Št. 35 (753) L. XV
NOVO MESTO, četrtek, 3. septembra 1964
11111 n n L I 1 n Kb m
ml.......i...........t........LLl LJJLJUi
jMfj praznuje trebanjska občina:
Letos, po devetnajstih letih
Se še spominjamo podobe, ki jo je zapustila vojna. Se so nam v spominu Požgani in porušeni domovi in žalostni obrazi ljudi. Toda res — le samo v spominu! Kajti letos, v devetnajstem letu svobode, je stvarna podoba precej drugačna, je najzgovornejši izraz našega ustvarjalnega dela, izraz ljudi, ki niso nikoli zgubili vere v življenje, v boljše življenje, in so si tako podobo omislili Po lastni, od nikogar vsiljeni-volji.
Tudi trebanjska občina, ki praznuje jutri, 4. septembra, svoj praznik, se je v tem času tako spremenila, da je ne bi poznal, kdor bi se vanjo vrnil po devetnajstih letih. Novo na vsakem koraku, bi lahko zapisali, novo, čeprav ^morda še ne povsem dograjeno in bleščeče. Važno je, da so to, kar občina ima, ustvarili ljudje te občine, delovni ljudje s svojimi rokami in svojo pametjo. Zato so tega sami gospodarji, samoupravljavci. Ustava in občinski statut jim Jamčila pravico, da se neposredno aH posredno sami odločajo za napredek, ali "9 fa napredek večji ali manjši. No, ta napredek je bil do zdaj skokovit, velik °a vseh področjih. Občina se tako naglo spreminja v vseh pogledih in si prideva, da bi čim prej dohitela bolj razvite sosede.
Kaj je bilo narejenega v času od zadnjega praznovanja občinskega prazna in kakšni so načrti občine za prihodnje obdobje, pa je v razgovoru Pojasnil predsednik občinske skupščine v Trebnjem tovariš IVAN GOLE, kd je odgovoril na naslednja vprašanja: kateri so glavni gospodarski uspehi občine v zadnjem letu in kako jih je treba' vrednotiti? Kaj pričakujete od investicij, ki jih vlagate letos? So gospodarske organizacije dovolj pripravljene, da uresniči« svoje in z družbenim planom uzakonjene investicijske načrte? In: vaše 0sebno sporočilo občanom ob njihovem prazniku?
— V naši občini je gospodarstvo na zelo nizki ftopnji, zato ga je treba dvigniti. Da bi to uresničili, smo lani izdelali program, v katerega smo vne Sli vsa prioritetna podjetja, to so podjetja, ki imajo ekonomsko zadovoljive nacrte. Taka podjetja so: Tovarna šivalnih strojev Mirna, Destilacija Dana, Ke-mo-oprema, Kmetijska zadruga,. Modna oblačila, ma-loblagovnlca Mercator, predvidena tovarna chip-sov in prav tako predvideni Petrol v Trebnjem. Za normalno rast teh gospo-
dskih organizacij bomo Potrebovali 3 milijarde 315 ^iijonov dinarjev. Te in-'fsticije bodo trikrat podale bruto produkt od panjih 8 na 24 milijard ?narjev. Tolikšnega povelja proizvodnje ne bo PJožno doseči s sedanjim *Wiiom zaposlenih, am-r}k bo treba zaposliti še ;1Q0 ljudi. Ob takem po-iJ5tu gospodarstva, zlasti žustrije, se bo nedvom-0 Povečala tudi finančna
zmogljivost občine, ki je zdaj v tem pogledu zelo, pasivna.
— Predvideni program bo uresničen do konca leta 1966. V okviru tega že uresničujejo svoje načrte Tovarna šivalnih strojev Mirna, Destilacija Dana, Kemo-oprema, Kmetijska zadruga, Modna oblačila in Mercator (poslovalnica v Trebnjem). V ta namen Je odobreno 815 milijonov dinarjev.
— Kot za gospodarstvo smo tudi za negospodarske dejavnosti napravili program, zlasti za družbene službe, največ pa za zdravstvo in šolstvo. Razen tega predvideva program večja sredstva za urbanistično dokumentaci. jo, komunalne naprave in ceste, avtomatske telefonske centrale, stanovanja in
LOKOMOTIVA NA DIMNIKU
Potniški vl.ik za Novo mesto je odpeljal v ponedeljek zvečer z ljubljanske železniške postaje točno po voznem redu ob 19. uri in S minut. Po nekaj minutah vožnje pa se Je lokomotiva prevrnila po nasipu. Vlak ni peljal po pravem tiru, čeprav je prometnik vlak pravilno odpri-mil in «0 bili vsi signali postavljeni na »prosto«. Ko je strojevodja Stane Žagar opazil, da vozi po slepem tiru, Je hitro zavrl, a je bilo že prepozno. Ostal je v lokomotivi, tudi ko sc Je ta še ko talila, po nasipu, in samo sreči se ima zahvaliti, da sc Je izvlekel izpod nje, ko so ga že obdajali oblaki vroče pare. Kurjač Alojz Dragman jr odlctel iz stroja, že ko se Je ta začel nagibati. Sam ni vedel povedati, kako je padel ven. Lokomotiva se je zvrnila in obrnila tako, da se je dimnik zaril v tla, kolesa pa so štrlela v nebo. Od potnikov ni bil nihče poškodovan, ker se je vlak še pravi čas odtrgal od lokomotive in ostal na nasipu.
Borcem gubčeve brigade;
OBČINA TREBNJE letos prvič praznuje OBČINSKI PRAZNIK IN DAN USTANOVITVE GUBCEVE BRIGADE,
k' je bila ustanovljena na Trebelnem 4. septembra "•tt. Ta dan Je za občinski praznik na podlagi PrerH0g0V vecine občanov določila občinska skupina s statutom občine. Zato
SKUPŠČINA OBČINE in
»Ki I2ENJE BORCEV NOV občine TREBNJE
gabita vse borce Gubčeve brigade, da se "OHi-io t<- slovesnosti Jutri, 4. septembra, s pri-^tk«m ob 9. tiri v Trebnjem.
podobno. Program investicij v negospodarski dejavnosti znaša 1 milijardo 976 milijonov dinarjev; Odobrenih je že 726 milijonov dinarjev in sicer prvenstveno za dograditev osnovne šole v Trebnjem, ki bo izgotovljena do konca letošnjega leta. Prav tako so odobrena sredstva za zdravstveni dom v Trebnjem in zdravstveno postajo na Mirni, za dograditev 40 družinskih stanovanj, prvo etapo mokrono-škega vodovoda, urbahistič" no dokumentacijo za celotno občino, avtomatske telefonske centrale v Treb-
Nov turistični objekt v Prelesju
Obrtniška dela v novem turističnem objektu, ki ga v Prelesju pri Starem 4.rgu gradita turistično in gasilsko društvo, gredo h koncu. Objekt bo odprt v začetku septembra. V njem bodo štiri sobe z devetimi posteljami, kuhinja, bife in dve gostinski sobi. Turistično društvo bo dalo gostom na voljo tudi čoln.
JOŽE ŠKOF
I. jugoslovanski sejem lova in ribolova
Poročali smo že, da bo v Novem Sadu od 12. do 20. sep.embra I. jugoslovanski sejem lova in ribolova: Pokrovitelj je podpredsednik republike tovariš Aleksandar Rankovič. V okviru sejma bo več predavanj, predvajali pa bodo tudi kratkometražne, dokumentarne in strokovne filme o lovu in ribolovu. Za obiskovalce bodo priredili celo vrsto kulturnih, zabavnih in športnih prireditev, tako da se bodo lahko kar najbolje počutili.
Vreme
OD 2. DO 13. SEPTEMBRA
V dneh od 3. do 6. ter 11. In 12. septembra bo lepo vreme. Ostale dni nestalno s pogostimi padavinami, zlasti okoli 2. In 7. septembra, obenem hladneje. Dr. V. M.
Prebivalcem občine Trebnje za občinski praznik naše iskrene čestitke!
njem, Mokronogu in Mirni ter za cesti Trebnje—Mirna—Mokronog in Dečja vas — Jordan Kal.
— Investicijske naložbe za gospodarske in negospodarske dejavnosti trebanjske občine bodo znašale do leta 1966 skupaj 5 milijard 311 milijonov dinarjev, do zdaj -odobrenih sredstev pa je 1.554 milijonov dinarjev.
Vso skrb strokovnjakom
— Nič manjše pozornosti ne semo posvečati ka-
drovskemu vprašanju, saj ugotavljamo, da manjka strokovnjakov že za sedanje gospodarske zmogljivosti. Zelo se bomo morali angažirati da bomo v tem času pridobili in sami izšolali kar največ strokovnjakov. Prav. tako je potrebno, da se vsi čland delovnih kolektivov hkrati s samoupravnimi organi bolj zavedajo svoje vloge in povečajo čut odgovornosti do dela in upravljanja. >Sleherni zaposleni delavec bi moral vedeti, zakaj je njegovo podjetje v rekon-
strukciji in kaj bo imel od tega kot član kolektiva, oziroma* kaj bo imela od tega družba.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Nove cene mesa v Kočevju
Od 25. avgusta dalje veljajo v Kočevju nove cene mesa-Govedina se je podražila od 700 na 830 dinarjev, teletin'a od 800 na 950 dinarjev in svi. nina od 740 na 800 dinarjev. V glavnem veljajo iste cena tudi v ribniški občini.
ŠOLSTVO Z ZANKO OKOLI VRATU
Šolstvo in njegovo financiranje je povsod problem, v metliški občini pa je še hujši kot drugje, ker ni denarja. V občinskem skladu za šolstvo bi moralo biti konec septembra okoli 19 milijonov, zaenkrat pa so samo 4. Manjka tudi učnih moči in denarja za prevoze šolarjev. Vse te stvari je pretekli teden znova pretresal svet za šolstvo pri občinski skupščini.
