerni slo-
venski film, posnet v prete-
klem letu. Tisti film, ki bo
dobil največ glasov, bo pre-
jel Celjskega viteza, ki ga je
naredil oblikovalec Ljubo
Mlinaric. Doslej so nagrado
Celjski vitez prejeli: Andrej
Mlakar za film Christopho-
ros, Tugo Štiglic za Poletje
v školjki ter Matjaž za film
Moj ata socialistični kulak.
Vstopnice že
prodajajo
V Kinopodjetju že proda-
jajo abonmaje in vstopnice
za ogled filmov TDF.
Tako velja komplet
vstopnic za ogled programa
kina Union 20 tisoč dinar-
jev, če se odločate za popol-
danske in večerne predsta-
ve ter 14 tisoč dinarjev za
premierne predstave, ki se
bodo pričenjale ob 15.30 uri.
Abonmajska vstopnica za
ogled novih jugoslovanskih
filmov v kinu Metropol ve-
lja 14 tisoč dinarjev. Cene
vstopnic za ogled posamič-
nih filmskih predstav na
TDF pa so takšne: kino Uni-
on - 3000 dinarjev za ogled
popoldanskih in večernih
predstav, za projekcije, ki
se bodo pričele ob 15.30 uri
bo treba odšteti 2000 dinar-
jev. Prav toliko bo veljala
tudi vstopnica za ogled fil-
mov iz programa Novih ju-
goslovanskih filmov v kinu
Metropol in Dom, medtem
ko bo vstopnina za mladin-
ske filme v kinu Dom 1500
dinarjev. Za ogled sporeda
kratkih filmov v Malem
Unionu bo vstop brez-
plačen.
V goste prihaja
Arsen Dedič
Prva prireditev, ki sodi
v okvir letošnjega Tedna
domačega filma, bo zagoto-
vo privabila mnoge glasbe-
ne sladokusce v dvorano
Narodnega doma v Celju,
kjer bo v soboto, 5. novem-
bra ob 19. uri gostoval Ar-
sen Dedič.
Na kratko o njem, ki bi
glede na svojo bogato
ustvarjalnost lahko polnil
cele časopisne strani: pes-
nik, skladatelj, šansonjer,
skratka, umetnik. Uvodoma
bo gost iz Zagreba predsta-
vil drobec iz svojega glasbe-
nega ustvarjanja za film, za-
tem pa bo pripravil še celo-
večerni koncert šansonov.
Vstopnice za koncert Arse-
na Dediča je mogoče kupiti
v oglasnem oddelku Novega
tednika ter v poslovalnici
Slovenijaturista, cena pa je
3000 dinarjev.
3. NOVEMBER 1988
DANAŠNJE STANJE SLOVENSKE FILMSKE PROIZVODNJE
Ol ta preliubi film
v trenutku ko sem pregledoval
pošto, v kateri je bil tudi prvi
bilten letošnjega Tedna domače-
ga filma, je zazvonil telefon.
Oglasil se je Branko Stamejčič
s prošnjo naj za Novi tednik napi-
šem nekaj o današnjem stanju
slovenske filmske proizvodnje.
Želja je sovpadla z zbadljivimi
ugotovitvami mojih sodelavcev,
da sem zrel za Guinnesovo knjigo
rekordov: pred dnevi sem bil pe-
tič zapored (nikoli »ponovno«
temveč »vedno znova«) imeno-
van za vršilca dolžnosti direktor-
ja in umetniškega vodjo Viba fil-
ma. Tistim, ki so javno v časopi-
sih napovedovali skorajšnje raz-
sulo Viba filma, sem v Biltenu
letošnjega pulskega filmskega fe-
stivala pojasnil, da bi nam prav
prišlo še nekaj tovrstnih kriz in
razsul. Odkar traja tako »ve-de«
stanje, ki je po svojih občasnih
misterioznih dogodkih bolj po-
dobno tistim afriškim »wu-du«
čarovnijam, smo sanirali pro-
gramske in produkcijske zao-
stanke za leto 1986, izpolnili plan
leta 1987, ob maksimalnih podra-
žitvah in številnih nevšečnostih
predvsem materialne in kadrov-
ske narave relativno tekoče ali
z minimalnimi zaostanki izpol-
njujemo plan leta 1988.
V zadnjih dveh letih »dobavlja-
mo« TDF v Celju optimalno števi-
lo slovenskih filmov, celovečernih
in tistih kratkih, ki jih itak nihče
ne gleda. Prav zabaven je ta hec!
Leta 1987, joj kaka kriza je bila
takrat, smo imeli na beograjskem
festivalu kratkih filmov rekordnih
17 del in smo se po številu izdela-
nih filmov uvrstili na prvo mesto
v Jugoslaviji. Leta 1988, joj kako
so bili to težki časi, še hujši kot
leto poprej, smo predstavili v Beo-
gradu 18 kratkih filmov. In v Pu-
Iju kar 9 celovečernih igranih! Kar
zadeva kvantiteto in organizacijo
dela ni bilo tako obsežne proiz-
vodnje odkar obstaja slovenski
film. Kar pa zadeva kvaliteto bo
pa sodil čas, kajti ta je najboljši
sodnik.
Mnogi filmi z uglednimi prizna-
nji (vsaj tako smo tedaj mislili) so
že pozabljeni in številni filmi, ki
niso bih deležni nikakih priznanj,
nam še živijo v spominu. Zato se
ob takih in drugačnih sklepih žirij
ni vredno razburjati, saj filme de-
lamo, vsaj delali naj bi jih, za gle-
dalce, ne pa za žirije. Čeprav, res-
nici na ljubo priznam, da mi ni
bilo neprijetno pri srcu, ko smo
prejemali nagrade, niti nekoč za
Idealista v Pulju, Moskvi, Celju,
Sopotu, Nišu, niti letos za Oblast
v Berlinu... Vesel sem bil priz-
nanj za Srečo na vrvici v Teheranu
in za Poletje v školjki v Gifonni
Valle Piana, da o Celju ne govo-
rim, že zato ne, da mi Celjani ne bi
očitali, da jim ležem nekam...
Dlje ko sem na svetu, bolj sem
prepričan, da so vse dobre in slabe
stvari na svetu pravzaprav zaradi
novinarjev. Kar je dobrega napiše-
jo in kar je slabega tudi napišejo,
samo z malo večjimi črkami in
bolj udarnimi naslovi.
Odkar sem pri filmu in letos
praznujem svojo tridesetletnico
ko sem kot študent nekdanje AIU
(Akademije za igralsko umetnost
- danes Akademije za gledahšče,
radio, film in televizijo) prvič so-
deloval pred kamero, ne pomnim,
da bi slovenski filmski producent
dobil neko premijo, gmotno na-
grado ali vsaj medaljo časti (če že
ne orden) za to, ker je ustvaril po-
goje za nastanek dela in pomagal
soustvarjati delo, kije Jugoslaviji,
Sloveniji, naši kulturi in našemu
narodu prineslo ugledno svetovno
priznanje in zaradi katerega so bi-
le oči evropske javnosti nekaj tre-
nutkov uprte v ime JUGOSLA-
VIJA.
Organizacijski odbor
Razmišljam, o čem bi pisal po
tem tako široko zastavljenim pod-
naslovom, ki ga predlagajo Celja-
ni? Listam po prvi številki biltena
in glej ga zlomka - tema se ponuja
kar sama od sebe: v organizacij-
skem odboru letošnjega TDF ni
niti enega filmskega delavca. Med
soorganizatorji smo Kinopodjetje
Celje, Viba film. Društvo sloven-
skih filmskih delavcev... a v orga-
nizacijskem odboru tedna sloven-
skega filma ni niti enega sloven-
skega filmarja, tistega, ki z dušo
in s srcem živi s filmom in za film
ter seveda tudi od filma. Povsod
po svetu so organizatorji operativ-
ci, a povsod imajo v svojih vrstah
tudi cineaste, teoretike ali prakti-
ke, odvisno od potreb. Sicer pa,
kaj bi se človek razburjal! Če eko-
nomisti ugotavljajo, da jih nihče
ne vabi k sodelovanju, ko razne
vlade v Jugoslaviji že četrt stoletja
pripravljajo eno reformo za drugo,
inflacija, tudi besedna, pa kar na-
prej narašča, zakaj bi se filmu go-
dilo drugače. To verjetno sodi
k jugoslovanski folklori. In Celje
je tudi v Jugoslaviji! (Če bo kdo na
tem mestu vzdihnil »nažalost«
- tega nisem rekel jaz!) Sicer je pa
morda bolje, da nas ni zraven in da
smo le neke vrste »zunanji opazo-
valci«, bomo vsaj lahko kritizirah,
kar je tudi del jugoslovanske fol-
klore. In krivi ne bomo, če bo kaj
narobe..
ZK - gonilna sila
Dandanašnji se toliko piše
o Zvezi komunistov, da si takega
pisanja, kot je tole, brez ZK sploh
ne moremo zamisliti. Kadar je kje
kak plenum, konferenca, zborova-
nje in ko se sestajajo zlasti višji
partijski forumi, človek gleda tele-
vizijo kot najbolj napeto kriminal-
ko. Načelo vsakega tovrstnega fil-
ma je: kdo bo koga. In sestanki
ZK, najsi bodo v Prištini ah Beo-
gradu, se odvijajo po solidni dra-
maturgiji političnih trilerjev. Če
želimo uspeh letošnjemu TDF
molimo, da ne bo v tem času nobe-
nega partijskega plenuma in da
ljudje ne bodo gledah televizije
pač pa bodo šli v kino. Če se bodo
odpravili gledat Odpadnika, se
jim bo zdelo, kot da so v neki od
domačih fabrik. Ali pa tudi ne! Ko
sem nekaj stavkov nazaj predlagal
da molimo, sem mislil čisto zares.
Kajti čeprav ateist, globoko veru-
jem da Bog je. V zadnjem času
sem na številnih sestankih ZK, ki
jih je TV prenašala v živo od naj-
višjih partijskih funkcionarjev kot
so Kučan, Šuvar in drugi slišal:
Bog daj... Bog pomagaj... da Bog
da, da tako bude..., da sem postal
na srednja leta resno vesel, da so
me starši in stari starši, čeprav ne-
bogljenega in proti moji volji, ko-
maj nekaj dni starega, peljali h kr-
stu ... Morda mi bo še prav prišlo?
Pisati o današnjem stanju slo-
venske filmske proizvodnje in no-
bene ne reči o ŽK verjetno res ni
prav. V starih dobrih časih, ko
sem bil še priden in član ZK, tudi
sekretar sem bil, nas je bilo na
Viba filmu okrog 100 in 00 ZK je
štela okrog 20 članov, število je
nihalo od 18 do 23. Članov Dru-
štva slovenskih filmskih delavcev
je bilo mnogo manj kot danes in
če vse skupaj spremenilo v stati-
stične podatke bi rekli, da je na
5 delavcev Viba filma prišel 1 član
ZK. Danes je na Vibi okrog 60 in
med njimi 2 člana ZK ali na 30
delavcev 1 član. Nedavno je stari
filmski maček Dušan Povh, dol-
goletni režiser številnih kratkih
filmov, montažer in pred leti di-
rektor Viba filma ponudil zanimiv
daj-dam: dam dve mesečni člana-
rini ZK za 1 sestanek 00 ZK. Ker
tudi na tako privlačno ponudbo ni
dočakal tistega enega sestanka, se
je navehčal. Moja tajnica tudi. Da
se je Povh naveličal čakati na svoj
partijski sestanek še razumem.
Ampak tajnica?
Samoupravljanje kot
obrobna tema ...
Prosim nikakršnih očitkov zara-
di tega podnaslova. To je samo
eden od naslovov kulturnih sre-
čanj letošnjega TDF. Da pa samo-
upravljanje ni povsem obrobna te-
ma v Viba filmu pričajo sledeči
podatki: - od 22. septembra 1986
do 18. oktobra 1988, v trajanju
mandata sveta Viba filma, čigar
rezultate dela smo med drugim
gledali na lanskem in letošnjem
TDF, je ta svet imel 21 sej, pro-
gramski svet je imel 19 sej, komi-
sija za delovna razmerja 20, komi-
sija za družbeni standard 3 seje,
odbor za gospodarjenje 20 sej, dis-
ciphnska komisija 4 seje, inven-
turna komisija 5 sej, odbor za SLO
in DS 1 sejo, komisija samouprav-
K razmišljanju o današnjem
stanju slovenske filmske proiz-
vodnje smo povabili režiserja
Milana Ljubica, v.d. direktorja in
umetniškega vodjo Viba filma,
sicer pa sopotnika celjskega TDF
že od vsega začetka.
nega delovnega nadzora 9 sej, ko-
misija za pripravo samoupravnih
aktov 4 seje in navsezadnje sploh
ni čudno da se ZK ni sestajala -ja
kdaj naj bi se pa? Sindikat - ta pa
deluje. Na vseh teh sestankih so
samoupravljalci odločali o obrob-
nih temah, kajti o glavnih je bilo
že vse odločeno, zunaj in drugje.
Ali pa znotr^ in po drugih dele-
gatih.
Vzemimo primer programskega
sveta. Je posvetovalni organ, ki
šteje 9 članov, vseh 9 je zunanjih.