Svet je razpravljal'o podra žitvenem dodatku, katerega so prosvetni delavci z že tako nizkimi osebnimi dohodki prav taka potrebni kot vsi ostali občani. Vendar ... Konec septembra bi moralo biti v skjadu za šolstvo okoli devetnajst milijonov dinarjev, so pa samo štirje. Kje dobili denar,? Svet za šolstvo tegi ne ve,"Obcina pa tudi ne, ker denarja nima:
-» Šole so se dogovorile, da-bodo svojim učiteljem vseeno izplačale od 1. julija da lje po 2.000 d* 3.000 din nadomestila, ne glede na - to, -kaj bo decembra, ko bo v šolskem proračunu manjkalo denarja. To so skoro prisiljeni storiti, če ne bi še ti učitelji, kar jih je, ušli drugam. 2e tako manjka v občini najmanj 7 učnih moči. Največji problem je v Metliki, kjer nikakor niso mogli dobiti učiteljev za predmetni pouk angleščine, tehničnega pouka in telesne vzgoje. Kljub stališču, da absolventi gimnazije ne smejo poučevati, ker niso kvalificirani, jih bodo v Metliki vendarle morali sprejeti, ker drugega izhoda nimajo.
Kot kaže tehničnega pouka na metliški šoli sploh ne bo; ali naj tudi pouka angleščine in telesne vzgoje otroci ne bodo deležni? Trd oreh, s katerim se ubada svet za šolstvo že dalj časa, je tudi šola v Drašičih. Ena učiteljica poučuje vseh osem razredov osnovne šole, uči pa dopoldne in popoldne. Prav gotovo to presega človeške moči in tako pouk na tej šoli ni, tak. kot bi moral btti. Prizadevali so si, da bi drašičkim otrokom omogočili kvalitetnejši pouk na metliški osemletki ln da bi zanje organizirali
prevoz, vendar s podjetjem »Gorjanci« ni prišlo do sporazuma. Sola zdaj razmišlja o nabavi lastnega avtobusa, s katerim bi lahko vozili otroke v razne kraje.
Občina bo sicer vsem vozačem nudila 75 odstotni po-
pust pri vožnji v šolo in nazaj, vendar v mnogih siromašnih krajih starši še preostale četrtine vozovnice no morejo plačati. Tako bodo morali tudi letos vsaj nekaterim otrokom plačati celotno voznino, starši pa bodo plačevali otrokom topel obrok hrane v šolski kuhinji.
Svet za šolstvo metliške občine res nima lahke naloge, če hoče iz vseh teh težav najti pot. Prizadeva pa si lahko -še toliko, vendar mora biti vsem jasno, da teh problemov ne bo mogel rešiti sam.
R. B.
»Pokličite nas spet!«
26. avgusta sta uspešno končali enomesečno delovno akcijo MDB Matije Gubca in Milana Majc-na. Brigadi sta delali pri izgradnji mokronoškega vodovoda. V tem času sta izkopali nad 2 km jar-•' kov oziroma 1893 kubikov zemlje. Vrednost del, ki sta jih opravili, je okrog 2,5 mi'ijona dihurjev.
Rezultate in novo udarništvo brigad so objavili prejšnji večer, zatem pa je bila zaključna brigadirska prireditev. V napolnjeni kino dvorani v MoKro::_ ;a smo ta večer poleg brigadirjev videli domače občinstvo in predstavnike občine, krajevnih organizacij in okrajnega komiteja ZMS. Brigadirji so s programo.n presenetili, saj se je slišalo v dvorani, da tako uspsle prireditve v Mokronogu že lep čas ni bilo. Predstavili so se s humorjem, petjem in recitacijami. Zlasti sta ugajala Franci Vovk, ki je dokazal, da ni samo sposoben komandant obeh brigad, ampak tudi dober pevec, in recitatorka Dragica Zupančič, ki je bila v brigr-Si kulturni referent. Z nekaj točkami so se predstavili domačf humoristi in tako popestrili večer. Po konč&ni prireditvi sta stopila na oder podpredsednik občlrska skupščine Trebnje Janez Mihevc in predstavnik krajevne organizacije Socialistične zveze v Mokronog i ter se zahvalila brigadama za uspešno akcijo, ki j3 ne gre meriti le s kubiki in dinarji, ampak predsšorn po vtisu, ki sta ga brigadi zapustili med mokrono-škim in okoliškim prebivalstvom. »Pokličite nas še! Prišli bomo kot zdaj in morda nas bo še več,« je obljubil Franci Vovk, komandant naselja Matije Gubca, v katerem sta stanovali brigadi. Tiho zadovoljstvo jo tedaj obsijalo vse navzoče v dvorani, saj so se lahko že tokrat prepričali, da mladina ne le obljublja, ampak zna obljubo tudi vestno izpolniti.
Brigadirji so 27. avgusta odšli na izlet, da bi se po napornem enomesečnem delu odpočili in si ogledali nekaj najlepših krajev v domovini. Izlet jim je nagrada občine za tako uspešno končano delo pri izgradnji mokronoškega vodovoda.
V LUCI SMERNIC ZA PREDKONGRESNO AKTIVNOST KOMUNISTOV
Načelo rotacije tudi v statutu ZKJ
/\eza komunistov si mora prizadevati za demokratičen način volitev svojih vodstev in za takšno njihovo sestavo, ki v pogojih neposredne demokracije najbolje zagotavlja uspešno delo Zveze komunistov ter hitrejšo rast in usposabljanje mlajših kadrov. Potrebno bi bilo skrbne je sumirati pridobljene izkušnje na tem področju in v zvezi s tem preučiti, kako bi načelo rotacije mogli ustrezno formulirati v statutu Zveze komunistov.
Iz smernic za predkongresno aktivnost ZK
Te dni smo prejeli v javno raapravo predlog sprememb in dopolnitev v statutu Zveze komunistov Jugoslavije. Ker je naša Zveza sestavni del socialistične demokracije, bi bi-
NAŠ AKTUALNI KOMENTAR
lo prav, da bi v interesu še večje demokratizacije notra njega življenja in še večjega izžarevanja naprednih pobud iz vrst komunistov proučili predlog tudi drugi zavedni graditelji socializma, ne pa samo člani Zveze komunistov. Zlasti pa je potrebno, da predvsem člani Zveze komunistov s svojimi predlogi in pobudami pripomorejo, da bi našli najboljše rešitve, se pravi tak statut Zveze komunistov Jugoslavije, ki bo ustrezal sedanjemu času.
V erfem tzmed naših tedenskih predkongresnih komentarjev smo govorili o nekaterih predlogih in pobudah, ki so vznlkle v razpravah komunistov na Dolenjskem. Med drugim smo omenili, da so komunisti predlagali tudi u-vedbo načela rotacije. In res, predlog sprenvamb in dopol-
nitev v statutu ZKJ predvideva sistematično obnavljanje vodstev Zveze. To načelo je sprejeto, ker so dosedanje izkušnje pokazale, da je rotacija koristna stvar, nekaj, kar je v pogojih socialistične demokracije, ko si prizadevamo, da bi pritegnili k odločanju o splošno-družbenih zadevah čim širši krog ljudi, povsem normalno.
V sedmem poglavju o Zvezi komunistov v socialistični republiki je med drugimi tudi določilo, ki pravi:
»Pri volitvah se v sestavi centralnega komiteja zamenja najmanj četrtma članov.«
V osmem' poglavju, ki govori o najvišjih organih Zveze komunistov Jugoslavije, je med drugim rečeno:
»Pri volitvah se v sestavi centralnega komiteja zamenja najmanj četrtina članov.«
Oba centralna komiteja morata po predlogu novega statuta obnavljati sestavo svojih izvršnih komitejev.
Največje spremembe in dopolnitve v statutu so usmerjene, kot je rečeno v sporočilu Komisije za spremembe in dopolnitve v statutu ZKJ, h krepitvi družbene vloge in odgovornosti komunistov in razvijanju demokrat izma v delu organizacij, vodstev in Zveze v celoti. Člani imajo pravico, da kritizirajo slehernega člana, funkcionarja in vodstvo Zveze. To pravico vsebuje že sedanji statut, vendar je v predlogu novega statuta še bolj poudarjena. Večkrat je v predlogu poudarjena po treba po samostojnejšem de lovanju komunistov. Namen določb, ki se nanašajoča občinsko organizacijo, je spodbuditi čedalje širšo iniciativo in bolj samostojno delovanje organizacij v občini pri proučevanju skupnih vprašanj ter v izoblikovanju stališč na podlagi politike Zveze komunistov in sklepov višjih vodstev.
Osnovne organizacije je mogoče po predlogu novega statuta ustanavljati ne le v proizvodnih, temveč načeloma tudi v drugih delovnih organizacijah, na primer v usta-
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
- V ponedeljek, 7. septembra se bodo začela na Donavi, na odseku Železnih vrat,*prva dela na novi hidrocentrali. Prve lopate bosta zasadila predsednik Jugoslavije Tito in predsednik državnega sveta LR Romunije Gheorghiu Dej.
Izginile bodo podvodne čeri, voda se bo napela — po Donavi bodo odtlej lahko' plule tudi velike ladje. Donava bo pregrajena na najožjem mestu — v Djerdapu, za novim jezom bo nastalo veiko akumulacijsko jezero — rezervoar dragocene vodne energije.
Sto dvajset let je tega, kar so se pojavili prvi načrti, kako regulirati v spodnji tok Donave, 120 let so odlagali njihovo izvršitev. Ob velikem pritisku vode ni mogla vsa masa skozi ozko grlo — Kazan. Voda je zastajala.
Bila pa so leta, ko je bilo premalo vode in so morali začasno ustaviti vsako plovbo. Vedno pa so imeli piloti strah pred rečnimi čermi — leta 1970 se bodo dokončno oddahnili.
Tam.kjer so danes čeri, tam bo nastalo veliko jezero. Res je, da ne bo tako dolgo kot Asuansko jezero, niti ne bo posebno široko. Toda skozi reguliran kanal bo šlo na leto 40 milijonov ton blaga, sedaj jih gre le 10 milijonov. Djerdapski gigant bo dal na leto 10 milijard kWh — toliko bodo dobili tudi od asuanske-ga jezu.
Ko bo Donava narasla, bodo močne prsi novega jezu zaustavile vodo, napele jo bodo daleč nazaj. V suhih letih pa bodo lahko izkoriščali energije prejšnjih let.