Nima pravice odločanja, temveč le
daje mnenje o programu, svetuje,
priporoča... A ugledne pravice, ki
se skriva za pomembnim imenom
»programski svet« mu ne gre
odrekati, zato scenarije bere, oce-
njuje, predlaga posege... Na eni
seji ki traja povprečno 3 ure, pro-
gramski svet obravnava v pov-
prečju 4 scenarije za celovečerne
filme. Vsak scenarij šteje okrog
100 do 150, v nekaterih primerih
tudi 200 strani. Članov je več kot
rečeno 9. Razmnožiti je treba 10
izvodov kajti tu je še v. d. umetni-
ški vodja in en izvod ostane v arhi-
vu. Seštevajmo: 10 izvodov vsake-
ga besedila krat povprečno 150
strani da 1500 strani, krat 4 scena-
riji znese 6000 strani krat 300 di-
narjev fotokopija znese 1.800.000.
dinarjev. Toliko stane samo raz-
množevanje tekstov za 1 sejo pro-
gramskega sveta, ki, kar je razum-
ljivo, lahko tekst sprejme, zavrne,
dopolni s svojimi sugestijami, ki
jih avtor nato upošteva, predeluje,
ponovno prinese... V preteklem
dveletnem obdobju, kar kot v. d.
intenzivno spremljam delo, vedno
s časovno omejenimi pooblastili,
so nas seje vseh zgoraj naštetih
organov po cenah oktober 1988
stale najmanj toliko, kot stane en
kratek film. Pri tem ne upoštevam
vrednost dela temveč zgolj materi-
alne izdatke, kopiranje, poštnino
itd.
Slovenski film brez
občinstva ali z njim
v zadnjih dveh letih je bil stor-
jen pomemben korak naprej, če-
prav še zdaleč z njim ne moremo
biti zadovoljni. Od nekaterih do-
kaj hermetičnih filmov smo se
usmerili k bolj gledljivim temam.
A s slovenskim filmom je tako kot
z našim gospodarstvom. Toliko let
smo se šli politično ekonomijo, da
preprosto nismo sposobni čez noč
prekiniti s to prakso in prestopiti
v tržno gospodarstvo. In pri filmu
je tako, da smo leta in leta odločali
v imenu nekakih »družbenih inte-
resov«, vehkokrat v telesih izven
delovne organizacije, na katero
smo potem zvalili krivdo za slabe,
nekomunikativne, negledljive fil-
me. In ko je celo v nekih odborih,
komisijah ah svetih prevladala
stroka, da ne rečem pamet, vedno
se je na koncu zalomilo drugače.
Pri nas je po zakonu odgovoren
direktor. Prav tako po zakonu od-
ločitve sprejema svet delovne or-
ganizacije, ki pa seveda za nič ni
odgovoren. Direktor, kije odgovo-
ren, je odgovoren dvakrat: če ne
izvrši sklepa sveta je odgovoren
prvič in če ga izvrši, sklep sam po
sebi pa ni nujno dober, je odgovo-
ren, ker je realiziral nekaj, kar ni
dobro. V materijalni proizvodnji,
kjer so mnoge stvari izračunljive
in dokazljive, je odločitev lažja.
Pri filmu, ki sodi v področje kultu-
re, kjer vlada nedotakljiva in
z ustavo zajamčena svoboda
umetniškega ustvarjanja, pa je
pravzaprav režiser tisti, ki si je iz-
boril določene pravice in se obna-
ša kot da dela dobesedno svoj
film, delovno organizacijo in za
njo Kulturno skupnost pa ima za-
to,^da plačujejo njegove račune.
Če v našem sistemu nizkih plač,
slabo nagrajenega dela, stimulaci-
je, ki ima bolj simboličen pomen,
ne moremo govoriti o omembe
vrednem nagrajevanju, potem ne
more biti govora o omembe vred-
nih kaznih. Če je direktor vreden
tri snažilke, na taka razmerja se
nižajo naše plače v družbenih de-
javnostih, zlasti v kulturi, in če je
režiser celovečernega igranega fil-
ma po svojem delu »vreden« di-
rektorjevo letno plačo, dela ima pa
tudi za leto dni,. potem mu na
majhnem slovenskem in za film-
ske pojme tudi majhnem jugoslo-
vanskem trgu, ki je povrh raz-
drobljen še na dve pisavi in nekaj
jezikov narodov in narodnosti, res
ni možno ustvariti dohodka, ki bi
izjemno posegal v sistem nagraje-
vanja v pozitivnem ali v negativ-
nem smislu. V takih pogojih pa
avtor dela »svoj« film in se kaj
malo meni za občinstvo. Dobljena
priznanja ne prinašajo materialne
stimulacije, ne posameznikom, ne
delavni organizaciji, iztržek spričo
inflacije zvodeni, družba, ki kultu-
ro, torej tudi filme, financira, pa
ANNte EUROPEENNE DU CiNEMA
ET DE LA TEIEVISION 1968
EUROPEAN CINEMA
AND TELEV1SION VEAR 1988
3. NOVEMBER 1988
uibj
3
jim v bistvu namenja določena
povprečja, proračunsko zasnova-
na na logiki »toliko kot lani, pove-
dano za stopnjo dogovorjene valo-
rizacije«, ob tem pa seveda preko
svojih teles, SIS, odborov znotraj
njih in drugih sorodnih forumov
izpolnjuje svoj »širši družbeni in-
teres«. V imenu tega interesa ima-
nio v Mariboru nerentabilno leta-
lišče, v Celju se ustavi proti Ljub-
ljani namenjena hitra cesta, ki je
od Maribora sem samo še polhitra
polcesta... in da ne naštevam na-
prej ... Odločno zagovarjam film
za občinstvo in z njim. A preboj
v to smer terja marsikatero spre-
membo.
Sem sodijo sistemske spremem-
be, kijih štejem med lažje, menim,
da bo težje z miselnimi spremem-
bami. Kajti: kar se Janezek nauči,
to Janezek zna. In Janezek se je
nekaj desetletij učil, da mora dela-
ti v »širšem družbenem interesu«,
ne pa se ozirati, tako kot tisti grdi
kapitalisti, na profit, zahteve trga,
želje občinstva...
Zanimivo: v politiki smo si žele-
U podporo množic, z ljudstvom
napolnjena zborovanja, na marsi-
katerem drugem področju pa smo
bili veseli neke ekskluzivnosti, za-
ničevali smo javnost, se požvižgali
na občinstvo... V Celju smo v pre-
teklih 15 letih imeli priložnost vi-
deti vse vrste filmov, zato o uspe-
hih in neuspehih, sodeč po tem,
kar ljudem ostaja v spominu, mor-
da Celjani lahko najlažje presoja-
jo. Spomnite se malo slovenskih
filmov: tisti, ki so vam ostali v le-
pem spominu morajo imeti nekaj
v sebi, ni hudič. Ima pa ta mali
Pisali smo že o tem, da je Viba
film prikazal na letošnjem 35. fe-
stivalu jugoslovanskega igrane-
ga filma v Pulju 9 celovečernih
igranih filmov. Ob tem je ostala
povsem neopažena ali vsaj pre-
malo poudarjena vest, da je Viba
film prejel nagrado za najboljši
producentski nastop na festiva-
lu, za najboljšo celovito predsta-
vitev slovenskih filmov, za naj-
boljši plakat in najboljšo celost-
no podobo propagandnega gradi-
va. Kot ilustracijo objavljamo
plakate in prospekte nekaterih
slovenskih filmov.
slovenski Liliput nekaj, kar svet
ne verjame: 5 gledahšč, dve operi,
dva TV sporeda in ničkoliko radij-
skih, dva ducata založb, kup časo-
pisov, dva simfonična orkestra,
svoj nacionalni film, zato pravza-
prav nerad pišem zgolj o sloven-
skem filmu - le-ta je del slovenske
kulture in v njej je prisoten že več
kot štiri desetletja. Skušal sem na
hitro sešteti: TDF spremljam že
od vsega začetka, v 15 letih ob obi-
sku 30 do 40 tisoč obiskovalcev, se
je nabralo za pol milijona gledal-
cev. Kar čedno število!
Tako! Število zaukazanih strani
se je nabralo, pa še kaka vrsta čez.
Ura gre zopet proti jutru in za me-
noj je še ena na pol prečuta noč.
Žena se jezi, da razen za film ni-
sem več za nobeno rabo. Ljubica,
tako je ime moji tajnici, bo zjutraj
po podočnjakih ugotovila, da je
šef zopet nekaj delal in ker ni na-
span, bo siten v službi; ljubica
- pisano z malo začetnico v smislu
ženske, ki jo ljubiš, priležnice ali
vzemite kakor hočete, ne bo rekla
nič. Nimam je, kje pa naj še za to
najdem čas? Branko Stamejčič bo
vesel, ker bo tekst prišel pravi čas
v tiskarno. Boris Rosina bo kot
urednik odkljukal še eno realizira-
no nalogo. In vi spoštovani bralci,
ki vse to berete? Upam, da boste
ugotovili, da današnje stanje slo-
venske filmske proizvodnje ni
v ničemer drugačno od stanja
v kaki tovarni, šoli, zdravstvenem
domu... Same težave!
O teh pa sploh nisem pisal. Niti
o tem, kolikokrat moramo teči za-
radi denarja na kulturno skup-
nost, ki je kar naprej blokirana.
Niti o devizah s katerimi kupuje-
mo filmske trakove. Niti o likvid-
nostnih težavah. Niti o 40% zao-
stajanju OD za dovoljenimi mož-
nimi izplačili po družbenem dogo-
voru in to še pred to oktobrsko
»odmrznitvijo«. Kaj bi pisal
o vsem tem, saj ko pogledate otro-
ka, ga gledate v nasmejan obraz,
ne pa v posrano ritko. Tako je pač
življenje. Samo kako dolgo se bo-
nio še lahko smehljali?
MILAN LJUBIC
ZVONKO ČOH IN MILAN ERIČ V LIKOVNEM SALONU
Statična in sibliiva slika
Likovni salon Celje se že vrsto
let vključuje v program Tedna
domačega filma v Celju z razsta-
vami, ki se vsebinsko navezujejo
na sedmo umetnost. Vsako drugo
leto se dotaknemo interdiscipli-
narnih vej filmske umetnosti kot
so »maska«, »scenografija«, »ko-
stumografija« in plakat kot ne-
posredna vizualna komunikaci-
ja. Vmesna leta pa namenjamo
prireditvi bienalnega značaja
animiranemu filmu.
Leta 1980 smo predstavili najpo-
membnejše avtorje risanega filma
»Zagrebško šolo«, leta 1986 pa
smo se lotili historičnega pregleda
slovenskega risanega filma, od
njegovih začetkov v šestdesetih
letih do danes. Zastavljen bienalni
koncept razstav te zvrsti bo v na-
daljevanju prezentiral najpo-
membnejše predstavnike sloven-
skega risanega filma, katerih delež
pomeni neodtujljivo vrednost
v razvoju slovenskega risanega
filma.
Letošnjo predstavitev smo obli-
kovali v smislu uporabnosti likov-
ne umetnosti v drugačnostne na-
mene - film in knjiga. Zato tudi
naslov razstave nosi ime »Statična
in gibljiva slika«. Prvi del pomeni
ilustracijo in drugi filmsko anima-
cijo. Predstavljata se dva mlada
slovenska likovna ustvarjalca, ki
sta v zadnjih letih dosegla v tej
medijski stvaritvi izjemne rezulta-
te - ZVONKO ČOH in MILAN
ERIČ.
Delo obeh ustvarjalcev se izred-
no homogeno združuje v »gibljivi
sliki«, v ilustraciji pa nastopata
umetnika povsem individualno.
V taki obliki ju tudi predstavljamo
na letošnji razstavi.
Koncept razstave »STATIČNA
IN GIBLJIVA SLIKA« je Tone
Rački opredelil takole:
»Pred mano je težka naloga. Kaj
in kako pisati o dveh tako različ-
nih stvareh, kot sta združeni na
pričujoči razstavi. Ne mislim na
dva avtorja. Avtorja mi ne povzro-
čata problemov. Težave bi imel le,
če bi želel analizirati razlike med
njima. A tega se sedaj ne namera-
vam lotiti. Problem so razstavlje-
na dela. Na prvi pogled je razstava
homogena, stilno enotna. Toda le
na prvi pogled. Opraviti imamo
z dvema povsem različnima medi-
jema - s knjižno ilustracijo in risa-
nim filmom.
Ko družno visijo na isti razstavi
ilustracije in posamezne risbe za
risani film, dajejo vtis, da gre pač
v obeh primerih za likovna dela.
Toda o likovnem delu, v primeru
posameznih risb za animirani
film. lahko govorimo le zelo po-
gojno. Najbolj zanimivo pri vsej
zadevi pa je, da bi bile posamezne
risbe za risani film povsem avten-
tična likovna dela. če ne bi poznali
njihovega porekla. Torej niso pro-
blematične    posamezne    risbe.
V čem je torej problem?
Vzemimo samo en primer. Ka-
dar želimo poudariti plodnost in
delavnost kakega preminulega li-
kovnega umetnika običajno pove-
mo, da je zapustil nekaj tisoč slik
in risb. S takim številom se lahko
pohvalijo le najplodnejši. Toda
vsak animator, ki posname vsaj en
nekajminutni film, izdela nekaj ti-
soč risb, vendar teh risb ne šteje-
mo za likovna dela. Kadar jih raz-
stavlja, so to priložnostne, infor-
mativne razstave. Če pa želi te ris-
be predstaviti kot likovna dela, jih
od tisočev lahko odbere le nekaj,
ki čisto slučajno odgovarjajo kri-
terijem likovne umetnosti.
Proces nastajanja likovnega de-
la se v temelju razlikuje od proce-
sa nastajanja risanega filma. Sli-
kar ima pri svojem delu nepretr-
gan in neposreden stik z materi-
alom, s katerim se izraža. Material,
s katerim dela, je tudi izrazni ma-
terial in nosilec, medij sporočila.
Animator pa si mora svoje delo
najprej do določene mere povsem
abstraktno zamisliti (scenarij), na-
to šele pristopi k realizaciji. Pri
sami realizaciji pa ne dela nepo-
sredno z materialom filma (gibajo-
ča se svetlobna slika na ekranu),
ampak izdeluje le predloge za sne-
manje. Ustvarja gibanje, a riše po-
vsem statične risbe. Torej si v svo-
jem predstavnem svetu zamišlja
nekaj povsem drugega od tistega,
kar neposredno dela. Izdela tisoče
risb, ki sam zase največkrat nima-
jo umetniške vrednosti, da bi jih
na koncu s sredstvi filmske tehni-
ke združil v eno samo oživljeno
podobo.
Tej podobi je določen čas traja-
nja (prikazovanja), njena struktu-
ra se ne razvija le v prostoru (kot
pri likovnem delu), ampak tudi
v času. Razen tega pa ji je poleg
prostorske (likovne), potrebna tu-
di časovna kompozicija (drama-
Slika je vredna tisoč besed
Razstava likovnih del učencev
osnovnih in srednjih šol, ki na-
stanejo po ogledu dveh novih do-
mačih filmov (letos sta bila to
Maja in vesoljček Janeta Kavči-
ča ter Odpadnik Boža Šprajca), je
prikupna spremljajoča priredi-
tev Tedna domačega filma, ki
otroke in mladino nevsiljivo
vključi v potek filmske manife-
stacije, obiskovalcem pa, skoraj-
da neopazno ponuja košček film-
ske vzgoje.
Prav na tej, tako nedolžni razsta-
vi, lahko tudi odrasli gledalec za-
sluti, kako seje mogoče filmu pri-
bhžati iz druge smeri in da samo
pisanje ter razgovori pri njegovem
dojemanju in razumevanju nika-
kor ne zadostujejo. Razpravljanja
o filmu, posebej pri šolski filmski
vzgoji, rada ostanejo zgolj pri fa-
buli ali pri postranskih, včasih po-
vsem nebistvenih vprašanjih (npr.
morale in podobnega), s tem pa se
od specifične vizualne estetike fil-
ma že nevarno oddaljijo. Filmu se
je kot izrazito vizulanemu mediju
bolje približati s sliko, verbalna in
fabulativna substanca sta sekun-
darnega pomena. Otroške risbe na
temo domačega filma v domu
JLA pričajo o otrokovi izjemni
senzibilnosti in sposobnosti vizu-
alnega, likovnega opazovanja.
Otroška risba posrečeno abstrahi-
ra nebistveno in se osredotoča na
podobo.
Da ne bi ostali pri zgolj hterar-
nem razumevanju filma, si jo
oglejmo! j^S
turgija), da rie govorimo o zvoku,
kot nedeljivi komponenti filma.
Torej, posamezne risbe niso
ustvarjane kot likovna dela in kot
take tudi ne morejo fukcionirati.
Končni rezultat, risanka iz istih
teh risb pa je lahko vrhunsko ki-
netično likovno delo.
Povsem nekaj drugega so ilu-
stracije, ki so avtentična likovna
vrsta z vsemi značilnostmi likov-
nega dela.
V kraljestvu filma in
še kaj
TDF bo letos gostil kar tri zani-
mive razstave, dve v že znanih
razstavnih prostorih (Likovni sa-
lon, dvorana doma JLA), tretjo
pa na prodajnem razstavišču
Izba.
Tu bo na ogled 27 originalnih
fotografij, ki so vključene v prav-
kar izšlo monografijo, ki jo je Slo-
venski filmski muzej založil pod
naslovom V kraljestvu filma. Pro-
mocijo knjige bodo pripravili 9.
novembra v press centru TDF.
Sicer pa so v okviru TDF zopet
risah na temo filma celjski osnov-
nošolci in srednješolci. Njihove iz-
delke bodo zaokrožili v razstavo,
ki bo odprta v dvorani doma JLA
v Celju. V Likovnem salonu pa
bodo pripravili razstavo ilustracij
animiranega filma Sociahzacija
bika Zvonka Čoha in Milana Eri-
ča, o njej pa več na eni ostalih
strani Obzornika.
Kljub vsem razlikam pa lahko
najdemo stično točko med anima-
cijskimi risbami in originali za
knjižno ilustracijo. V obeh prime-
rih ne gre za do konca realizirana
dela, ampak le za predloge. Enkrat
je to material za snemanje animi-
ranega filma, drugič predloge za
tiskanje knjige. Kadar so razstav-
ljene, nam omogočajo, da pokuka-
mo v ustvarjalni proces nastajanja
risanega filma, oziroma knjižne
ilustracije.
Če hočemo uživati končni rezul-
tat, moramo v kinodvorano, oziro-
ma vzeti v roke knjigo.«
Umetniška grafika
Jožeta Šubica
Akademski slikar Jože Šubic iz
Maribora je podaril letošnje tri
nagrade za igralske dosežke
v slovenskem filmu žirije Novega
tednika in Radia Celje ter revije
STOP ob Tednu domačega filma
v Celju.
Prvi slikarski nastopi Jožeta Šu-
bica segajo v začetke osemdesetih
let, v obdobje, za katerega je zna- ■
čilna odsotnost dominantnega slo-
ga, in v katerem prevladuje indivi-
dualizem v vseh svojih registrih.
Jože Šubic seje opredehl za speci-
fičen tip figuralike, za poetično
naravnano koncepcijo slike, ki iš-
če navdiha v iracionalem, magič-
nem in mitskem izročilu. Graditi
slikovno ploskev pomeni Jožetu
Šubicu združiti figurativni svet
s simbolnimi prvinami krajine, us-
kladiti ekspresijo s pripovednimi
komponentami v pomensko celo-
to, ki učinkuje monumentalno,
čutno, estetsko in razpoloženjsko.
Vse je spojeno, vlito v en sam
znak, kar se še posebno odraža
v njegovi grafiki, odprto in otiplji-
vo, a hkrati misteriozno z notra-
njim impulzom.
Njegova umetniška dela, nagra-
de debitantu, najboljši igralki in
igralcu v slovenskem filmu pome-
nijo sožitje umetniških dosežkov
na različnih poljih ustvarjalnega
izražanja.
ALENKA DOMJAN
Ekološki film v videodelavnici
v letih Tedna domačega filma se je že dodobra uveljavila tako
imenovana filmska delavnica. V njej je krog celjskih ljubiteljev
filma in videa in članov velenjskega Kluba 16 v minulih letih
posnel že več filmov. Po prvih, teoretično obarvanih šolah je
sledilo snemanje reklamnih filmov za TDF. Nastah so filmi
»Ukradeni plakat«, »Okna« in »Vitez«. Lani so delavničarji pos-
neh propagandni spot za štedilnik Gorenje, ki je bil predvajan
tudi v kroniki TDF na televiziji. Letos pa so si za nalogo zadali
snemanje filma o ekološki ogroženosti celjskega območja. Pod
mentorstvom Tuga Štiglica in Jureta Pervanje bodo delavničarji
posneli video po scenariju, ki so ga izdelali sami. Kaj bodo
ustvarili bomo videh med TDF.

mm

3 mwmBlH 1988


aenerali
16. Teden domačega filma
vas vabi na ogled premiernih predstav
v kinu Union v Celju
8. novembra
9. novembra
10. novembra
11. novembra
12. novembra
13. novembra
14. novembra
15. novembra
ODPADNIK
P. S. (Post scriptum)
POLETJE V ŠKOLJKI II. in KAVKA
ČISTO PRAVI GUSAR in ZA ZDAJ
BREZ DOBREGA NASLOVA
ŽIVLJENJE S STRICEM
POZABLJENI in GLEMBAJEVI
REMINGTON
MAJA IN VESOLJČEK
Celje, 8. do 15. novembra 1988
NOVI TEDNIK - RADIO CEUE
GORENJE generalni pokrovitelj 16. TDF
3, NOVEMBER 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 17
NOČNE
CVETKE
Kratko zatišle ali streznitev?
čeprav je naslov naše ru-
brike Nočne cvetke, rožice
podnevi nič manj ne dehti-
jo po alkoholu in prekr-
ških. Evo nekaj primerov:
• Rudi in Jožica L. sta
sicupaj v dobrem in hudem,
1{0 .ju zasrbijo pesti, pa si
tudi udarce pravično razde-
lita. Prejšnji torek sta se
najprej stepla na Trgu ok-
tobrske revolucije, ko soju
miličniki opozorili, pa sta
odšla domov in dvoboj na-
daljevala. MiHčniki so dru-
go rundo prekinili in ju pri-
javili sodniku za prekrške.
Jožica je to zastopila kot lo-
čitev od mize, postelje in
ringa in seje v četrtek spra-
vila nad soseda. Prijavili so
jo še enkrat.
• Mirko B. zelo rad stra-
ži ljudi v bifeju poleg mest-
nega pokopališča. V torek
si je tam s klinco malo po-
rezal ročice, s krvjo poma-
zal točilni pult, nato pa jo
še pred prihodom milični-
kov popihal.
• Stanislav T. je oni dan
na vsak način hotel priti do
primeža. Izmaknil ga je
v trgovini Železninar in ga
odšel ponujat potencialnim
kupcem. Miličniki so Sta-
nislava našli in primež vr-
nili. Stanislav pa je malo
počakal in se tri ure zatem
spet odpravil v isto trgovi-
no po isti primež. Trgovci
so izgubili živce in ga kar
sami prijeh.
• Sreto P. je še z dvema
prijateljema prišel v Celju,
ker so slišali, da se v tem
mestu fino krade. Izmakni-
li so usnjene jakne v Var-
teksu in Beku, nato pa seje
Sreto odpravil še v trgovi-
no Ona-On. Med krajo še
ene jakne ga je skozi izlož-
bo opazoval miličnik in
Sreta po prihodu iz proda-
jalne aretiral. Sreto imen
svojih dveh prijateljev še ni
odkril. BP
NOVO
V CELJU


DUTY FREE
SHOP
v prodajalni
na Tomšičevem
trgu
Veseli smo, kadar imamo težave, da s po-
ročili o prometnih nesrečah napolnimo
stran kronike. Ta teden je bilo tako in kar
veseli bi bih, če bi lahko takim dogodkom
v bodoče namenili manj prostora v časni-
ku. Res je sicer, da tudi prejšnji teden ni
minil brez žrtve v prometu, tudi nekaj težje
in lažje ranjenih je bilo, vseeno pa je bilo
število prometnih nesreč in tudi žrtev veli-
ko manjše.
KOMENTIRAMO
Je to le kratkotrajno zatišje, ah pomeni,
da so se vozniki malo bolj streznili in pre-
vidneje vozijo po cestah? Slabše vreme je
sicer malo razredčilo vrste voznikov koles
z motorji, ki so bih v preteklosti (pre)pogo-
sti udeleženci prometnih nesreč. Gotovo pa
je, da je svoje tudi naredil ostrejši zakon.
Neksu časa so nekateri vozniki menili, da
ne bo šlo vse skupaj preveč zares, ob pripo-
vedovanju drugih (ali ko so to začutili sami)
kako globoko je res treba seči v žep ob
prekršku, pa so verjetno le spoznali, da se
ne gre šaliti. Seveda je šala ns^manj na
mestu, ko gre za promet, za varnost.
Prav bi bilo, da bi se res izkazalo, da je za
sedanje zatišje na cestah »kriv« nov zakon;
potem namreč res lahko pričakujemo več
reda na cestah tudi v bodoče, pa tudi manj
nesreč. Če pa je to zatišje le slučajno, kot
smo jih bili priča že precej, ni druge izbire
kot da voznika ponovno opozorimo na pre-
vidno vožnjo in seveda da (bolj) spoštujejo
prometne znake in predpise. Zdaj, ko je
jesen resno nastopila z vsemi svojimi zna-
čilnostmi, je to tembolj potrebno.
F. K.
Denar Je pomemben, vendar...
Celjski Svet za preventi-
vo in vzgojo v cestnem pro-
metu je že sprejel predlog
programa aktivnosti za
zboljšanje prometne varno-
sti v cestnem prometu.
Celjski program (v Slove-
niji znan kot program minus
10 odstotkov - za toliko naj
bi se zmanjšalo število pro-
metnih nesreč oziroma iz-
boljšala prometna varnost)
bo kmalu obravnaval izvršni
svet, nato pa ga naj bi spreje-
h delegati občinske skupš-
čine.