Zahodne agencije poročajo, da se bo predsednik Tito septembra se-
stal z voditelji Vzhodne Evrope. V tej zvezi citirajo, da se bo na povratku z uradnega obiska v Bolgariji ustavil za en dan v Beogradu voditelj DR Nemčije VValter UI-bricht, Beograd bo obiskal predsed-neik Češkoslovaške Antonin Novot-ny, predviden pa je tudi razgovor z madžarskim voditeljem Janosom Kadar jem.
Glavna terna teh razgovorov bodo meddržavni odnosi, pa državno-partijski spor med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Peking je ondan na ves glas povedal, da se ne bo udeležil pripravljalnega sestanka, ki ga je
Na Donavi bo zrasel kolos
predložila Moskva. Dan, ko se bo ta sestanek začel, bo prišel v zgodovino kot dan velikega razcepa v mednarodnem delavskem gibanju, pišejo v Pekingu.
Kitajska je za sestanek pod pogoji, ki bi bili izključno njej v prid. V Pekingu menijo, da bi ti pogoji dozoreli v 4 ali 5 letih. V tem intervalu predvidevajo Kitajci, da si bodo zagotovili zadostno število glasov za svoje teze. Kitajci računajo predvsem na tri »A« — tri celine: Azijo, Afriko in Ameriko (Latinsko).
Njihov načrt je izolirati sovjetsko partijo in jo prikazati kot branilca velikoruskih interesov. Kitajci sku-
šajo izrabiti barvo v svoji kampanji proti Sovjetski zvezi. Nedavno jim je uspelo doseči, da predstavniki Sovjetske zveze ne bodo mogli sodelovati na azijsko-afriški konferenci. Ta bo drugo leto v Afriki. Peking zatrjuje, da je Rusija evropska, ne pa azijska država.
Kitajska diplomacija hoče zadeti dve uri naenkrat. Izločiti hoče Sovjetsko zvezo iz družine azijskih držav, s tem pa oslabiti pozicije indijske diplomacije na azijsko-afriški konferenci. V tej igri ne izbira nobenih sredstev.
Trenutno se svetovna javnost bolj zanima za drug dogodek — konferenco nevezanih držav, ki bo 5. oktobra v Kairu. Pred tremi leti je bila v Beogradu prva konferenca neangažiranih držav, domačin je bil predsednik Tito. Letos bo druga konferenca, domačin bo predsednik Na-ser. Menijo, da se bo tega zbora udeležilo 55—60 držav, največ iz Afrike, Azije in arabskega sveta.
Tudi nevezane države žele odločati o svetovnih vprašanjih, vprašanje vojne in miru ne sme postati monopol velesil. Svet ni več razdeljen na Vzhod in Zahod, svet postaja iz dneva v dan bolj pester. Tudi znotraj Zahoda prihaja do razpek — Francija. Znotraj vzhodnega tabora ni vse, kakor je bilo, vsaka država želi oblikovati svojo zunanjo in noj tranjo politiko v skladu s svojimi tradicijami in zgodovinskim razvojem.
Za politiko izven vseh blokov je vse več držav — zlasti v Afriki in Aziji. Čim prej bodo izginili bloki tem bolje. Kajti bloki so mračen spomin na hladno vojno.

novah, na šolah in podobno. Osnovne organizacije v velikih mestih bodo lahko delovale na širšem območju, kakor so krajevne skupnosti. Predlog vsetfuje tudi obveznost vodstev in organizacij, da se med seboj obveščajo o delu. Posebej je poudarjeno načelo javnosti dela v Zvezi komunistov. V predlog je vneseno tudi dopolnilo o širokem posvetovanju s članstvom, kar je bila praksa že doslej, treba pa jo bo še naprej razvijati.
Novost v predlogu statuta je to,,da ne govori več o tem, da je članstvo v Zvezi komu nistov nezdružljivo z izpove dovanjem religije. Ta določba je izpuščena zato, ker je to povsem jasno izraženo v programu Zveze komunistov in v vsej vsebini statuta. »Praksa
organizacij Zveze komunistov,« je rečeno v sporočilu komisije, »pa je takšna, da ni potrebe, da bi to v statutu tudi posebej poudarjali.«
Poglavje o disciplinskih u-krepih poudarja njihov vzgojni pomen in obveznost osnovnih organizacij, da pomagajo dlanom pri odpravljanju napak in pomanjkljivosti. Osvojen je tudi predlog, objavljen tudi v našem časniku, da morajo osnovne organizacije redno obravnavati vzgojni vpliv disciplinskih ukrepov.
g Komisija «v svojem sporo-ffj čilu poziva komuniste, da «j| pravočasno proučijo pred-H log ter pošljejo svoje pred-H loge in pripombe komisiji, g| da bi jih lahko do kon-( g resa pazljivo proučila.
Vendarle: železnica do Kopra!
Pred kratkim je Splošna gospodarska banka Slovenije le odobrila kredit za gradnjo železniške proge KOPER— PREŠNICA, ki bo dolga 31 km in bo imela na kilometer po 27 metrov vzpona. Nova proga bo imela 3 postaje: Ri-žana, Hrastovlje in_ Crnotiči, pri Prešnici pa se" bb nova železniška proga priključila progi Divača—Pula. Največja bo seveda postaja v sa mem Kopru; tam bodo položili pribl 4 km tirov. Postajo bodo zgradili na območju Škocjanskega zaliva — med Koprom in reko Riža no. Na progi bosta tudi dva
V vsako hiSo: DOLENJSKI UST!
tunela: eden bo dolg 600 m, drugi pa 200 m; zgradili bo-' dp tudi nekaj manjših mostov.
Nova proga bo odprla "ko-prsko pristanišče jugoslovanskemu gospodarstvu, na široko pa bo po njej zadihal tud: ves tranzitni promet i* zahodne in vzhodne Evrops« ki ima v koprski luki ideal-D" pristanišče
JtRATKL
j IZ RAZNIH STRANI j
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
# že nek^j —. ... ..... .„„on
o varnosti prometa. Računajo, da bodo do jeseni priprave že dotorej, da bo o predlogu zakona že lahko razpravljala zvezna skupščina. Iz dosedanjih informacij o predlogih za ureditev večje varnosti prometa je mogoče izluščiti tudi nekaj novosti. Med pogoji in pravili, ki jih bo predpisoval zakon, naj bi bili obsežnejši, učinkovitejši in strožji ukrepi proti voznikom motornih vozil in širša pooblastila za organe, ki nadzorujejo promet. Ena izmed predlaganih novosti je tudi ta, da bo moral biti šofer v vsakem trenutku fizično in psihično sposoben za varno šofira-nje. Sposobnosti pa, kot vemo, ne zmanjšuje samo pijanost, temveč tudi utrujenost, razburjenost in podobno. Predlagajo celo ukrep, da bi šoferju, če zaradi bolezni, utrujenosti ali prevelike razburjenosti ne bi bil sposoben varno šofirati vozila, onemogočili nadaljevanje vožnje. S tem ukrepom bi se — tako upajo — bistveno povečala varnost prometa na pasih cestah.
Med pogoji in pravili bo tudi podrobneje in natančneje določeno, kdo in kje.je dolžan namestiti prometne znake ter način njihovega vzdrževanja. Posebej bo predpis tudi določal, da zraven prometnih znakov ne sme biti reklamnih tabel in drugih podobnih napisov, ki bi utegnili odvračati pozornost šoferjev od tistega, rta kat opozarjajo prometni /•i dri. Predpisane bodo nadalje stroge kazni za delovne organizacije oziroma organe, ki ne hi v redu izpolnjevali določb o nrometnih znakih. Kazni bi se gibale od 50.000 do milijona dinarjev.
Na koncu naj omenimo samo še dve novosti: predlog, da bi smela na avtomobilsko cesto snmn votII« s hitrostjo nad 40 kilome-
trov, in predvidene sankcije tudi za pešce, ki bi na prehodih za pešce namenoma ovirali promet, kar se zdaj pogosto dogaja.
• Novinarka »Dela« Marija Namorš je v uvodniku na prvi strani opozorila na problem nadomestila zaradj podražitev, ki je za upokojence določeno v minimalnem znesku 1500 din. Po njenem mnenju — in temu mnenju se pridružujemo tudi mi — ni prav, da je določeno nadomestilo za vse enako, ker je znano, da je podražitev v Sloveniji bolj in-
Za večjo varnost prometa
tenzivna. Razen tega pa je že skrajni čas, da se predpisi o pokojninah in invalidninah prilagode posebnostim posameznih republik, kjer so bistveni razločki glede splošne ravni življenjskega standarda.
• Predsednik republike Tito je te dni obiskal prijetno presenečen kolektiv nuklearnega inštituta »J. Štefan« v Ljubljani. Med dveurnim obiskom si je gost ogledal vse oddelke in se v pogovoru s predstavniki kolektiva zanimal za razvoj in dosežke te znan-stveno-raziskovalne institucije. Posebej se je zanimal za nekatere zelo zapletene naprave, od katerih je marsikatera delo inštituta.
• Na 20. seji Ustavnega sodišča SKS so ugotavljali osnovne značilnosti problemov, o katerih je sodišče odločalo v letošnjem pr-
vem polletju. Ustavno sodišče je obravnavalo že precej zadev, in to ne le na pobudo občanov, ampak je nekajkrat interveniralo tudi samo. Posebno skrb posveča tudi nalogi — spremljati družbene pojave, pomembne za uresničevanje ustavnosti in zakonitosti.
# Medtem ko so se prejšnje mesece stalno povečevali potrošniški krediti, je bilo julija prvič opazno zmanjšanje tega naraščanja. To ima vsekakor za posledico ugodnejše razmerje med naraščanjem potrošniških posojil in hranilnih vlog. V avgustu se je podoba bržčas spremenila, zlasti še zavoljo govoric o občutni omejitvi, če ne celo ukinitvi potrošniških posojil. Do teh govoric je prišlo najbrž zaradi ukrepa o prenehanju dajanja potrošniških posojil v gotovini. Ljubljanska mestna hranilnica je namreč do nedavnega odobravala tudi take kredite.
• Po nepopolnih podatkih je kakih 1700 naših strokovnjakov zaposlenih pri raznih javnih delih v deželah v razvoju, na primer v Alžiru, ZAR, Sudanu, Etiopiji, Libiji, Ma-liju, Tunisu, Gani in še nekaterih drugih deželah. Med temi strokovnjaki so predvsem inženirji, tehniki in mediclnrko osebje.
# V Vojvodini so letos naželi samo 75.000 vagonov pšepice, se pravi okoli 40.000 vaco-nov manj kot lani. Medtem pa so obeti, da bo precej boljši pridelek koruze. V vsej Jugoslaviji je zasejanih s koruzo 2,7 milijona hektarov površin. v
• Zdaj, ko so že v polnem teku priprave za začetek izgradnje koprske, 31 kilometrov dolge železnice, se gredo menda, le zares. Ob trasi so že postavili naselje, v katerem bodo prebivali graditelji železnice. Predvidevajo, da bo sodelovalo pri gradnji tega pomembnega objekta osem grndhenlh podjetij.
• Pred £i teti se je uku drO-Ca svetovna vojna! Ni dolgo tega, kar smo morali ugotoviti, da J« le 50 let tega, kar se je začela prva svetovna vojna, te dni Je minilo 25 let. kar so Nemci vdrli na Poljsko — začela se Je U. svetovna vojna — največja katastrofa v zgodovini človeštva.
• Hruščov na Češkoslovaškem. Predsednik sovjetske vlade Nikits Hruščov Je ob 20-letnici slovašk« vstaje obiskal Banjsko Bystrioo, središče vstaje. Bil Je več dni tu* v Pragi, tu Je imel uradne razgovore z Novotnym, predsednikom republike.
• Volitve v Cilu. V petek bodo predsedniške volitve v Cilu, za oj« vlada povsod zelo veliko zanimanje. Cile Je bila ena Izmed štir* držav, ki so nedavno glasova!« proti kubanskim sankcijam, bil« so prve, ki so klonile In pretrgal« diplomatske stike s Kubo. Glavna kandidata za nevoga predsednik« sta AUcnde in Frei. Prvi užt*» podporo socialistov, komunlsto* in drugih levičarskih skupin, drugI Je predstavnik krščanskih demokratov. Sanse obeh so pribliW enake. ,
• Ameriška VI. flota v lili*11" Cipra. Ciprska tiskovna niicnclj' poroča, da križali severno od GP| ra ameriška VI. flota. V bllžlfi ameriških Indij so opazili tudi v*" turških pomorskih enot.
• Grnrral Ngujrn Kan osta** šef. Kaže. da bo bivši diktntoj Južnega Vietnama Boncrol K«" spet postal predsednik vlade. To J« to dni Izlavll ameriški vele™*1!'! nlk v Sajgonu Tnvlor SoJ>">nS, študenti so so izjasnili za trlmt,vi rat, sistem, v katerem se ob'«*; deli in vlndn kolektivna odr-ovo* nost.
l • Lanski prlnel Se vedno »Pfj, Čeprav se mude predstavniki '{L, laoskih frakcij »« teden dni v r» rini. š« nI prišlo med nJim1 /Sj uradnega sestanka. Ondan »° JL« skupaj ho kosilu pri imnc0Mlir-ziimnjem ministru Coirve de w villu. , -i.
• Umik vseh hra 1» I"'*' a» bljska m britanska vlada sj" £ sporazumeli, da uniaknojo A"1:.),, vse bare Iz Ubile v treh J'1'1'^ Razgovori o umiku ameriški'',, se bodo začeli čes »ost mcvuu» Američani Imajo veliko pri Trlpollsu. Tt> Je praviap1 fW-ivn v drfnvl.
KO PRAZNUJE OBČINA TREBNJE
Mirenski šivalni stroji potujejo v svet
Tako se je odločila tovarna šivalnih strojev *Mirna«, ki bo letos izvozila v Vzhodno Nemčijo 3.000 omaric s pogonskim mehanizmom in okovjem v vrednosti 77 milijonov obračunskih dinarjev. Medtem pa že sklepajo pogodbe za izvoz naslednjih 3.000 takih izdelkov na vzhodnonemški trg. V te«u.so tudi pogajanja, da bi »Mirna« izvažala tudi v Švico, Avstrijo in na Irsko.
Do zdaj so mirenski proizvajalci s tujino predvsem kooperirali, medtem ko je bil izvoz malenkosten in komaj vreden omembe. Tudi letos so kooperacijski' odnosi precej obsežni in predstavljajo kar 20 odstotkov mirenske proizvodnje. S tujimi kooperanti so zadovoljni, domači Pa so precej neresni, zaradi cesar ima tovarna v proizvodnji desetodstotno izgubo. Jugoslovanski kooperanti dobavljajo tovarni šivalnih strojev zlasti vijake, razen tega Pa jim galvanizirajo dele iz-
delkov. To pa bo mirenska tovarna v doglednem času lahko izdelovala in opravljala sama, kar ji bo omogočeno v prostorih, ki jih gradi.
Tovarno so pričeli rekonstruirati šele letos, čeprav bi morala po načrtih že obratovati pod novo streho. Težave so bile z investicijami, na katere je bilo treba čakati dolge mesece. Kljub tej zamudi pričakujejo, da bo kovinski obrat, ki obsega prvo fazo rekonstrukcije, vseljiv že letos, za obratovanje pa bo* sposoben v poletnih me-
secih prihodnjega leta, ko ga bodo popolnoma sodobno opremili. Rekonstrukcija oziroma zgraditev kovinskega obrata bo veljala 180 milijonov dinarjev; skoraj polovico te vrednosti bodo veljali novi stroji, s katerimi bo obrat opremljen.
Delovni kolektiv tovarne pričakuje od rekonstrukcije pomembne uspehe. Proizvodnjo bodo v primerjavi z letošnjo povečali za 100 odstotkov; posvetili bodo večjo pozornost kvaliteti izdelkov in seveda izvozu, saj bodo v letu 1965 izvozili kar trikrat več kot nameravajo letos.
Z enako odgovornostjo kot proizvodne in izvozne naloge rešuje tovarna probleme, ki zmanjšujejo kvaliteto in obseg del. Z večjo pazljivostjo pri delu pa so že do zdaj zmanjšali škartiranje, medtem ko so se naučili material izkoriščati maksimalno. Spričo tega so uspeli do letošnjega prvega polletja znižati materialne stroške še za osem odstotkov. Z odkrivanjem notranjih rezerv nadaljujejo, prizadevali pa si bodo predvsem, da s pridom izkoristijo razpoložljiv delovni čas.
Hkrati s proizvodnjo rešuje tovarna kadrovsko vpraša-
nje. Letos so že dobili štiri strojne tehnike, medtem ko dva strojna inženirja pričakujejo. To so njihovi štipendisti, saj si tovarna le tako povsem zagotovi strokovnjake. Strokovnjake z visoko ali višjo izobrazbo sicer težko dobijo, ker le-ti menijo, da Mirna kot kraj ni preveč vabljiva in da bi imeli malo od življenja; saj na Mirni ni kina, sodobnih trgovin, cesta pa je slaba. Čeprav se v zad-
njem času te stvari urejujejo, si tovarna šivalnih strojev po svojih močeh zelo prizadeva, da bi naselje dobilo čim lepšo podobo. K ureditvi je sama pripravljena prispevati znaten delež. ,
Taka vprašanja na prvi pogled sicer niso problematična, vendar pa jih bo treba rešiti in pomagati tovarni, da ne bo imela težav s kadri in podobnimi rečmi. Naj poudarimo, da je proizvodnja šivalnih strojev perspektivna panoga, kot 'tako pa jo vidi celotna občina, ki gradi prav na tej tovarni svojo lepšo prihodnost.
Tudi v Mokronogu zlagoma odstranjujejo ruševine 12 zadnje vojne in se posvečajo stanovanjski iz-gnjdnji. Blok, ki je zrasel na takih ruševinah, bo °bcutno zmanjšal stanovanjske potrebe v tem kraju
program
• 3. SEPTEMBRA bo
• ob 19.30 uri v Treb-
• njem   v Kulturnem
• domu slavnostna
• akademija
• 4. SEPTEMRA bo
• ob 9. uri v Kultur-
• nem domu slavnost-6 na    seja občinske
• skupščine   in pred-
• sedstva občinskega © združenja borcev
• NOV
• Ob 9.30 uri bo po 9 vorka ter množično
• zborovanje v parku
Otroški vrtec v obratu nalivnih peres
V tem mesecu bodo začeli v izpraznjenem obratu nalivnih peres tovarne šivalnih strojev na Mirni urejati otroški vrtec za 30 otrok. To pa bo le začasna rešitev, saj bi potrebovali precej večje prostore za otroško ustanovo. Ko bo Mirna dobila novo šolo, se bo vrtec preselil v sedanje šolsko poslopje.
Letos, po devetnajstih letih
(Nadaljevanje s 1. strani) — V družbenih službah se je stanje v zadnjem času vidno izboljšalo, to pa zato, ker so tudi ljudje, ki se z ustreznimi vprašanji ukvarjajo, bolj priza-
devni. Menim pa, da bo treba še veliko napraviti v prid kadrovskemu vprašanju, zlasti še v zdravstveni ^službi in šolstvu. Paziti bomo morali, da bodo zagotovljeni vsi material-
ni pogoji. Ko to navajam, mislim na odpravo nekate-rih neskladnosti. Tako na primer bo potrebno izboljšati življenjske pogoje prosvetnim delavcem, ki imajo povprečno precej nižje osebne dohodke kot kvalificirani delavci v proizvodnji. Občinska skupščina bo morala ob sprejemanju proračuna za prihodnje leto vložiti vse napore, da bodo imele družbene službe, predvsem pa prosvetni delavci v materialnih pogojih večja in boljša zagotovila kot doslej* M — Ob koncu čestitam M občanom in delovnim K! kolektivom za občinski H praznik, 4. september z (B željo, da bi lahko vpri-|S hodnjem letu ob istem M času govorili še o več-IS jih uspehih. Te uspehe J? pa bomo dosegli le s IP prizadevanjem vsakega tfl občana. ~
Taka je podoba novega naselja, ki nastaja na Mirni. Stanovanjske potrebe v tem industrijskem kraju so vsako leto večje, zato pospešeno gradijo nove bloke. Manjša pa je skrb za otroško varstvo, ki žal še dolgo ne bo rešeno. Na sestankih in javnih tribunah so ljudje odločno povedali, kakšno je stanje, ne najdejo pa prostora, v katerem bi bil lahko otroški vrtec
Premalo zemlje in preveč
Z letošnjo arondacijo le toliko zemlje, da jo bo dovolj za pitališče v Martinji vasi - V pripravi regulacija Mirne in hidromelioracije na ha v Mirenski dolini - Vprašanje preživninskega varstva ostarelih kmetov (borcev) - arondirancev ostane odprto.