Spisek nalog je obsežen,
zajetih pa je resnično veliko
nosilcev raznih aktivnosti
- seveda lahko le na tak na-
čin s skupnim delom (vzgoj-
nim, svetovalnim in z odstra-
njevanjem pomanjkljivosti)
uresničimo zadane cilje. Po-
dobno kot v širši skupnosti
se namreč tudi v celjski obči-
ni število prometnih nesreč
zvečuje.
Na seji Sveta za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu
so, ko so obravnavali osnu-
tek programa, nekateri me-
nili, da teh aktivnosti ne bo
mogoče uresničiti brez do-
datnega denarja. Na to so
opozarjali predstavniki ob-
činske komunalne skupno-
sti in nekaterih organizacij.
Delno je to gotovo res - res
pa je tudi, da je mogoče veli-
ko stvari opraviti tudi s se-
danjmi sredstvi. Seveda pa
PROMETNE NESREČE
Šest ranjenih
Na magistralni cesti Arja
vas-Titovo Velenje se je
zgodila prejšnji torek po-
poldne huda prometna ne-
sreča, v kateri je bilo šest
udeležencev ranjenih,
gmotne škode pri trčenju
tovornjaka in osebnega av-
tomobila pa je nastalo za
okoli 50 milijonov dinarjev.
24-letni Bojan Cvelfar iz
Celja je peljal z osebnim av-
tomobilom od Arje vasi proti
Titovemu Velenju. Zunaj Ar-
je vasi ga je v ovinku zaradi
vožnje z neprimerno hitrost-
jo zaneslo na levo stran ce-
stišča, kjer je trčil v tovor-
njak, ki ga je nasproti pripe-
ljal 34-letni Zlatko Korošec
iz Levca. Pri trčenju je tovor-
njak zapeljal s ceste in se
prevrnil na streho. V nesreči
je bil voznik osebnega avto-
mobila hudo ranjen, lažje pa
potniki v njegovem vozilu
- 26-letni Gregor Smole iz
Celja, osemnajstletni Helena
Sojč in Emilija Primožič iz
Titovega Velenja, ter 18-let-
na Nataša Kremžar iz Slo-
venj Gradca. Lažje je bil ra-
njen še spremljevalec v to-
vornjaku 22-letni Jože Iskrač
iz Pletovarij.
Podrl betonsko
ograjo
Na magistralni cesti Slo-
venj Gradec-Titovo Vele-
nje se je zgodila v petek pol
ure pred polnočjo prometna
nesreča.
V njej sta se hudo ranila
21-letni voznik osebnega av-
tomobila Uroš Žibret in 19-
letna sopotnica Mateja
Umek, oba iz Slovenj Grad-
ca. Voznik je v ovinek v kra-
ju Paka pripeljal z neprimer-
no hitrostjo in zaneslo ga je
s ceste v betonsko ograjo.
Z vozilom jo je podrl in pa-
PRI NAS LAHKO IZBIRATE
Dnevi ugodnih nakupov
v BLAGOVNICI NOVA VAS
©carneK
- šunkarica
- šunka v ovitku
- posebna
- alpska
- pariška
Vino PLEMENKA UGODNO
sadni sok 1/1 Vitaminka - marelica 1248 din
sadni sok 1/1 Vitaminka - hruška 1392 din
Večji nakup, večji prihranek v oddelku
nick^riMT
DISKONT

i>OTi^OŠNiiC CIEI-JIE
se je za odpravo nekaterih
najresnejših težav treba zav-
zemati za dodaten denar, po-
sebno še, če je od ureditve
resnično odvisna varnost.
Na seji so še sklenili, naj vsi
nosilci posameznih aktivno-
sti pripravijo do konca janu-
arja prihodnjega leta natanč-
ne programe.
O programu aktivnosti za
izboljšanje varnosti v cest-
nem prometu v celjski (in so-
sednjih) občinah bomo še pi-
sali, saj se zavedamo, da lah-
ko tudi sredstva obveščanja
precej pripomorejo k osveš-
čanju udeležencev v prome-
tu in tudi k večji prometni
varnosti.
F. K.
del v potok Pako. Oba hudo
ranjena udeleženca so prepe-
Ijah v slovenj egraško bolniš-
Umrl motorist
Prejšnji torek je v pro-
metni nesreči na Ulici Milo-
ša Zidanška v Šentjurju
umrl 18-letni motorist Aleš
Slomšek iz Razgorja pri Po-
nikvi.
Nekaj minut po drugi uri
je pripeljal po regionalni ce-
sti Šentjurj-Dramlje in tesno
prehiteval 19-letnega kole-
sarja Franca Mohorja iz Ho-
tunj. Ta je peljal najprej po
bankini, nato pa zavil na rob
cestišča, prav tedaj pa je
v sprednje kolo njegovega
kolesa trčil motorist. Oba sta
padla - motorno kolo je drse-
lo po cesti in zadelo v osebni
avto, ki ga je nasproti pripe-
ljal 40-letni Janez Kresnik iz
Šentjurja. V kolo tega avto-
mobila je nato z glavo udaril
tudi motorist. Čeprav je imel
na glavi zaščitno čelado, je
bil udarec tako močan, da je
bil takoj mrtev.
Kolesar se je pri padcu le
lažje ranil. Gmotne škode je
nastalo za okoli 1,6 milijona
dinarjev.
Obravnavo so
preložili
Prejšnjo sredo bi se mora-
la na celjski enoti temeljne-
ga sodišča v Celju pričeti
obravnava proti več odgo-
vornim delavcem (bivšega)
Lika Savinja.
Ob glavnem direktorju
Zvonetu Perliču bi moralo
na zatožno klop sesti še de-
vet delavcev tega nekdanje-
ga celjskega lesnega kombi-
nata; obtožnica jih bremeni
več kaznivih dejanj: zlorabo
položaja, ponarejanja urad-
nih listin (lažni periodični
obračun), nevestnega poslo-
vanja ter tudi stečaja delov-
ne organizacije.
Glavno obravnavo so pre-
ložili, saj je prav tedaj šele bil
končan stečajni postopek
- s tem pa bi bili obtoženim
na voljo nekateri novi mate-
riali. Obravnava ngj bi bila
ponovno 7. decembra.
Požara v kleteh
v nedeljo popoldan je okoli pol petih zagorelo
v kletnih prostorih stanovanjskega bloka v ulici Mil-
činskega 8 v Celju.
Zgorelo je 44 kleti, v katerih so imeli stanovalci
pretežno shranjeno ozimnico. Ogenj je izbruhnil zaradi
napake stanovalca, ki je v svoj kletni prostor napeljal
dodatno električno napeljavo iz hodnika. V kleti Petra
Videnška naj bi se žarnica dotikala kartonske škatle in
zaradi prevelikega segrevanja seje karton vžgal. Ogenj
se je hitro razširil in uničil 44 kleti. Škode je za 10
milijonov dinarjev.
Isti dan je ob približno istem času zagorelo tudi
v kurilnici stanovanjske hiše Borisa Križmančiča
v Pesnici pri Šentjurju. Do požara je prišlo zaradi
napake na električni napeljavi pri centralni peči. Zgo-
rela je avtomatika in ohišje kotla. Škode je za 4 mili-
jone dinarjev, požar pa je pogasil lastnik sam.
(1) Hmezad
Komisija za delovna razmerja
SOZD Hmezad
po Minerva
Žalec-Zabukovica
objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas
Strojni ključavničar
- IV, stopnja strokovne izobrazbe - strojni klju-
čavničar
- eno leto delovnih izkušenj
- izpit za voznika B kategorije
- poskusno delo 1 mesec
Kandidati naj pošljejo pisne ponudbe z dokazili o iz-
polnjevanju pogojev na naslov: MINERVA ŽALEC
- Zabukovica, 63310 Žalec, v roku 8 dni od dneva
objave.
gorenje©
Komisija za delovna razmerja
oglaša
prosta dela in naloge v sektorju oskrbe
KOMERCIALIST TT
(tujega trga) - 2 delavca
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev,
morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
1. visokošolska izobrazba ekonomske, tehnične ali
družboslovne smeri
(dipl. oec, dipl. inž. ali dipl. pravnik)
2. najmanj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih
delih in nalogah v zunanji trgovini
3. ZT registracija
4. aktivno znanje enega tujega jezika
5. vozniški izpit B kategorije
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas
s poskusnim delom po Pravilniku o delovnih raz-
merjih DO Gorenje Commerce, p. o., Titovo Velenje
v trajanju 65 delovnih dni.
Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o iz-
polnjevanju pogojev v 8. dneh po objavi oglasa na
naslov: GORENJE COMMERCE, Komisija za delov-
na razmerja, 63320 Titovo Velenje, Partizanska 12.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30. dneh po
poteku roka za prijavo.

Razvojni center Celje
Komisija za delovna razmerja DSSD objavlja prosta
dela in naloge
saldakontista
Pogoji:
- srednješolska izobrazba ekonomske smeri
(V. stopnja)
- 2 leti delovnih izkušenj na področju objavljenih
del in nalog
Dela in naloge objavljamo za nedoločen čas
s polnim delovnim časom in poskusnim delom
2 meseca.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj
kandidati pošljejo v 8. dneh po objavi na naslov:
RAZVOJNI CENTER CELJE, 63000 Celje, Ulica XIV.
divizije 14.

89752955
18. STRAN - NOVI TEDNIK
3. NOVEMBER 19aj
Kategorije niso zabetonirane
Tekmovalni In vrhunski šport v bodoče v treh kategorilah
Pred meseci so v Celju usta-
novili posebno delovno sku-
pino, ki jo je vodil sekretar
TKS Celje Vlado Gobec. Sku-
pina je pripravila osnutek
kriterijev in normativov za
vrednotenje programov teles-
ne kulture v občini Celje. Do-
sedanji kriteriji so bili nare-
jeni na podlagi znamenitih
portoroških sklepov iz leta
1976 ter ne odgovarjajo več
današnjemu času in potre-
bam ter so prav zaradi tega
pogostokrat povzročali vrsto
žolčnih polemik med prizade-
timi.
Delovna skupina je za pri-
pravo novega osnutka upora-
bila gradivo »ocena in proble-
matika telesne kulture v Ce-
lju« s sprejetimi zaključki
z obravnave na organih TKS,
ZTKO, družbeno političnih or-
ganizacij ter zborih skupščine
občine Celje. Pripravljeno gra-
divo so posredovali predsed-
stvu ZTKO, to pa prejšnji te-
den skupščini, ki gaje sprejela
in tako je osnutek do konca
meseca v javni razpravi. Po-
tem ga bodo uskladili z vsemi
prispelimi pisnimi predlogi in
tako pripravljenega naj bi
sprejeli oziroma potrdili dele-
gati na skupščini TKS okoli 20.
decembra. V novo leto bi star-
tali z novimi merih za boljše
delo.
Delovno skupino je pri pri-
pravi osnutka spremljalo vodi-
lo, da je treba podpreti pravo
kvaliteto v tekmovalnem špor-
tu, da je treba zagotoviti delo
z mladimi zlasti v društvih
Partizan in, kar je najbistve-
nejše, da v bodoče kriteriji ne
bodo več zabetonirani kot do-
slej; to pa pomeni »selitev« pa-
nog glede na uspehe iz višje
v nižjo kategorijo ali obratno.
»Abonmajev«, kot doslej, ne
bo več.
Po novem naj bi bila telesno-
kulturna dejavnost razdeljena
v tekmovalni šport (in vrhun-
ski), športno rekreacijo - dru-
štva (devet društev Partizan,
rekreativne panoge, mejne
športne panoge in športno de-
javnost humanitarnih organi-
zacij s sindikalnimi športnimi
igrami, občinskimi prvenstvi
in trim akcijami), predšolski in
š.olski šport (W0, tečaji in
ŠŠD) ter skupne naloge.
Pri tekmovalnem športu naj
bi bili v skupini A (v zvezni
rang tekmovanja) med indivi-
dualnimi panogami atletika
moški in ženske, judo moški,
kegljanje ženske in plavanje
moški in ženske ter med ko-
lektivnimi košarka in rokomet
moški, medtem ko je odprto
vprašanje hokeja na ledu, kije
izstopil iz zvezne lige. Med
drugim bodo morali vsi izpol-
njevati za ohranjanje statusa
v skupini A številne pogoje, ter
tudi imeti pet starostnih kate-
gorij (člani, mladinci, kadeti,
pionirji, selekcije).
V B skupini (repubhški rang
tekmovanj) naj bi bih med in-
dividualnimi panogami alpsko
smučanje in streljanje moški
in ženske, kegljanje in namizni
tenis moški ter tenis moški in
ženske, med kolektivnimi pa
nogomet, odbojka in košarka
ženske, vprašanje pa je moške
odbojke, ki se je uvrstila v re-
publiško ligo, vendar so pred
dvemi leti rekli, da panog ne
bodo širili in prav med njimi je
odbojka.
V C skupini (društva s kvali-
tetnimi posamezniki) naj bi bi-
li med individualnimi panoga-
mi alpsko smučanje in strelja-
nje moški in ženske, kegljanje
in namizni tenis moški ter te-
nis moški in ženske, med ko-
lektivnimi pa nogomet, odboj-
ka in košarka ženske, vpraša-
nje paje moške odbojke, ki se
je uvrstila v republiško ligo,
vendar so pred dvemi leti re-
kli, da panog ne bodo širili in
prav med njimi je odbojka.
V C skupini (društva s kvali-
tetnimi posamezniki) naj bi bi-
li kolesarji, umetnostni drsalci
moški in ženske, smučarski
skakalci, dviganje uteži, kaja-
kaštvo moški in ženske, karate
in boks.
Pri športni rekreaciji so med
društvi Partizan Štore, Gaber-
je, Celje mesto. Nova vas, Pod
Gradom, Lopata, Frankolovo,
Dobrna in Vojnik, med rekre-
ativnimi panogami oz. društvi
planinstvo, balinanje, društvo
za šport in rekreacijo invah-
dov, taborniki, ŠD Olimp in
Opekar ter med mejnimi šport-
nimi panogami letalstvo, ko-
njeništvo. karting in šah. Te
panoge so zajete v program sa-
mo zato, ker imajo tudi tekmo-
vanja, izjemoma pa bodo po-
skrbeli tudi za vzdrževanje
hangarja in hipodroma, saj si-
cer ne bi nihče zanju skrbel in
bi kmalu prišlo do propada
dveh pomembnih objektov.
Vsi kriteriji so podrobno iz-
delani, zdaj jih bodo v javni
razpravi še dopolnili in vse
skupaj bo dobra osnova za de-
lo in predvsem nagrajevanje
posameznih panog.
TONE VRABL
Start celjskih
holcejistov
v senci tekmovanja v 1.
zvezni hokejski ligi se v Celju
v Mestnem parku marljivo
pripravljajo za novo sezono
in nastop v medrepubliški li-
gi hokejisti Cinkarne. Vodi
jih Peter Podsedenšek, večni
optimist, ki pa je v zadnjem
času močno zaskrbljen:
»V soboto pričnemo s tekmo-
vanjem v zanimivi in trenutno
za nas najbolj primerni medre-
pubUški ligi, v kateri poleg nas
sodelujejo še Triglav iz Kranja,
Maribor, Bled, INA Sisak, Mla-
dost Zagreb, Slavija in druga
ekipa Kompas Olimpije iz
Ljubljane ter mlada ekipa Je-
senic, prej Kranjska gora. To-
rej devet ekip. V 1. kolu v so-
boto gostujemo v Ljubljani pri
Kompas Olimpiji« v kateri
igrajo rezerve prvega moštva
in najboljši mladinci. Vseka-
kor to ne bo najbolj lahko sre-
čanje.
Sicer pa imamo dobro mo-
štvo s tremi izenačenimi peter-
kami. Vsi igralci so ostaU v Ce-
lju, vrnil pa se je Bulatovič.
Delali smo zelo dobro in priča-
kujemo temu primeren uspeh,
to pa pomeni borbo za sam
vrh.
Problemi so še vedno pri de-
narju, saj zaradi pomanjkanja
ne moremo kupiti opreme.
Vratarja nimata drsalk, pred-
sednik Marjan Flajšman napo-
veduje odstop, primanjkuje
nam dobrih športnih delavcev
in podobno. V kolikor bomo
našh rešitev med občani Celja,
ki jim je hokej nekaj več kot
samo rekreacija, potem bomo
dosegli boljše rezultate. Do ta-
krat pa nas bodo vseskozi
spremljali problemi, ki lahko
negativno vplivajo tudi na
končni uspeh.«      j.kuZMA
Dobra ocena v žaislci občini
Vse naloge, ki so jih zapisali
v delovni program za to leto
na področju telesne kulture
v žalski občini, so doslej iz-
polnili, so ugotovili na 1. seji
sveta za telesno kulturo pri
občinski konferenci SZDL Ža-
lec, ki jo je vodil predsednik
Adi Vidmajer.
Zadovoljni so z delom te-
meljne telesne vzgoje v WZ
(okoh 500 športnih značk za
najmlajše), nekoliko manj z de-
lom v osnovnih šolah, medtem
ko srednjih nimajo. Uspešno
se razvijajo tudi sindikalne
športne igre. Lep napredek je
bil dosežen v tekmovalnem
športu, saj v republiških hgah
nastopajo odbojkarji, nogome-
taši, strelci, šahisti in kegljači,
s posamezniki pa so uspešni
tudi konjeniki in smučarji ska-
kalci.
Športne objekte imajo že
v vseh krajevnih skupnostih,
razen na Ponikvi, pred časom
pa so dobili tudi objekt v zasel-
ku Leveč. Pred poletjem so ob-
novili oba bazena (v Preboldu
in na Vranskem), za katera pa
bo treba prihodnje leto zaradi
dragega vzdrževanja najti nova
skrbnika, saj vsega telesna
kultura s svojimi sredstvi zmo-
re. Večina objektov je ob šo-
lah, tako da so dobro obiskani;
dopoldne s šolarji, popoldne
z mladino in odraslimi. Trenut-
no v žalski občini obnavljajo
tri domove društev Partizan
(na Polzeli, Taboru in Braslov-
čah). Vsi trije naj bi bili obnov-
ljeni prihodnje leto. Več pozor-
nosti bodo namenili športne-
mu parku v Žalcu, kjer za ob-
jekte skrbi več skrbnikov, žal
pa je za celoto premalo naredil
žalski Partizan.
Kadrov imajo, vsaj na papir-
ju, dovolj, vendar, ko je treba
poprijeti za delo, jih ni. Pose-
bene problem predstavljajo iz-
prašani kadri za varnostnike
ob bazenih, žičničarje, jamarje
itd. Če bodo hoteli zadržati do-
ber kader, ga bo treba začeti
tudi ustrezno nagrajevati, saj
za sedanji čas nista dovolj sa-
mo papir in izrečena pohvala.
Kdor vzgoji dobrega športnika
ali ekipo mora biti tudi ustrez-
no nagrajen.
Predsednik ZTKO Žalec
Bruno Randl pa se je zavzel,
da v bodoče ne bi več širili
športnih panog, ampak še bolj
načrtno razvijali tiste, za kate-
re imajo pogoje - od objektov
do kadrov.
, TONE VRABL
20GA JE OKROGLA i
Republiška liga, 10. kolo: prijetno presenečenje so pripravili
nogometaši velenjskega Rudarja, ki so doma 3:2 premagaU
vodečo Ljubljano, strelca pa sta bila Brdjanovič in Boškovič, 2.
Elkroj je gostoval v Ljubljani in doživel pravo katastrofo s Svo-
bodo 4:0, prav tako pa niso bih uspešni nogometaši Ingrad
Kladivarja, ki so izgubili že peto srečanje, tokrat z 1:0 s Pohor-
jem v Rušah. Točko so osvojili nogometaši Partizana Hmezada,
ki so v Žalcu tudi tokrat igrali samo neodločeno 1:1 z Medvo-
dami. Povedh so v 1. polčasu preko Druškoviča, nato pa popu-
stili, igrali zmedeno in zbegano, to pa so gostje izkoristili in
izenačili.
Lestvica: 4. Rudar (TV), 6. Partizan Hmezad, 7. Elkroj in 13.
Ingrad Kladivar.
TV
REKU SO
Stanko Klančnik, trener rokometašev
Šempetra, ki nastopajo že od leta 1981
v 2. republiški ligi vzhod: »Imamo mla-
do ekipo, ki jo sestavljajo dijaki, študent-
je in delavci iz različnih krajev žalske
občine. Ravno zaradi tega so težave pri
usklajevanju treningov, kar še posebej
velja za zaposlene, ki delajo tudi popold-
ne. Problem so tudi treningi, saj večino-
ma vadimo na prostem, kjer pa nimamo
razsvetljave, da bi lahko imeli tudi tre-
ninge v večernih urah. To je še poseben
problem za jesenski čas, ko je popoldne
kmalu tema. Telovadnica v Žalcu je pre-
draga, v Šempetru pa premajhna. OkoU
igrišča imamo napeljane kable za raz-
svetljavo, žal pa ni denarja za stebre, saj
ima v našem kraju prednost odbojka.
Zadnji dve leti smo bih v 2. republiški
ligi - vzhod šest, letos pa bi to uvrstitev
radi popravili vsaj za eno mesto.«
Franc Zorko, tehnični vodja KK Merx
Celje: »V Osijeku so naši košarkarji sicer
pokazali dopadljivo igro, kar še posebej
velja za napad, žal pa smo bili slabi
v obrambi, kar je pripeljalo do hudega
poraza. Uničile so nas trojke! Sicer pa
smo doslej igrali z ekipami, ki so trenut-
no v vrhu lestvice, kot Servo Mihalj, ki
vodi, Kvarner je tretji, Slavonka ima tudi
dve zmagi. V soboto igramo doma proti
drugemu novincu ekipi NAP iz Novega
Sada. Po treh sicer neprijetnih porazih bi
končno morali okusiti slast zmage.«
Ante Kostelič, trener rokometašev
Aera: »Proti Partizanu Bjelovar smo si-
cer pokazali boljšo igro, vendar še vedno
ne takšno, ko si jo žehmo. Sicer pa so bili
gostje izkušena ekipa z velikimi željami
po zmagi, zato jo je bilo še toliko težje
ugnati. Zmago je odločil odlični domači
vratar Boštjan Strašek. V soboto gostuje-
mo pri Železničarju v Sarajevu. Tudi to je
ekipa z mnogimi izkušenimi igralci, ven-
dar z manjšimi ambicijami kot Partizan
Bjelovar in v tem vidim našo možnost za
morebitno osvojitev vsaj točke. Upam,
da bodo vsi igralci ostali zdravi in da
bodo v Sarajevu pokazali vsaj takšno
igro, kot v Celju v drugem polčasu.«
Jernej Pelko, vodja namizno-teniške
sekcije pri ŠD Ingrad Celje: »V Hrastni-
ku smo po štirih porazih proti objektivno
močnejšim ekipam zabeležih prvo zma-
go. S prvenstvom bomo nadaljevah 14.
decembra, ko gostujeta v Celju objektiv-
no slabši ekipi Nova Gorica in Piran, kar
bi moralo pomeniti štiri nove točke.
V premoru bomo odigrali nekaj težjih
prijateljskih srečanj zlasti z ekipo Fuži-
narja z Raven na Koroškem. Sicer pa
smo se notranje kadrovsko okrepili, saj
smo v naše vrste privabili k delu vrsto
nekdanjih odličnih igralcev namiznega
tenisa. Prav tako bodo že v kratkem zaži-
vele tri selekcije po osnovnih šolah, ki
bodo z najboljšimi posamezniki tvorile
selekcijo v klubu. Delo vseh trenerjev
vodi Anatol Sazonov, člansko in mladin-
sko ekipo naš najboljši igralec Krešimir
Maras, klubsko selekcijo Ivan Potočnik
ter selekcije po šolah Marjan Poznič, Ga-
jo Gajšek in Dušan Doberšek.«
Franc Kovačič, odbojkarski klub Ce-
lje: »V prvenstveni sezoni 88/89 bo Celje
ponovno imelo predstavnika tako v mo-
ški kot ženski republiški ligi. To nam je
uspelo po osvojenih prvih mestih v 2.
republiški ligi v prejšnji sezoni. Poseben
uspeh je dosegla moška ekipa, ki je v re-
pubhški ligi nazadnje nastopala pred de-
vetimi leti. Leta 1985 sem zbral ekipo, ki
si je na kvalifikacijah zagotovila nastop
v 2. republiški ligi, v tretjem letu skupne-
ga dela pa smo se že uvrstili med najbolj-
še slovenske ekipe. Še lani sta bila z nami
Mastnak in Murgelj, ki pa sta prestopila
k OK Šempeter, medtem ko seje s služe-
nja vojaškega roka vrnil Stojakovič.
Fantje se bodo v novem prvenstvu borili
za obstanek, ekipa deklet pa bi se morala
s svojo kvaliteto uvrstiti okoli petega me-
sta. Žalostno pa je, da ne vemo, kako
bomo uspeli odigrati sva srečanja, saj se
borimo z veUkimi finančnimi težavami.«
T. VRABL
ROKOMETNE VESTI fHlil
2. zvezna liga, 5. kolo moški: rokometaši Aera so po razbuf
Ijivi tekmi, kjer so bili boljši zlasti v drugem polčasu, dotnj
dosegli izredno pomembno zmago, ko so premagali dosk
vodečo ekipo Partizana iz Bjelovaija 24:22 (13:11). Povedli 55
gostje, vendar so celjski igralci razliko kmalu izenačili in prev.
zeli pobudo, ki so jo z manjšimi nihanji obdržali do konca
Tokrat se je posebej odlikoval vratar Strašek, ki je bil dorrialj
nepremagljiv, dragocene gole pa sta dodala Selčan 8 in Čaterg
Celjani so s tekmo manj in štirimi točkami trenutno na lo
mestu.
2. zvezna liga, 5. kolo ženske: rokometašice Velenja so gosto,
vale v Sarajevu in dosegle nepričakovano zmago, ki so prema,
gale Igman 33:25 (15:17). Tudi v tem srečanju je bila odlična
vratarka Petkova, največ golov, 10, paje dala Karičeva. Velenj.
čanke so s štirimi točkami na 9. mestu.