7-letnem perspektivnem programu bo v trebanjski občini leta }970 v družbeni lasti 3.566 ha obde-lovalne zemlje, kar je 30 odstotkov J'seh obdelovalnih površin v občini. Načrt za intenzivno podružbljanje So začeli izvajati že letos, ko je družbeni plan predvidel arondacijo 307 ha. Ta načrt pa so kasneje opustili, ker so se prepričali, da spričo danih Pogojev ni uresničljiv, razen tega pa je tudi prenagel. Zakaj tako, pa nam je povedal te dni podpredsednik občinske skupščine v Trebnjem tovariš Jane/. Mihcvc, ko jc dejal:
da ~ Letos bomo šli torej samo tako daleč, kom i za°kirožili že obstoječe zemljiške ska se- Dlje pa zato ne, ker je kmetij-ni2 zadruea v težavah. Nima dovolj meha-m c!Je- Pa tudi sredstev ne zanjo, niti pri-~~™™ skladišč, kar je vse potrebno za V^aarjenje. V Minerski dolini je aron-^c'ja že zajela nad 50 odstotkov obdelo-tin»e zem'ie. potrebne za pitališče v Mar-vasi. S tom smo pohitoli, da bi lahko £J™~| kredit za hidromelioracijska dela na ske ,0bmt)ćJu Z Vodno skupnostjo Dolenj-* in Zavodom za vodno gospodarstvo nvov Se *® dogovarjamo za program hidro-"euoracij, ki bi zajele 25 ha že podružblje-
ne zemlje pri Pijavicah in celoten pas do Martinje vasi. 1300ha v Mirenski. dolini bi tako meliorirali v treh letih. Največja ovira pri: tem bo na kmetijskem posestvu v Slovenski vasi, ker tam (reka) Mirna še ni regulirana. Za regulacijo tega rečnega območja načrte že pripravljajo. Sicer pa bomo letos pripravili vse potrebno, da bi v letu 1965 lahko že regulirali in meliorirali.
— -Naj cmenim še drugo plat oziroma posledice arondacije, ki bodo zasegle zasebne lastnike obdelovalne zemlje na interesnem obm'očju! Tu'bi omenil predvsem problem ostarelih kmetov, ki bodo izgubili zemljo, saj smo za mlajše predvideli zapo slitev v gospodarskih obratih v Mokronogu, na Mirni in v Trebnjem. Med ostarelimi kmeti je zlasti pereče vprašanje nekdanjih borcev. Teh Je tudi največ. Gre za tako imenovano preživninsko varstvo takih ljudi. Ustreznega sklada občina še nima, spričo pomanjkanje sredstev pa ga tudi ne bo tako kmalu im'ela. Saj bi sklad formalno^ lahko že ustanovili, kje bi pa sredstva dobili, ne vem Znane so težave, ki jih ima Vsako leto občinski proračun, letos pa še predvsem. Morda bo občina sama sposobna rešiti vprašanje s skladom o preživninskem varstvu kmetov čez nekaj let, zdaj bi ga morali kako drugače. Morda bi pomagal okraj, aH republika ... Vsaj vprašanje bivših borcev bi kazalo rešiti na ta način, s skupno pomočjo.
Za sodobno trgovino isi boljšo preskrbo
Z namenom, da bi hitreje rešili vprašanje trgovine, sta sc obe trgovski podjetji v trebanjski občini — »Gradišče« v Trebnjem in »Tržan« v Mokronogu — letos, pripojili k ljubljanskemu >Mercator-ju«. Pripojeni podjetji sta postali samostojni »Mer-calorjevi« poslovni enoti.
Ob prijiojilvi jc »Mercator« ob-ljubil, da bo vložil potrebne investicije v modernizacijo trgovskega omrežja. Tako bodo hišo štev. 13 v Trebnjem preuredili v sodobno blagovnico z dvanajstimi oddelki, v katerih bodo prodajali: metersko blago, žensko in ninsko konfekcijo, gospodinjske električne stroje, emajlirano posodo, »teklo in porcelan, pohištveno okovje, čevlje, -žensko in moško perilo ter nogavice. Stavbo bodo pričeli urejati 5. septembra, lokal pa bo odprt za 1. maja prihodnje leto. Imel bo 344 kvadr. metrov prodajnega prostora in sodobne sanitarije ter druge prostore na lil kvadratnih metrih.
V Trebnjem bodo letos oziroma prihodnje leto odprli tudi samostojno prodajalno za kruli, mleko in slaščice ter samostojno prodajalno za sadje in zelenjavo.
V Dol. Nemški vasi bodo letos adaptirali prostore sedanje trgovi ne, ki jih jc »Mercator« odkupil, •er v prihodnjem letu odprli so doben trgovski lokal. Na Mirni so odkupili trgovske prostore s pritličjem v stanovanjsko • poslovni stavbi, ki jo gradi tamkajšnja stanovanjska skupnost. V tej stavbi bo sodobna in bogato založena samopostrežna trgovina s prehrambenimi predmeti.
Manjša investicijska dela je v Čatežu in Prlstavici že Izvedla poslovna enota »Gradišče, ki bo v kratkem začela urejati svojo poslovalnico tudi v Slovenski vasi. in specialen lokal za prodajo blaga v s.im 1111 1111
To so pretežno vša dela za izboljšanje in modernizacijo trgovskega  omrežja  v tistem predelu
trebenjske občine, ki ga pokriva s svojimi poslovalnicami poslovna enota »Gradišče«. S tem in z modernizacijo trgovin poslovne enote »Tržan« v mokronoškem predelu bi bilo vprašanje sodobne postrežbe in preskrbe potrošnikov v prihodnjem letu dokončno rešeno.
TŠS kupuje stanovanja
Tovarna šivalnih s'rojev na Muini je kupila za svoje zaposlene dve stanovanji v novem stanovanjsko poslovnem bloku, ki ga gradijo v njeni bližini. Do zdaj je na tak na? čin kupila že* šest družinskih in sedem samskih stanovanj.
VSEM OBČANOM PRISRČNO ČESTITAJO ZA OBČINSKI PRAZNIK IN JIM 2ELIJO SE MNOGO USPEHOV NA VSEH PODROČJIH:
Občinska skupščina Trebnje
ZDRUŽENJE BORCEV NOV - OBČINSKI KOMITE ZKS - OBČINSKI ODBOR SZDL-0BČINSKI KOMITE ZMS TER OSTALE DRUŽBENO   POLITIČNE ORGANIZACIJE
KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE KOMUNALNO PODJETJE TREBNJE VELETRGOVINA »MERCATOR« Ljubljana prodajalna »GRADIŠČE«, TREBNJE TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV »MIRNA« »DANA« - DESTILACIJA ALKOHOLNIH PIJAČ »MIRNA«
VELETRGOVINA »MERCATOR« Ljubljana poslovna enota »T Rž AN«, MOKRONOG

PISMA UREDNIŠTVU
čemu ne enostavneje? -sprašujejo v Loki
Tovariš urednik!
Z novo uredbo so manjše pUšte dobile neprimeren delovni čas: od 8. do 15. ure. Tako pripravijo tudi poštne pošiljke že ob 15. uri in jih po. odredbi direkcije PTT No-
vo mesto pošljejo ob 13,21 v Krško, kjer je poslovna enota PTT. Zvečer ob i9,36 pa gre poštna pošiljka spet nazaj mimo Loke v Zidani most. Ali bi ne bilo mogoče, da bi poštno vrečo oddajali na ta vlak, zlasti še, ker mora pošta v Loki plačevati železnici posebne pristojbine za prevzem in predajo poHe? Menimo, da bi bilo to enostavneje! Poleg tega poštarji ne bi izgubljali toliko časa. Mimogrede bi pobrali pošto še v na-
biralniku na postaji. Tako se ne bi več dogajalo, da bi ljudje hodili k vlaku, da lahko oddajo pošto, kot se to dogaja skoraj vsak večer.
LOCANI
V ponedeljek na novomeškem sejmišču
Precej dobro je bil obiskan ponedeljkov prašičji sejem, saj je bilo naprodaj 810 pujskov. Manjši prašički so veljali od 6000 do 10.500 din, večji pa od 11.000 do 21.000 dinarjev. Kupčij je bilo 475.
Zvone Pere:
0 krajevnih s^nostih v novomeški občini
(Nadaljevanje konec) Važno je, da s ...uti vsebujejo poglavja in jih primerno
obdelajo: ' ustanovitev in območje krajevne skupnosti, njene organe, krajevno s'cup-nest in delovne organizacije na njsnem področju, odnos do teh, odnos do občinske sMupšiine itd. Po potrebi lahko Statut vsebuje še druga poglavja, kar je odvisno od samega področja in interesov.