Republiška liga, 7. kolo moški: Šoštanj je zaradi zasedenosti
Rdeče dvorane srečanje s Črnomljem odigral v Slovenj Gradcu
in zmagal 28:23 (14:11). Po šest golov sta dala Žolger in Voglar,
Tako je Šoštanj s trinajstimi točkami zadržal vodilno mesto.
2. republiška liga - vzhod 8. kolo: derbi je bil v hali Golovec,
kjer so rokometaši Aera premagali Šempeter v Sav. dolini 31:22
(15:9). Najboljši strelci za Aero so bili Novak 8, Tome 7 in Cvetko
5, ter za Šempeter Simončič 5 in Križnik, Ježovnik in Ocvirk po
štiri.
TV
:rojco$i||
1. B zvezna liga, 3. kolo moški: tudi v tretjem nastopu celj.
skim košarkaijem ni uspelo zmagati, saj so na igrišču novinca
Slavonke v Osijeku doživeli doslej najhujši poraz 110:91 (51:40),
Najboljši strelec in igralec je bil Zoran Gole, ki je dal 26 košev.
Košarkarji Merxa so brez točk na 11. mestu.
1. B zvezna liga, 1. kolo ženske: kot zadnje so startale tudi
košarkarice Kors Rogaške, ki so v uvodni tekmi doma visoko in
zasluženo premagale slabo ekipo Sava G|ommerca iz Kranja
79:55 (38:17). N^boljša strelka je bila povratica Virantova, kije
dala 24 košev.
Republiška liga 4. kolo moški: Comet je gostoval v Kranju in
izgubil s Triglavom 94:80 (38:35). Šmid je dal »samo« 25 košev,
Rogaška je doma premagala Maribor 107:84 (45:43), Trobiš paje
dal 24 košev. Comet je šesti. Rogaška pa osma.
Repubiška liga 4. kolo ženske: presenetila so košarkarice
Metke, ki so na gostovanju v Ljubljani premagale Slovana 68:79
(38:39) ter tako osvojile prvi par točk v novem prvenstvu. Cene-
Ijeva je dala kar 26 košev. Manj uspešna je bila ekipa Cometa, ki
je zgubila v Ljubljani z Ilirijo 80:58 (38:31), Šmidova paje dala 15
košev. Na lestvici je Metka sedma in Comet osmi.
2. repubiška liga skupina Center: Košarkarji Zlatoroga so
doma premagali Litijo 79:75, najboljši strelci pa so bili Šoštarif
25, Lapornik 14 in Zdolšek 13. Velik uspeh so dosegh tudi
mladinci Zlatoroga, ki so v Litiji premagali sovrstnike s kar
92:39 in bodo tako nastopah v mladinski republiški ligi.
TV
08 OD80JKARSKI MREŽI
1. republiška liga, 4. kolo moški: prvo zmago v novem prven-
stvu so zabeležili igralci Šempetra, ki so doma odpravili Žele-
zarja 3:0, Celjani so izgubili v Brezovici, ki vodi, 3:0, Topolšica
pa je doma morala priznati premoč mlade ekipe Granita 2:3.
Lestvica: 5 Topolšica, 9. Šempeter in 10. Celje.
1. republiška liga 4. kolo ženske: presenetljiv poraz so doži-'
vele doslej vodilne na lestvici igralke Ljubna Glin, ki so v Lučah
izgubile s Patizanom Taborom 1:3. Celjanke so gostovale v Kam-
niči in izgubile s Partizanom 3:0, Topolšica Kajuh pa je doma
odpravila Koper Cimos 3:1. Lestvica: 2. Ljubno Ghn, 5. Celje, 9.
Topolšica KaJuh.
TV!
ŠPORTNI KOLEDAR
Košarka: 1. B zvezna lika, 4. kolo moški: sobota, 5. novembra
v Celju v Tehnični šoli ob 19. uri KK Merx - NAP (Novi Sad),
1. B zvezna liga, 2. kolo ženske: sobota, 5. novembra Partizan - Kors
Rogaška.
Republiška li&a, 5. kolo moški: sobota, 5. novembra Color Medvode
- Rogaška. Comet - Novoles.
Republiška liga, 5. kolo ženske: sobota, 5. novembra v Celju v Teh-
nični šoli ob 17. uri Metka - Pomurje, v Slovenskih Konjicah Comet
- Kladivar.
Nogomet: republiška liga 11. kolo: nedelja, 6. novembra Ljubljana
- Partizan Hmezad, Elkroj - Pohorje in v Celju derbi Ingrad Kladivar
- Rudar (TV).
Rokomet: 2. zvezna liga, 6. kolo moški: sobota, 5. novembra ob
19. uri v Sarajevu Železničar - Aero.
2. zvezna liga, 6. kolo ženske: sobota, 5. novembra hala Golovec ob
18. uri Velenje - Podravka (Koprivnica).
2. republiška liga - vzhod, 9. kolo moški: sobota, 5. novembra ob
19. uri v Krogu Krog - Aero, v telovadnici v Žalcu ob 18. uri Šempeter
- Branik Maribor.
Odbojka: 1. republiška liga, 5. kolo moški: sobota in nedelja, 5. i"
6. novembra Mislmja - Šempeter, Celje - Partizan Narodni dom in
Železar - Topolšica.
1. republiška liga, 5. kolo ženske: sobota in nedelja, 5. in 6. novem-
bra Mislinja - Ljubno Glin, Celje - Krim in Partizan Tabor - Topol-
šica Kajuh.
Streljanje: sobota, 5. novembra dopoldne in popoldne na strelišču
v Hrastniku 1. republiško kontrolno tekmovanje s standard zračnim
orožjem,
Judo: sobota. 5. novembra v Beogradu 1. kolo zvezne lige, nastopajo
ekipe Rakovice, Splita, Titograda, Dinama Pančevo in Ivo Reva iz
Celja.
Namizni tenis: sobota, 5. novembra v Murski Soboti selekcijski tur-
nir za člane.
Hokej na ledu: medrepubliška liga 1. kolo: sobota. 5. novembra
v Ljubljani Kompas Olimpija II - Cinkarna Celje.
Šport v Vrbju: Sobota. 5. novembra ob 16. uri v Domu krajanov
turnir v šahu, nedelja, 6. novembra ob 9. uri na igrišču v Vrbju pr)
Žalcu turnir v malem nogometu in v torek, 8. novembra ob 17. uri
v Domu krajanov turnir v namiznem tenisu. Športne prireditve so ob
krajevnem prazniku Vrbja.
r NOVEMBER 1988
NOVI TEDNIK - STRAN 19
pani z dvema olimpijskima medaljama
V drugi polovici oktobra je
l^jla v Seulu 8. para olimpiada
ijlimpiada športnikov invali-
jflV). kjer je nastopilo okoli
j5qO športnikov invalidov
i,j2ličnih težavnostnih ste-
guj iz 65 držav, med njimi
(iidi številčno skromna četica
j2 Jugoslavije, v kateri je bilo
^4 članov, od tega 32 tekmo-
valcev. Osem jih je bilo iz Slo-
venije, ki so osvojili pet me-
dalj, med njimi kar dve Dani
pavlinec. 21 letni mladi šport-
nik iz Celja, ki je zaposlen kot
jlektronik v Elektrosignalu
v Celju ter je član PK Klima
i^'eptun.
Sodeloval je v treh disciph-
nah: na 50 m prsno je izpadel
le v predtekmovanju, zato pa
je bil veliko uspešnejši na
lOOm kravi, kjer je bil drugi in
200 m kravi, kjer je bil tretji.
Tako seje ves ponosen in žare-
iega obraza vrnil v domovino
s srebrno in bronasto medaljo,
lii ju vedno rad obesi okoh
vratu.
Vse skupaj seje začelo v celj-
skem zimskem bazenu Golo-
vec, kjer je nadarjenega fanta
pn plavanju opazil celjski tre-
ner, nekdaj sam odličen plava-
lec. Bruno Toplak. Daniju je
zmeril čas, ki je bil obetaven
ter o njem obvestil pristojne,
ki skrbijo za športnike invali-
de. Dani je začel trenirati in
nastopati, prvi večji uspeh pa
je dosegel lani, ko je bil na sve-
tovnem prvenstvu v Parizu
tretji na 50 m kravi. Vestno je
vadil z otroki, ki delajo pod
taktirko Bruna Toplaka in
drug na drugega so se navadili.
Daniju so takoj ponudili po-
moč pri plavalnem klubu tako
prejšnji kot sedanji predsed-
nik Vračun in Jurak, svoje so
dodali pri ZTKO in Elektrosig-
nalu, na roke so mu šli v mrzlih
jesenskih dneh v Rimskih To-
plicah in Krškem, kier se je
Dani pripravljal za olimpijski
krst. Zimski bazen še ni bil od-
prt, torej je bilo treba vaditi
v odprtem in Dani je zdržal.
Danes mu seveda ni žal, saj je
njegov trud krepko poplačan
z dvema olimpijskima meda-
ljama.
Dani se za druge športe ra-
zen plavanja in delno košarko
ne navdušuje. Dovolj mu je to,
saj bi se rad izpopolnil v plava-
nju, kajti čez štiri leta bo na-
slednja olimpiada, takrat
v španski Barceloni.
»Zdaj dobro plavam kravi in
metuljček, izboljšati moram še
prsni in hrbtni slog, kajti rad bi
se preizkusil tudi v mešanem
plavanju,« je poln optimizma.
Rad se spominja Seula, kjer so
vrh Korejci invahde z vsega
sveta veličastno sprejeli.
»Na otvoritvi in zaključku je
bilo po 110 tisoč ljudi, vse tek-
me so bile odlično obiskovane.
Celo na treningih se je zbralo
po nekaj tisoč ljudi. Pripravih
so nam prekrasno otvoritev, na
zaključku nas je pozdravil
predsednik olimpijskega ko-
miteja Samaranch. Tekmovali
smo v istih objektih, kot zdravi
športniki. Mnogi športniki in-
validi so dosegli izjemne rezul-
tate in če bi bili zdravi, bi se
enakovredno kosali z drugimi.
Po povratku z olimpiade
v Seulu pripravljajo za naše
uspešne športnike invalide
številne sprejeme, kjer jim če-
stitajo za dosežene rezultate
in njihovo neverjetno kleno
voljo pri vadbi. Danes (četr-
tek) bo jugoslovanske olim-
pijce športnike invalide
v Beogradu sprejel tudi pred-
sednik predsedstva SFRJ Ra-
if Dizdarevič.
Za invalide so napravili poseb-
no olimpijsko vas, kjer je bilo
možno priti z vozičkom v štiri-
najsto nadstropje. Odhčno so
bili urejeni tudi prevozi. Hrana
mi v začetku ni bila všeč, po-
tem pa sem se privadil. Spoz-
nal sem veliko novih prijate-
ljev in v pogovoru ugotovil, da
drugje za invahdski šport na-
menjajo mnogo več pozornosti
kot pri nas. S tujimi športniki
so bile cele ekipe strokovnja-
kov, mi pa smo zadnji trenutek
zbrali denar, da smo sploh so-
delovah.«
TONE VRABL
Foto: EDO EINSPIELER
Gobec - Mlkac
državni prvakinji
V Osijeku je bilo državno
prvenstvo v kegljanju za žen-
ske dvojice. Velik uspeh so
ponovno dosegle predstavnice
kegljaškega kluba EMO Celje,
saj sta dva para osvojila prvo
in tretje mesto ali zlato in bro-
nasto medaljo. Državni prvaki-
nji sta postali Gobec - Mikac,
3. mesto pa sta osvojih Zupane
- Šeško.
Praznik rokometnih sodnikov
Letos mineva trideset let,
kar so v Celju ustanovih Zbor
rokometnih sodnikov, ki ima
trenutno dvaindvajset članov,
od tega osemnajst aktivnih
sodnikov. Mednarodni sodnik
je Štefan Jug, zvezni Marjan
Hlačar (tudi trenutno predsed-
nik Zbora), Bogdan Povalej,
Štefan Lužar in Teodor Melan-
šek, republiški pa Tone Ribič,
Stane Odlazek, Slavko Mesa-
ric, Vasil Bojadžievski, Ivan
Kaučič, Stane Durkovič, Mitja
Jager, Branko Mokotar, An-
drej Lenko, Hasan Ahmetovič,
Stanko Prislan, Milovan To-
mič in Janko Porežnik.
Zbor, v katerem so rokomet-
ni sodniki celotne celjske regi-
je, so od ustanovitve do danes
vodih Janez Zakrajšek, Vlado
Pocajt, Pavle Bukovec, Viki
Dom, Lojze Kemperle in zdaj
Marjan Hlačar.
Celjski sodniški zbor je zara-
di svoje strokovnosti cenjen
tako v Sloveniji kot Jugoslavi-
ji, po Štefanu Jugu pa znan tu-
di sirom po svetu. Marjan Hla-
čar omeni premajhno zanima-
nje za sodniško delo zlasti med
tistimi, ki prenehajo z aktiv-
nim igranjem rokometa, oblet-
nico pa bodo proslavili na slav-
nostni seji. ki je predvidena za
16. decembra. Novembra bodo
sodili na republiškem turnirju
veteranov v Celju, januarja pa
sodelovah na prireditvi v Ljub-
ljani. Sestanke imajo vsak po-
nedeljek, tam pa jih zlasti Šte-
fan Jug tudi seznanja z vsemi
spremembami v praviUh roko-
metne igre.