Povedati je treba še nekaj bered o organih krajevrnh skupnosti. Napačno bi bilo. če bi upoštevali zakon o sta novanjskih skupnostih, ker gre tu za nekaj bistveno drugega. Zapletena organizacija stanovanjskih skupnosti je prirejena za potrebe mesla, uporablja pa se tudi za po deželje, kar ni prav. To je iz nekaterih statutov, ki so tako nastali dobro razvidno. Iz tega pa je razvidno tudi nerazumevanje vloge krajevne skupnosti. Pri vsem tem je treba paziti, da bo organizacija podeželskih skupnosti čim bolj preprosta. Nekateri menijo, naj bi del administrativnih nalog opravljali krajevni uradi,- Pri tem pa ne navajajo, za katere^kup nosti gre in kolikšne naloge. Seveda je potrebno takoj povedati, da krajevni urad ne more nadzorovati dela krajevne skupnosti, kakor ne mare biti obratno. Take odnose bi morali pogodbeno re. sevati med krajevno skupnostjo in občinsko skupščino. Bržčas bi bilo to treba narediti za krajevne skupnosti v Hinjah, Šmarjeti, Skocja-nu, Brusnicah, Mirni peči in na Otočcu, medtem ko bi za Novo mesto, Bršlin, šmihel, Dolenjske Toplice, Stražo, Žužemberk in Šentjernej mo. rali oblikovati administrativni aparat z ustreznim številom uslužbencev (Novo mesto: tajnik, računovodja, dak tilograf, drugje samo tajnik
itd). V ostalih krajevnih skupnostih (Dvor, Podgrad, Stopiče, Mali Slatnik, Kro-novo-Bela cerkev, Orehovica) bi tajniške posle lahko opravljali nagrajevani ljudje. To ne sme biti pravilo, ampak le primer, kafro bi morda šlo.
Novomeška krajevna skup nost naj bi imela naslednje organe: svet s 25 dio 30 člani (izvolijo ga občani), izvršni odbor sveta s 7 do 9 člani, predsednika in podpredsednika (voli ju svet), poravnalni in potrošniški svet (oba volijo občani) in "razne stalne tor občatne komisije (imenuje jih svet KS) Drug;e vseh teh organov ne bi imeli, razen v izjemnih primerih podpredsednika. Kako se bodo iniciativni odbori odločili, je prepuščeno njim samim.
Razumljivo je, da je v pogojih krajevne skupnosti najvišji crgan zbor občanov, ki med drugim sprejema statut, potrdi ustanovitev KS, odobri program proračuna in potrdi zaključni račun, izvoli poravnalne in potrošniš ke svete itd. Vsi organi so dolžni o svojem delu poročati občanom, od katerih dobivajo napotke za nadaljnje delo.
Krajevna skupnost bo mo rala imeti svoj letni delovni program, ki bo — vključen v razvojni program občine — osnova za financiranje njenih dejavnosti, že vnaprej je jasno, da bo program vseboval vrsto drugih drobnih, vendar važnih zadev, ki jih program občine ne bo mogel upoštevati. Vseboval pa bo tudi tista razšjjritvena dela, ki jdh bo programirala občina. Sredstva za ta dela se bodo zbirala s prispevki občanov, delom njihovega prostovoljnega dela, prispevka gospodarskih organizacij, zavodov ta ustanov, tudi Izven področja krajevne skupnosti.
Dejavnost   krajevne skup
nosti bo torej financirana s sredstvi občine, ki bodo dana za delovni program, z na menskimi si.-ed'stvi za financiranje posebnih nalog (inve sticije, vzdrževanje raznih objektov), občinskimi sredstvi za funkcionalno in adrni nistrativno delo krajevne skupnosti, prispevki občanov V raznih oblikah,* prispevki delovnih organizacij, odstotkom od najemnin in stanarin po dosedanjih predpisih, raznimi drugimi viri dohodkov itd. Krajevna skupnost bi lahko prišla do sredstev še, če bi sodelovala pri investicijah, kjer bi nastopale poleg občina še druge"organizacije.
Izdatki pa bi bili: investicijski, funkcionalni, osebni in operativni. Finančno poslovanje bi opravljala služba družbenega knjigovodstva pri Na. -odni ba.nki, kjer bi imela krajevna skupnost svoj tekoči račun. Zavoljo tega ne bi bilo nujno, da bi morala krajevna skupnost imeti nad ?,.rovalni organ.
Omeniti je treba še eno važno vprašanje, ko bd krajevna skupnost lahko delovala kot usklajevalec dejavnosti na svojem področju. Vrsta organizacij in društev, v katera so vključeni občani, se s svojimi delovnimi pro grami vključuje v celotni sa moup ravni organizem občina in krajevne skupnosti. Ker pa pogosto nimajo usklade nih programov, je treba drobiti sredstva za isto dejav nost različnim naslovom. Naloga krajevne skupnosti bo torej, da bo uskladila te interese in pravilno razporejala sredstva. To je zlasti važno za dejavnosti, ki neposredno interesirajo občane: socialno varstvo, vzgojo otrok, rekre-aoijo in podobno.
V teh vrsticah je navede nih le nekaj zanimivih vprašanj o krajevnih skupnostih, ker pa je področje zelo obsežno se bo treba še oglasiti.
Na Čatežu že 35 tujskih sob
V brežiški občini je pet turističnih društev: v Brežicah, na Čatežu, v Krški vasi, Fi-šecah in na Bizeljskem. Društvo nameravajo ustanoviti v kratkem tudi na Veliki dolini.
V Brežicah so največ razpravljali o ustanovitvi turističnega biroja. Delovni pro-
Razprava o statutu ZKJ
Prejšnji teden so v Trebnjem na razširjeni seji občinskega komiteja ZKS obravnavali novi statut ZKJ. člani komiteja so razpravljali o osnutku sprememb in dopolnitev statuta, da bi spoznali predvsem vprašanja, ki zadevajo višjo stopnjo demokratizacije notranjih partijskih odnosov in s tem v zvezi prilagajanje dela organizacij ZK v sedanjih pogojih. Seje se je udeležil tudi tovariš Bogdan Osolnik, član CK ZKJ, direktor in glavni urednik KOMUNISTA.
stor bo verjetno dobil v enem izmed prostorov bivše kavarne. Razpravljali so še o ureditvi prostora pred železniško postajo, vendar je tam ostalo vse pri starem, ker niso urejena lastninska vprašanja. Turistično društvo v Brežicah je nadalje sodelovalo pri ureditvi parkirališča in okolice Prosvetnega doma.
Društvo na Čatežu si je prizadevalo predvsem za pridobivanje tujskih sob pri zasebnikih. Letos jih imajo že 35 in so vse zasedene. Hišni lasitniki Jih oddajajo Cate-škim Toplicam, ker tam za vse oskrbovance ni dovolj prostora.
V Krški vasi je turistično društvo letos uredilo obrego-ve Krke, načrta za ustanovitev gostišča v gasilskem domu pa niso uspeli uresničiti. V Pišecah so lepo uredili planinski dom na Pečarjevem bregu, vendar jim je zmanjkalo denarja- Nadaljevati bodo morali prihodnje leto. Na Bizeljskem nameravajo posta-
viti simbolično vinsko stiskalnico in urediti gostišče sredi vinograda. Večina društev torej dela, toda materialne možnosti jim ne omogočajo, da bi se lotili večjih akcij. Potrebno bi bilo tudi več izobraževalnega dela med prebivalstvom. -ey
Prizor z nedavnega odkritja zelo lepega spomenika 92 žrtvam, padlim v dobi revolucije v Škocjanu. Predstavniki družbenih organizacij in svojci so vznožje spomenika zagrnili z venci in cvetjem
»še se bomo sreče* vali pri skupnem delu!«
Preteklo soboto se je *' krogu starešinskega kadre novomeškega garnizona JLi
in najbližjih znancev poslovi od aktivne vojaške službe d«" sedanji komandant novomeškega garnizona polkovn$ Ivo Ninič. Zaradi bolezni, *> je posledica ran, dobljenih ' NOB, se je moral v naše® mestu priljubljeni polkovnft Ivo Ninič predčasno upoV* jiti. Od oktobra 1961, ko !' v Novem mestu prevzel dol? nosi komandanta garnizoni smo se s tovarišem Niničefl srečevali na sestankih, posvetih, na zborih volivcev in 9 razgibanem polil Snem deW in življenju. Kot nesebii^ in odkrit tovariš se je s s®0", jo neposredno besedo tako! priljubil vsem, ki so ga sp0, mali. Sodelovanje med «rm.Z dc in ljudstvom je v zadn'M letih postalo še bolj živo. neposredno. V imenu javnosti se tovariSu Iim NiničU zahvaljujemo za vs», kar j* naredil na našem področji zlasti pa smo veseli njegov* izjuve na poslovilnem večeru, ko je rekel: »Tovariši. ostanem v Novem mestu i", še se bomo srečevali Pr' skupnem delu!«
Knjižnico v nove prostore!
Pred nekaj leti je bilo kulturno življenje v Dolenjskih
Toplicah zelo razgibano, zdaj pa je pravo mrtvilo: edino kulturno razvedrilo so kino predstave, ki so dvakrat tedensko. Res je, da so se razmere od tistih časov precej spremenile in da ni ljudi, ki bi bili pripravljeni posvetiti se prosvetnemu delu, kljub temu pa bi se dalo pritegniti mladino, ki bi bržčas rada delala.
Vsekakor bi bilo treba urediti malo dvorano in vanjo prenesti knjižnico, ki sedaj dela v precej slabih razmerah. Knjižnici bi morali priključiti tudi čitalnico, saj je knjižnica založena s precejšnjim številom dobrih knjig. Sem bi prav_rada prihajala ne le mladina iz Dolenjskih Toplic, ampak tudi iz okolice.
Vse to bi bilo seveda združeno s precejšnjimi izdatki, toda s prostovoljnimi prispevki in delom ter s pomočjo .občine bi se dal tudi ta problem rešiti, kulturno življenje v Dolenjskih Toplicah pa bi na ta način sp?t spravili na pravi tir.
D. G.
mmmmmmmmmmm......mmmmmmmMmmmmmmmmmmMM*
Kri, ki rešuje življenja
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski
S postaji: Marija Urbane, Marija Gazvoda, Ančka Mikec, Lojzka
_ Jankovič, Janez Judež, dr. Jan Struhau, dr. Smiljan Trobiš,
! Milana Zore, Slavka Medved, člani kolektiva Splošna bolnica
H Novo mesto: Mirko Kulovec, član kolektiva TMV Novo mesto;
H Marija Zagore, Karel (.iirnian. člana kolektiva Hmeljnik No-
p vo mesto; Pepca Plantan, članica kolektiva Občinska skup-
g silna Novo mesto; Jožica Hiovat, Marija Dravinec, Milena
{ Benu, Antonija Kastelic, K.vin Irlkl, Vlado Stcpišnik, Rudi -
H Mlinaric, člani kolektiva 2TP Novo mesto; Jožefa Žagar, čla
I nloa kolektiva Pionir Novo mesto.
illlfflltllMIM^
Milan Sepetavc: 5
Iz skupnih borb Kozjanskega in Zagorskega odreda
»Dal ti bom naboje. Treba jih je pustiti blizu in zasuti z granatami, potem pa preiti v protinapad na nož. Do noči ne smemo popustiti, ker bi nas to pogubilo. Ti najbolj veS, da so Nemci mojstri v preganjanju sovražnika.«
Pričele so žvižgati mine in granate in močne detonacije so pretresale ozračje.
Nove nemške kolone so se pehale proti Drenovcu. Cim je ponehalo streljanje, so Nemci kot hijene napadli partizanske položaje. Spet so jih pričakali plutoni ta ročne granate, potem pa so se v medlem zimskem soncu zableščali bajoneti. Nemci, ki so ostali živi, so odnesli pete v dolino.
Sedemkrat so napadli, sedemkrat bežali, sedemkrat pustili mrtve na bojišču. Toda ođnehali niso. Komandirji čet so obveščali o izgubah. Te so bilo občutne. Sedem mrtvih ta štirinajst ranjenih. Streliva je primanjkovalo. Sovražnikov obroč se Je ožil. Nemci so postajali besni, ker niso pričakovali tako močnega odpora. Imeli so velike Izgube.
»Kliče te komandant Kozjanskega!« je vzkliknil operativni oficir Družincu, ki je bil na položaju pri prvi četi.
»Takoj pridem,« je odgovoril komandant ta pohitel k Janezu, ki je bil s komisarjem že v majhni jami.
»Kako Je? Kakšne so izgube? Kako je s strelivom?« je naglo spraševal Družinec.
»V tej borbi ne prav prevelike. Trije mrtvi ta pet ranjenih. Toda streliva nimamo. Samo po dva naboja na puško. S vabi so hudiči, odporni so ta veliko Jih je. Da bi Imel Se vsaj tisoč nabojev!« je razlagal Janez.
»Pri nas je prav tako. Streliva primanjkuj«. 2e dvakrat amo municijo pobirali mrtvim Nemcem ln Jo razdelili
med borce. Precej jih Ima po dve puški, pa kaj to pomaga, če ni nabojev. Veš, Janez, po mojem ne bi smeli čakati, da nas bodo sovražniki znova napadli, kar lahko pričakujemo še pred mrakom Kaj mislita o tem?« je komandant vprašal Janeza in komisarja. »Moramo se prebiti iz obroča,« je pristavil čez čas
Sklenili so, da se bodo prebili, še preden bi Nemci začeli napadati.
»Preboj bodo izvršili Koz janci,« Je odločno rekel Janez in pri tem je ostalo. Zagorci so prevzeli ranjence ta mrtve, komisar bataljona pa je šel z enim vodom v zaščito! Prikrito in hitro so se enote premestile, n» položa-
Kurirček
ju pa je v zaščiti ostalo nekaj puškomltraljezcev.
Kozjanci so se začeli zbirati v majhni dolini. Zagor
ci so jim prinašali svoje ^ nje naboje. Bolničarke so P*1' pravile ranjence za hiter P1* nos. Mitraljezec Drago K""j čič je skrbno pregledal S^J »Brneč«, njegov pomo^ pa je napolnil okvirje.
Strelska vrsta je hitro, *J pogumno krenila po \ Mitraljezci so med pon°%r pokosili vse. kar se je zoP j stavilo    borcem. Iznertf'-V Nemci se niso takoj Oficirji so vpili, toda Partizani so bili že med vražnikom ta vnela se Je da borba.
Obroč je bil prebit. E^jj so se hitro umaknile * „ ozek prehod ta se ,ju. temnem smrekovem 1° ^ Nemški mitraljezi so Jl"fgii. man iskali s svojimi *»
jjO
Na hribu zs J**01^^-se spet zbrali premrzli. gl0.
Jeni ta lačni P«^28"1'«, S* venci ta Hrvati! Veseli stiskali ozeble roke.PO'^ da so pastno izpolnili s* r
nalogo.
KONEC
PQ LE NISKI LIS/r

Godba na pihala iz Kapel v sedanji sestavi
KAJ PA, ČE NE BO TELIC?
Odborniki občinske skupščine v Brežicah bodo na prihodnji seji načeli težavno zadevo: odločiti se bo treba, kaj ukreniti v govedoreji, da bi razvijajočim se družbenim pitališčem zagotovili dovolj telet za pitanje. V sestavku posredujemo samo najpomembnejše izmed zelo tehtnih ugotovitev strokovnjakov, s katerimi bodo odborniki seznanjeni na seji.
Podroben pretres staleža goveje živine kaže, da ta sicer počasi, pa vendar vztrajno pada. če bo šlo tako naprej, bo leta 1970 v občini za okoli 700 glav govedi in za približno 400 telet manj, kot jih je bilo 1953. Trenutno imajo gospodarstva 5500 plemenic, ki lahko dajo 3025 telet za pitanje (55 odstotkov je sposobnih za pitanje, ostalo gre v zakol). Od tega je treba odšteti še približno 15 odstotkov telet,   ki jih
BREŽIŠKE VESTI
°o treba obdržati za pleme.
Pitališča KZ Brežice in KGP Brežice potrebujejo 3270 telet za pitanje na leto, število plemenic bo (kot je pričakovati) upadalo še naprej, deloma tudi zaradi podružbljanja zem-»Jišč. Leta 1970 bi bilo v občini le še 4000 do 4500 Plemenic, ki bi dale v letu dni od 2200 do največ 2500 telet, primernih za pitanje.
Na 13.057 hektarih obdelovalne zemlje v občini Brežice se lahko redi 8700 glav govedi (2 glavi na 3 hektare), toliko živine pa v občini že je. Ce pridene-mo k temu številu še 3200 glav govedi, ki so v pitanju v družbenih hlevih, je v občini 12.000 glav živine. Stalež se ob dosedanjih Pogojih in z dosedanjimi r»cmi torej ne bo mogel bistveno povečati..Poleg tega Je nujno izboljšati tudi Kvaliteto živine, saj je med govedi največ križancev.
Rešitev živinoreje je samo v dolgoročnem planiranju, ki mora predvideti vse okoliščine in zagotoviti dovolj telet za pitanje. To je rnogoče doseči samo z intenzivno živinorejo, vendar na več načinov: s proizvodnjo mleka, z naravno govedorejo, s pitanjem govedi z lastno krmo ali pa 2 industrijskim pitanjem, v Prvem primeru mora D«l področje v bližini vec-J^a potrošnega središča in J*10** lmett dobre prometne zveze. Ta rešitev pa v orežlSkem primeru ne pride v poštev tudi zategadelj, ker ima mleko prenizko £eno. Zasebni sektor se u-kvarja največ z naravno govedorejo, deloma pa pita *'vino z lastno krmo. Boljši naraščaj obdrži za lastne potrebe. Temu nasproti
je družbeni sektor z industrijskim načinom pitanja. Ta teleta kupuje in jih pita z močnimi krmili. V občini so torej že razvite 3 od prej naštetih oblik, le mlekarske proizvodnje, ki tako ne pride v poštev, ni.
Nazadovanje staleža živine pa je treba zaustaviti in hkrati izboljšati plemensko osnovo ter zagotoviti povečanje proizvodnje krmil. Ker družbena pitališča potrebujejo vsako leto 3270 telet za pitanje, nastaja vprašanje matične črede, ki bi imela dovolj kvalitetnih plemenic in bi zagotavljala dovolj telet za pitanje. Kje osnovati takšno čredo: v družbenem ali v zasebnem sektorju?
če bi jo osnovali v družbenem, bi se le-ta osamosvojil (ne bi bil več odvisen od telet iz odkupa!), laže bi potekale selekcija, mlečna kontrola in zdravstvena zaščita, zmanjšali bi se stroški, pa tudi v programiranju tako osredoto-
čene proizvodnje bi bilo manj težav. Po drugi strani pa bi to terjalo velike investicije, kužne bolezni bi lahko povzročile veliko škodo, glede proizvodnje mleka pa smo že ugotovili, da so posestva z molznicami v težkem položaju zaradi nizkih cen mleka.
Z matično čredo, ki bi še naprej ostala v zasebnem sektorju, bi se izognili investicijam, nizka cena mleka ne bi povzročala tolikšnih težav, kužne bolezni ne bi predstavljale tolikšne nevarnosti, hkrati pa odpadejo vse prednosti, naštete v prvi varianti.
Kaj torej storiti? Stanje v govedoreji terja odgovor, zato se je treba odločiti ali za eno ali za drugo rešitev ali pa najti srednjo pot. Srednja pot pa je v pogodbeni reji goved, ki bi morala biti spodbudna tako za zasebnega rejca kot za družbeni sektor. Hkrati s takšno pogodbeno proizvodnjo pa bo ena prvih nalog: izboljšati pasemski sestav dosedanje črede, obnoviti mlečno kontrolo, ustvariti rodovniško službo in prepustiti izbor živine za rejo in za zakol izključno strokovnjakom. Samo na ta način bo družbenim pitališčem zagotovljenih dovolj telet za pitanje.
Kaj bo s krajevno skupnostjo v Loki?
Občinski statut daje možnost, da se na podeželju lahko ustanavljajo krajevne skupnosti, ki- nekako vodijo gospodarstvo v posameznih krajih. V sevniški občini sta bili najprej določeni skupnosti v Sevnici in Krmelju. Zbor občanov v Loki pa je sklenil, da se krajevna skupnost ustanovi tudi tu, saj zajema večjo gospodarsko enoto.
Pred več meseci je bil skli-
can širši sestanek zastopnikov organizacij in društev v Loki, ki sta se ga udeležila tudi predsednik OS tov. Knez in predsednik obč. SZDL tov. Brelih. Na sestanku so izvolili pripravljalni odbor in naredili načrt, kako bodo prišli do finančnih sredstev. Do prve seje odbora pa še zdaj ni prišlo! Ko1-, vse kaže, do krajevne skupnosti ne bo prišlo in bomo upravljali komunalne naprave, kakor bo nasedlo. Krajevni urad ima denar naložen v banki, kljub temu pa ne gore tri svetilke in voda teče od Korenove hiše še vedno ob robu -ceste in jo izpodjeda.