T.VRABL
NA KRATKO
strelci v Slovenj
Gradcu
člani strelske družine NTU
v Slovenj Gradcu so ob 10-
letnici obstoja pripravili tek-
movanje z zračno puško, kjer
je nastopilo 19 slovenskih
ekip. Predstavniki SD Kovi-
nar Štore so osvojili šesto, Ce-
ljani pa deveto mesto. Med po-
samezniki je bil Branko Malec
iz Štor sedmi.
Porazi strelskih ekip
V 1. in 2. republiški ligi so
strelci opravili s 3. kolom in
doživeli večino porazov. V 2.
ligi je SD F. Šteklič iz Škofje
vasi gostovala v Slovenski Bi-
strici in izgubila z Impolom,
SD D. Poženel iz Rečice pri La-
škem pa je s krogom prednosti
v T.Velenju premagala SD
Mrož. Najboljša posameznika
sta bila Franc Trebše iz T. Ve-
lenja in Janez Sašek iz Rečice.
Oba sta nastreljala po 364
krogov.
V 1. republiški ligi so vse tri
ekipe izgubile. Unior je moral
v Slovenskih Konjicah prizna-
ti premoč Noršincev iz Murske
Sobote, Kovinar Štore je ne-
pričakovano izgubil v Ljuto-
meru, Žalec pa v Hotinji vasi
pri Mariboru s SD F. Lešnik-
Vuk.
strelci v Malih
Brezah
Domači strelci so na svojem
strelišču pripravili meddru-
štveno tekmovanje z zračno
puško, kje je nastopilo 12 ekip
s 45 tekmovalci. Ekipno so
zmagali strelci iz Rečice pri
Laškem, med posamezniki pa
so bili najboljši Andrej Brun-
šek iz Rečice, Janez Sašek Zi-
dani most in Roman Matek
VINKO LAVRINC
Šah na Lavi
Pred tremi leti se je v krajev-
no skupnost Lava v Celju pre-
selil iz Zreč Tomo Černjavič, ki
se že vrsto let poleg ostalega
rad ukvarja s športom. Tako je
bil v Zrečah nadvse agilen
športni organizator pri nogo-
metu in šahu, slednjega pa se
je tudi lotil v krajevni skupno-
sti Lava. Prav po njegovi zaslu-
gi je šahovska sekcija v KS La-
va daleč naokrog med najšte-
vilnejšimi in najdelavnejšimi.
»Trenutno je v naši sekciji,
ki deluje v okviru KS Lava, 40
do 50 aktivnih članov brez pi-
onirjev, ki jih je še najmanj
dvakrat toliko,« pripoveduje
o sekciji Tomo Černjavič. »V
treh letih smo pripravih ali so-
delovali na kar 122 razhčnih
prireditvah. Največ igramo na
turnirjih v celjski občini. Zdaj
smo v dogovoru s celjskim ša-
hovskim klubom, da bi pri nas
za mlajše perspektivne šahiste
pripravili turnir za 4. kategori-
jo, kasneje pa še za tretjo. Tur-
nir bo še letos.«
V sekciji so zadovoljni s po-
močjo krajevne skupnosti za
brezplačno dvorano, ne razu-
mejo pa zakaj ne morejo za
svojo dejavnost dobiti tudi
kakšnega denarja. Zdaj so od-
visni samo od svojih prispev-
kov in veselja, da igrajo šah.
Uspešni so bih tudi na zad-
njem turnirju v KS Dolgo po-
lje, ki je ob prazniku pripravila
ekipni turnir, kjer je sodelova-
lo šest ekip. rpy
Prva zmaga
v namiznem tenisu
V 5. kolu republiške lige
v namiznem tenisu so igralci
ŠD Ingrad dosegli prvo zma-
go in s tem prvi par točk,
V Hrastniku so s 4:5 premagah
Kemičarja, pa čeprav je ta že
vodil 4:1. Po dvakrat sta zma-
tala Maras in Leber ter enkrat
trljič. S prvenstvom bodo na-
daljevah 14. decembra.
VALERIJA SKRINJAR-TVRZOVA
m'
DOLINA ČRNE REKE
Prevedla Neža Maurer
»Ivan, poljubi me! Želim biti tvoja.«
' Kakor da bi ga bile besede oparile. Skočil je in se
odmaknil.
Pokrila sije obraz z dlanmi.
»Ana, mojbog- ti ne veš - ti ne veš...«
»Reci! Povej mi!«
Kaj naj mu še reče? Beži od nje, čeprav ni ne grbava,
ne šepavdj niti bolna, niti umazana. Mogoče ve za
Kanirja? Se globlje je sklonila glavo. N^j prosjači za
^ubezen? Čeprav ve, koliko oči bi jo najraje pojedlo?
Bes ji je stisnil čeljusti.
»Ana - Jaz sem tvoj polbrat«
»Kaj? Kako? Lažeš!«
»Res je, Ana. Najstarejši sem, prvi očetov sin!«
Zato mi Je mati zmeraj branila, da bi ga videla, zato me
k poslala v mesto... Vstala je. Telo se ji Je treslo od
nemoči in besa. Zakaj prav njej ? Zakaj se vse, kar zaželi,
spremeni v palico, ki Jo tepe? Zakaj ni zanjo niti malo
prave ljubezni? Kjer daje vso svojo dušo in telo, se vse
prelevi v ponižanje. Bo vse življenje prihajala na napa-
^en naslov? Prešinejo misel: Morda sploh ni res! Nikdar
se ni slišala ničesar o tem. Užaljena in jezna sama nase
se je zadrla, da bi branila očeta, ki so ga po krivem
obrekovali.
»Lažeš! Lažeš! Bogve kje si pobral te laži. Le kaj te Je
prineslo v dolino, zdaj pa želiš mojega očeta! Marš,
Nesnaga nesnažna! Ne dovolim, da bi mi blatil dom.
^ojdi, pojdi k vragu! Nočem te več videti. Nikdar. Nik-
^sr več! Raje crknem!«
Užalila je Ivana in oddivjala. Kam? Kamorkoli in
'Nikamor. Kogarkoli bi tedaj srečala. Je vedela, da bi se
^ Vsakim skregala, čeprav bi se najraje razjokala v prijaz-
'^em naročju. Najraje bi bila to storila v Ivanovem,
^a/cor sestra v bratovem naročju, če že ne sme drugače.
se vrnila. Opravičevati se ne bi mogla. Že tako Je čisto
Majhna, vsa pri tleh, da se vleče kakor gosenica preko
Sniajne.
Čeprav se njen bes še ni bil polegel, je čutila, da Je
^iorila veliko krivico ljubljenemu človeku. Upa, da mu
°o nekoč na človeški način povedala, kako zelo je veseli,
je dobila brata. Čudno, istega tedna, ko Je izgubila
drugega brata in ostala skoraj sama. Je našla polbrata.
h'an Ji Je gotovo najbližji od vseh. škoda, da seje tega
^^epozno spomnila. Ko gaje znova iskala, ga ni bilo več
^ dolini. Strajk je propadel. Ivana in mnoge druge
^darje so odpustili, nekatere so zaprli, druge izgnali.
Dolina Je začasno povesila krila, dokerji ne zrase novo
perje, dokler se ne okrepijo mladike...
Zdi seji, da bi mu zdaj v brigadi lahko pogledala v oči
in da bi ga rada srečala. Neprijetno ji je, ko se spomni
svojega besa, svoje trde glave, s katero Je zmeraj hotela
naravnost skozi zid. Od takrat se Je zelo spremenila,
včasih se ne pozna več.
Nekoč Je imela politično uro z mladino v bataljonu.
Ko Je govorila, seji Je zazdelo, da sliši odmev besed, ^i
sta Jih nekoč izgovarjala Vid in Ivan. Veliko časa je bilo
treba, da Jih je spoznala in razumela.
Včasih Je brazda pregloboka in seme potrebuje več
časa, da vzklije. Pomembno Je le to, da ne drži v rokah
nerodovitne zemlje. Bila bi srečna, če bi bila taka že
tedaj, ko seje dolgo in neprijetno spopadala z materjo in
ko Je nasedla očetu. Še danes ne razume, kaj Ji Je bilo
takrat. Zaželela si Je bila očeta; ko Je končno prišel. Je
bilo tako lepo odhajati z njim v gozd in se pogovarjati
z nJim v neskončnost. Kako naj bi vedela kaj oče name-
rava. Potem ko Je prišel in se spočil. Je obiskal svoje
najbližje - rudarje na pokopališču. Našel Je stare tova-
riše »iz numere«. Tovariša, ki ga Je nekoč učil, kako
mora podpreti rov, da se mu tista Jalova, črna drobovina
ne zruši na glavo in ga ne zmečka kot črva. Sam se je
prepričal, da gaje dobro naučil delati. No, odnesel ga Je
metan, ker seje pokvaril zračnik. Zmeraj se zgodi nekaj,
kar Je prej videti nemogoče. Šele takrat, ko ljudi pokop-
ljejo, ugotovijo, da je vendarle prišlo do okvare.
Pozdravil Je sinove kot ponavadi s svojim »srečno«.
Potem ko Je besedo že izgovoril, se Je zavedel, da sta
»srečno« in »nesrečno« enako daleč vsem tukajšnjim
ljudem. Ko Je odhajal. Je pustil doma mlajšega sina. kije
bil takrat še »laufer«; zdaj, ob vrnitvi je našel poleg
nJega še starejšega sina - kopača. Daleč naokrog mu ni
bilo enakega ne po moči. ne po prepirljivosti. Če bi se bil
vsaj utopil v vinu, manj bi ga pekla vest. Tako pa - sam
sam Jih odpeljal v Jamo. Menil sem, da Jim dajem kruh
v roke.
Zakaj nisem imel zemlje, da bi Jih postavil na plug,
kjer bi Jim sonce grelo tilnik; umazana voda jim ne bi
izpirala možgan, ko klečijo in udarj^o ob premogovo
žilo.
Izpljunil Je, kakor da so se mu prv zdaj napolnila usta
z vlažnim premogovimi okruški. In zaklel bi glasno in
z užitkom. Zdi se mu, da bi se tudi z mrtvimi tako
najbolje razumel, če ne bi bil ravno na tem kraju, pred
predniki, v predsobi svoje prihodnosti. Ne želi Jih
motiti, ker so se dovolj natrpeli v življenju. Veliko krivic
so požrli in veliko grenkobe odnesli s seboj, zato bi Jim
lahko krepka kletvica prekinila sen.
N^ počivajo; to je edina pravica, ki so si jo prislužili
v življenju. Nekoč bodo tik k njegovemu grobu prihajali
po prstih, da mu ne bi prokvarili sanj. Moral bo dolgo
sanjati; dolgo, dokler ne bo izsanjal vseh prebedenih
noči v Jami.
Potem Je blodil po dolini in se nikakor ni mogel
umiriti. Hodil Je sem in tja, kakor da bi ga bile ose
opikale.
Nekega dne Je povabil Ano, naj bi šla z nJim na pla-
nino obiskat nekega njegovega starejšega, samotnega
tovariša. V koči ga nista našla; na pa Je bila prepričana,
da oče ni iskal tovariše, temveč njenih besed.
Hodita po gozdu, prideta do rebri, vsedeta se in gle-
data v dolino.
»Ni vama bilo lahko v teh letih,« - začne oče.
»Posebno zdaj, ženski sami...«
»Ni bilo,« se strinja Ana.
»Dogovoriti bi se bil moral s kakšnim sosedom ali
s prijateljem, da bi vaju obiskoval, pomagal, ko bi bilo
treba opraviti kakšno težko delo. Toda, kdo bi si mislil,
da se bo to zgodilo.«
» V našem življenju se vsak dan lahko zgodi vse.«
»Zgodaj si se naučila prvo vajo, hčerka... Je vsaj kdo
prišel, da bi vama bil pri roki, da bi vsaj spregovoril
kakšno besedo, če nič drugega?«
»Ja, tisti tvoj tovariš!«
»Kateri?«
»Saj veš, tisti droben, tisti, ki tako lepo igra.«
»Tisti, ki igra, praviš,« - očetov glas Je potemnel.
Ana ga Je pogledala. Je rekla kaj, česar ne bi smela?
Mati Ji Je bila predstavila tistega človeka in rekla, da sta
nekoč delala skupaj z očetom. V življenju Je srečala
precej moških, še posebno takrat, ko Je delala v mestu in
znala v mestu in znala jih Je pravilno presoditi. Nič
slabega ni opazila na očetovem tovarišu. Nasprotno,
takoj Ji Je bil drag.
Nekega večera so vsi trije sedeli ob meji nad hišo.
Gledali so luči v dolini. Samotne so bile kakor oni trije,
vsak s svojo potjo prek hriba. Tedaj Je tih, osivel človek
vzel iz žepa ustno harmoniko in lahkotno, komaj slišno
zaigral. Mati je vzdihnila, Ana je poslušala. Čutila Je,
kako so naenkrat vsi trije postali eno - s travo, z drevesi,
z lučmi v dolini in z zvezdami na nebu. Postali so
drhtenje, zvok, ki se ponavlja in plove, ne po zemeljskih,
temveč po nebesnih poteh, kjer ni ne kamenja, ne blata.
Obžalovala Je, da Je večer tako hitro minil in da se
očetov tovariš ni več prikazal. Vsaj ona ga ni več videla
- tako Je rekla očetu.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
3. NOVEMBER i!
Pri Boru rešili kužno
znamenje
v neposredni bližini Lesnininega tozda
Bor Laško je bilo na milost prepuščeno kuž-
no znamenje, ki ga je po vsej verjetnosti po-
stavil potujoči kraški kipar in kamnosek
v začetku 17. stoletja. Zgodovinski spomenik
ima precej poznogotskih prvin, posebej pa je
zanimiva draperija na Kristusovih ledjih, ki
se zvija v formo pravega, poznogotskega uše-
sa. Arhitektura sama je preprosta, iz nje pa so
izločene slikovite podrobnosti, kar daje zna-
menju bolj strog, renesančni značaj. Tako je
o tem znamenju zapisal umetnostni zgodovi-
nar, dr. Ivan Sedej v knjigi Ljudska umetnost
na Slovenskem.
V Boru so se odločili, da bodo znamenje
obnovili in ga zaščitili pred zunanjimi vplivi.
Vsa dela s prestavitvijo in temeljitvijo so
opravih v delovni organizaciji sami, pri resta-
vriranju pa jim je pomagal restavrator Anton
Podkrižnik ml. iz Šentjurja v sodelovanju
z Zavodom za spomeniško varstvo iz Celja.
Če bi na način, kot so se zanj odločili pri
Boru, reševah manjše objekte kulturne de-
diščine, bi bil marsikateri krajinski spome-
nik rešen propada. VLADO MAROT
S kolesom v vodo
Ko je bilo zunaj le nekaj
nad 0°C, braslovško jezero je
bilo za kakšno stopinjo to-
plejše, je bil Stanko Novak iz
Žalca postavljen pred veliko
preizkušnjo: ah se okopa
v ledeni vodi, ali pa spravi
v pogon svojo novo inovaci-
jo, ki naj bi ga zadržala ne-
premočenega nad gladino
vode. Stanko je namreč
skonstruiral nov izum, kolo
za vodo, ki ga lahko uporab-
ljamo brez kakršnih koli do-
datkov tudi na suhem. In ta-
ko se je Stanko enostavno
pognal s čudežnim kolesem
iz kopnega naravnost v jeze-
ro in uspel.
Vsako leto, ko se končuje
kolesarska sezona, tudi v de-
lavnici mehanika Stanka
Novaka zmanjkuje dela in
takrat se pričnejo uresniče-
vati ideje, ki so se porajale
v njegovi glavi skozi leto.
Lansko leto je med drugim
skonstruiral motor za vodo,
ki ga serijsko že dela laški
Tim. Novo inovacijo mora
sedaj še tehnično dovršiti, in
če ne bo boljših ponudnikov,
jo bo serijsko pričel izdelo-
vati sam v začetku nasled-
njega leta. Vsekakor pa bo
vzbudila veliko zanimanja
med turističnimi delavci, saj
so tovrstna vozila zelo iska-
na, pa tudi samo vodno kolo
bo cenejše od čolna.
EDI MASNEC
Le predi, dekle, predi
šaleške predice in citrar Marjan Marinšek ter pastirček Klemen gostujejo s triurnim
programom z naslovom Le predi, dekle, predi, to jesen po slovenskih krajih v blagovnicah
Name. Nastope so imeli v titovovelenjski Nami in Ravnah na Koroškem, predstavili so se
ljubljanskemu občinstvu, v soboto in nedeljo pa še v škofjeloški in kočevski Nami.
L. Ojsteršek
Bodice
Med borilne veščine
pri nas sodi tudi - po-
litično klevetanje.
Mnogo uspeha je doži-
vel film »Življenje
s stricem«, morda bi
ga še več ob naslovu
»Kariera s pomočjo
strica«.
Živel je deček, ki je
stalno razmišljal, ka-
ko iz vrane ustvariti
kanarčka. Ko je odra-
sel, je postal gospo-
darstvenik.
Odgovorni očitno mi-
slijo, da se bo kmetom
dvignil standard, če
krmijo prašiče z be-
lim kruhom.
MARJAN BRADAČ
Partizanske domačije
54
Piše Mllenko Sirašek
Kako so izžemaii mladoletnike
v tistih dneh, ko sva z Jožo
' Golobom iz Senovega kradla
bogu čas in spuščala skozi
rešeto, kar naj bi bilo vred-
nega oteti pozabi, seje moža-
kar krepko približeval osme-
mu desetletju bivanja v tej
solzni dolini (»solz človek ne
spusti kar tako«,). Te, ne rav-
no skromne bere se mu kaj-
pak ni poznalo.
Da nima časa biti bolan, je
dejal. Da leta pač minevajo,
kar nekako bezljajo kot telič-
ki mimo človeka, sprevrže
na šalo. Človeku, ki je utru-
jen v delu, prizkušen v življe-
nju, da se noč neopazno pre-
vesi v dan. Stokati, kaj še, to
ne gre, poprej pljuniti v roke,
po knapovsko odločno, in
premagati žalost, up, spre-
vreči gorje in ga potisniti na
stran. Samorastniki - in to so
knapi vselej bili - so to znali.
Samorastniki to vedo in
zmorejo.
Fantič, ki so ga spravili na
svet v družini šestih otrok na
Vehkem Širju pri Loki pri
Zidanem mostu, je devetnaj-
stega leta začel hoditi na šiht
v Cementarno Zidani most.
Štiri leta pozneje ga je nekaj
prijelo in se je - premislil:
naredil je izpit za kurjača
v tovarni. Velika šola življe-
nja seje začela. Izkoriščah so
ga, kot se je pač komu zaho-
telo ali, kot pravijo, kdor je
•   imel voljo in čas. Delal je kot
odrasel mož, plačevali so ga
kot otroka, mladoletnika.
Golobu je to kaj hitro zle-
zlo pod kožo in tudi glava ga
ni pustila na cedilu. Skupaj
s strojniki Jerajem, Pantner-
jem, Laznikom, Pečnikom,
predanimi komunisti, s kate-
rimi je tiho soglašal, je pre-
našal izkoriščevanje, ne zara-
di tega, ker je ukrivil hrbte-
nico, pač pa zaradi tega, ker
bi ga sicer odpustih. Brez
milosti.
Ko so zasavski rudarji sku-
paj z železničarji štrajkali, je
takrat še mlad fante nosil po-
što upornikov domov, v do-
mačo vas, od koder je bila
večina železničarjev iz Zida-
nega mosta.
Ni se strinjal s krivico, zato
je tudi trpeti ni mogel, vsaj
ne ponižno in s sklonjeno
glavo. Sestajal se je s Pant-
nerjem, Laznikom, tenko
prisluhnil Pečniku, željno
pil izkušene Jerajeve bese-
de: o izkoriščanju, o delov-
nih pogojih knapov in želez-
ničarjev, garaškem življenju
kmetov, ki so jih iz dneva
v dan spravljah na beraško
palico____
Zadnjega aprila dv^setega
leta ga je Jeraj poslal ponoči
po zelenje v gozd. Ko se je
vrnil, so okrasili lokomotivo
(stabilni stroj na parni po-
gon). Delovodja, Madžar po
rodu, je to videl, ni pa rekel
nobene.
»Samo na delo pazite,« je,
tako mimogrede, dejal in od-
šel s hitrimi koraki.
1924. leta je odšel k voja-
kom in ko se je vrnil, se je
zaposlil v senovškem rudni-
ku kot kurjač.
»15. januarja 1925 sem pri-
šel v rudnik. Dve leti poprej
so prišli v Senovo iz Trbovelj
trije strojniki in eden ali dva
kurjača. Bih so to Franc Go-
lob, Ludvik Petretič, Jože
Jurak, kurjačev pa se ne spo-
minjam. Do njihovega priho-
da je bilo na Senovem mr-
tvo. Ko so se pojavili v kraju,
je na mah zaživela dejavnost
v pevskem društvu, šport-
nem,  čebelarskem, sadjar-
sko-vrtnarskem, lovskem in
drugih... Razumljivo je, da
je bila dejavnost teh društev
največkrat le kuhsa za po-
vsem politično dejavnost, ki
so jo zlasti na veliko izkoriš-
čah komunisti.
1927. leta so me aretirah
zaradi komunizma!«
Natančneje: aretirali so ga
zaradi brošure o marksizmu
in leninizmu, ki mu jo je dal
brat in ki jo je imel skrito
med več zvezki revije Lovec
v samskem domu, kjer je sta-
noval. Brošurico so brali
prav vsi v domu, zlasti rudar-
ji. Nekdo jih je izdal in sku-
paj z bratom in še nekom so
Jože Golob
bih aretirani. Bratje dejal, da
mu jo je nekdo podtaknil
v Trbovljah, te brošurice,
verjeli pa le niso. Vsaj popol-
ne naivnosti jim ni bilo mo-
goče pripisati...
1929. leto. Kot zaupnega
človeka pošljejo Goloba
v Francijo, da vidi svet, se
pogovori z delavci, da se ma-
lo razgleda po francoskem
delavskem gibanju. V Mehr-
lebachu skupaj s tovariši
štrajka in ko se vrne, prinese
kup marksistične literature.
O vsem, kar je videl, je po-
ročal prijatelju Golobu, par-
tijski cehci v rudniku.
»Bilo je prekleto življe-
nje,« se je spominjal Golo-
bov Joža. 1932. leta smo de-
lali na štirinajst dni po pet
šihtov in takrat so me tudi
odpustili z dela. Dr. Benedi-
čič, ki je pozneje postal žu-
pan, mi je pripomogel, da
sem dobil službo občinskega
sluge. Benedičič je bil soci-
alistični župan in ko mu je
potekel mandat, sva odšla
oba... Benedičič me ni poza-
bil: 1936. leta sem znova od-
šel na delo v rudnik, vendar
sem moral na izrecno željo
k ravnatelju rudnika, Čehu
Kolki. Kolka me je vprašal,
kdo me je sprejel v službo.
Tako, je dejal po kratkem
premoru, ne da bi odmaknil
oči od mene (vrtale so kot
svedri), ostani doma do 6. ju-
nija, potlej pa pridi, da se bo
vedelo, kdo tukaj odloča.«
Ni bil dolgo v rudniku, ko
se je znova vrnil k železnici.
Še vedno je bil povezan s pri-
jatelji, s katerimi je bil
v strojnici. Pridobivah so,
počasi, vztrajno, vendar na
moč načrtno, somišlje-
nike ...
»Stara kolonija je bila tako
ah tako vseskozi rdeča, kalil-
nica kadrov, leglo rdečega,
prekocuškega greha, bi rekh
gospoda,« se je nasmehnil.
Vojna. Strojnik na Seno-
vem. Od 1943, ko je začela
z obratovanjem električna
centrala Brestanica (takratni
Reichenburg), odide tja in se
poveže z Javor.čem, vsesko-
zi pa ostane zveza med akti-
visti in tako je moč razložiti,
čemu seje Jožefov »primer«
znašel med partizanskimi
domačijami: Senovo, rudni-
ki. Zidani most, revirji nas-
ploh, so bili na moč gosto-
ljubna, a tudi dojemljiva sre-
nja za partizansko gibanje, ki
mu niso odrekh ničesar, če-
tudi knapovski in železničar-
ski otroci sami čestokrat ni-
so imeli kaj za pod zob.
Maja istega leta odide
k partizanom.
»Šel bi prej, vendar je Ja-
vorič kategorično zavrnil
moje želje, češ, tukaj si po-
trebnejši! Kdor pozna nava-
de in običaje tistega časa, ve,
da je bil posameznik le del-
ček neke, čestokrat nevidne
celote, ki jo je bilo treba ubo-
gati.«
Poslej je Jože kot borec
Kozjanskega odreda na Bo-
horju delal bunkerje za pre-
hrano, pozneje pa tudi za po-
trebe okrajnega političnega
vodstva.
Na Štajersko je prišla Štiri-
najsta divizija in v Golobu se
je odtrgalo, završalo kot spo-
mladanski vetrovi... ven-
dar: tri dni po prihodu bor-
cev so ga poslali v Maribor,
na pregled pljuč. Zdravnik je
bil sila zvedavo bitje, kar
preveč. Natanko mu je moral
povedati, kako je uspela di-
vizija, koliko žrtev je imel so-
vražnik, kaj je povzročil njen
prihod med domačini: Go-
lob se je znašel v precepu.
Kaj je pravzaprav s tem člo-
vekom, se je vpraševal, stis-
njen med vest in prijaznim
obrazom. Možakar ga je kaj
hitro, z dovolj razpoznavnim
znamenjem, pomiril: bil je
- partizanska veza!
Jože je dočakal svobodo,
se zaposhl v elektrarni in
- odšel v pokoj, zgradil hiši-
co in sedaj spet dela. Tako je
navajen. Ob mojem obisku
je kopal krompir, čakal na
ženo, ki je prav tako čakala
nanj - v bolnici v^Novem me-
stu. Čakal je borec na borko,
življenjsko družico in mu je
bilo hudo. Da bi le kmalu
prišla, se je skrušil vase.
a vendarle obdržal trdnost.
Tega človeka navadi živ-
ljenje.