Med počitnicami sem videl v Prekmurju, kjer sem pred vojno učiteljeval, velike razlike od tistih časov. Po tri ali šfcir: vasi imajo svojo krajevno skupnost. Napredek je več kot očiten!
2e večkrat sem pisal o komutirani dejavnosti v Loki. Pred meseci se je delno popravila, zdaj pa je nastal velik zastoj. Zelo neprijetno je slišati, da je kraj vedno enak, da nismo naredili ničesar novega Upam, da bodo vodilni zastopniki organizacij in društev pravilno razumeli moje besede in da se bo krajevna skupnost končno premaknila z mrtve točke.
S. Sk.
»RIBIŠKO VESELJE« v Krmelju
V nedeljo, 30. avgusta, je podjetni pododbor ribiške družine Sevnica v Krmelju priredil »Ribiško veselico«, svojevrstno turistično prireditev. Številnim obiskovalcem, ki jih je prignala radovednost, je bilo na voljo dovolj ribjih specialitet, med drugim tudi ribe na ražnju. Ljudje so posegali po vsem, kar je bilo pripravljeno in so prireditev zelo pohvalili. Cisti dobiček je namenjen za gradnjo ribogojnice v Krmelju- -lak
Industrija in gostinstvo zaostajata
Podatki o polletnih gospodarskih uspehih v občini Brežice kažejo, da so ti na splošno zadovoljivi, vendar hkrati opozarjajo na precejšnje težave v nekaterih panogah. To velja predvsem za industrijo gradbenega materiala in lesno industrijo.
V Opekarni Brežice, za katero je značilna sezonska proizvodnja, je vseskozi primanjkovalo delavcev Zastoje v proizvodnji je razen tega povzročilo slabo vreme, botrovali pa so jim tudi številni bolezenski izostanki. Zaradi do-lezni je bilo zgubljenih 4.800 delovnih ur. V primerjavi z istim obdobjem lanskega leta se Je produktivnost v opekarni povečala- Podjetje je s 100 dinarji porabljenih sredstev ustvarjalo 286 dinarjev celotnega dohodka, lani pa 278. Neto produkt na zaposlenega je bil v prvem polletju 254.125 dinarjev in je precej večji od lanskega.
Polletna realizacija letnega plana v brežiški tovarni pohištva tudi ni nič kaj spodbudna. Dosegli I so komaj 34,2 odst- Podjetje se nikakor ne more izkopati lz gospodarskih težav. Proizvodni proces Je ovirala rekonstrukcija, ki se je zavlekla mnogo dlje, kot so predvidevali. Nastajala so ozka grla in razen tega niso izkoristili vseh zmoglji-vos ti.
V Rudniku Globoko so ob
koncu junija zabeležili 41,5 odstotno realizacijo letnega plana. Dolga zima jih je precej - prikrajšala za gospodarski uspeh, ki so ga planirali Zamujeno bodo poskušali nadoknaditi in do konca leta uresničiti predvidene na'.oge. Razveseljiv je podatek o rentabilnosti, ki se je v tem letu povečala za 18 odst.
V Podjetju za popravljanje železniških voz v Dobovi dobro gospodarijo. Izboljšali so organizacijo dela in dosegli letni plan z 52,3 odst-
V kmetijstvu so rezultati ob polletju kar zadovoljivi. Kmetijska zadruga Brežice je povečala proizvodnjo m enaka ugotovitev velja tudi za kmetijsko zadrugo Bizelj-sko. Plan v kmetijstvu je bil dosežen z 48,8 odst. in odraža v primerjavi z lanskim pollet-nim obdobjem povečanje za 15,6 odst.
Zelo lepe uspehe je pokazalo letos Kmetijsko gozdarsko podjetje Brežice. Povečali so kmetijsko in gozdarsko proizvodnjo ter prodajo trgovskega blaga.
Promet v trgovini je bil letos dober in se bo še izboljšal, ko bo začela normalno poslovati obnovljena trgovina ljudske potrošnje. Podatki kažejo, da je bila realizacija v trgovini dosežena s 60,3 odst.
Gostinstvo nas je v tem letu razočaralo. Restavracija na Griču je edino gostinsko podjetje, ki je izpolnilo planske naloge- Skupni promet je ob polletju znašal 35,313.000 dinarjev ali 51,9 odst. planirane vsote. Vidno se manjša promet v gostišču Mokrice in slika gospodarskega stanja se v drugem četrtletju ni kaj prida izboljšala. V ćatešklh Toplicah je nekoliko bolje kot v Mokricah, vendar promet ni dosegel pričakovanj.
Obrtna podjetja so se kar dobro izkazala. Plan so presegla za 5,4 odst. Agroservis, Dekorleg in Metal zelo lepo napredujejo brez večjih investicijskih sredstev. Plana nista izpolnila Pekarna Brežice in Livarstvo iz Dobave. Največje težave povzroča nekaterim obrtniškim strokam pomanjkanje obratnih sredstev in tako marsikdaj ostanejo br«* potrebnih surovin.
Vse gospodarske organizacije močno občutijo pomanjkanje strokovnih kadrov. Večina podjetij bo do konca leta lahko izpolnila planske naloge, v vseh panogah pa to ne bo možno-
NOVO V BREŽICAH
■ Občinska »veza za telesno »uituro j9 v soboto in v nedeljo Priredila v počastitev 20. obletnice 522?**» v Jugoslaviji prvi veliki r^Utlubskl rokometni turnir. Tur-
2 C * 1« udeležilo 12 moških in ođvi!S„ ekipi- Tekmovanje sc Je končaj s^Plnah ln se Jo . *» BrežiJ.1"*10«11 v Brežicah.
& z lenaJnL roikl vrtcc »P01"-starše na^U1 v Narodnem domu
3 do 7 let otTolt v starosti od VpisovanV Z. v**»tl'?no ustanovo, dalje od •? J" M I- septembra vrtcu. 10'      v otroškem
•M^JBlJSŠ? ta Praktične vot-komisil« ""d'Oatov j« ocenjevala AMd hr^tlc*   Toznlike tePt'<> Prt
°»*jV'2L.V",be,u »•'■ l Breil-'»»o l0uSa1^lso»»tl Kolen« sa r* Vno^i ^ Vpisovanje sta-♦ aenJ£Lh «°Jo™*v Je od 1. do
*»wri« . JSif.rlJO" mm ~
'•r »      f5**"- P,h*» tn trobili »"»nje solo petja.
■ Občinski odbor zveze združenj borcev Je ustanovil komisijo, ki proučuje na terenu pogoje, v kakršnih živijo blvSi borci. Komisija sodeluje z organi občinske skupščine v Brežicah. S pomočio zbranih podatkov bo pripravila podrobno analizo, ki bo osnova za ukrepe za izboljšanje stanja borcev.
■ Občinski odbor S7.DI. Brežice pripravlja v septembru plenum, na katerem bodo razpravljali o sodelovanju mladine v krajevni samoupravi. Komisije ln skupine, ki so jih v ta namen ustanovili, ao že začole zbirati in pripravljati gradivo.
■ Občinski komite 7.MS le za-6*1 s pripravami u letne konference mladinskih aktivov. Posamezni člani komiteja bodo obiskali aktive ln se z vodstvi pogovorili o tem, kako pripraviti konference ln o čem na njih raspravljati. Ko bodo konference aktivov opravljene, bo najbrž v oktobru sledila občinska konferenc« ZMA.
TMt.
»Baročni« izvoz iz Sevnice
Mizarska produktivna zadruga v Sevnici je izdelala prototip okrasne omarice v baročnem stilu. Ko so ta izdelek prikazali na mednarod nem lesnem sejmu v Ljubljani, so se načeli zanj zanimati najrazličnejši kupci, med katerimi so se izkazali kot resni interesenti predvsem tuj ci.
Po pogodbi, ki jo je podjetje sklenilo z enim izmed jugoslovanskih izvoznih podjetij, bodo letos do konca leta poslali iz Sevnice na zahod-nonemški, italijanski, belgijski, angleški in ameriški trg za 110.000 dolarjev delov drobnega pohištva, izdelanega po željah in okusu naročnikov. Tako okrasno pohištvo je zlasti primemo za opremo lokalov tn salonov. Obdelajo ga pretežno ročno, saj tako zahteva stil, v kakršnem ga želijo imeti naročniki. Stilsko pohištvo je trenutno najvažnejši artikel, s katerim se sevniško podjetje uveljavlja na zunanjih tržiščih.
Podjetje je v glavnem končalo rekonstrukcijo in uredilo proizvodnjo in fazne postopke. Ugotavlja pa, da sedanji prostori spričo večje proizvodnje in večjih zahtev po kvaliteti izdelkov še ne zadoščajo, zato se bo podjetje postopno razširjalo tudi v bodoče. Trenutno mu najbolj primanjkuje skladišč in drugih prostorov za finalne izdelke.
Rekonstrukcija je seveda prinesla nove zahteve, ki jih bodo lahko rešili le s sposobnim kadrom. Hočejo predvsem kader, ki bo sposoben proizvajati kvalitetne ln čim cenejše izdelke. V ta namen Imajo na srednjih, višjih in visokih šolah štiri štipendiste. V pnučitov pa sprejmejo vsako leto po 30 vajencev, ki se proizvodnji privajajo pod nad zor s tvom mojstrov.
Produktivna »druga more biti najmanj zadovoljna a surovinami, katere jI dobavila
industrija polfinalnih lesnih izdelkov. Ker tudi ta veliko izvaža — izvozi-pa gotovo najboljše — dobijo proizvajalci finalnih izdelkov ostanek, to pa je pretežno manj kakovosten material. V Sevnici si morajo spričo tega toliko bolj prizadevati, da napravijo tak izdelek, ki ustreza zahtevam kupcev. Te pa niso majhne.
SEVNIŠKI VESTNI K
Jožetu Pečniku v slovo
Prejšnji teden so pokopali na mer.tnem pokopališču v Celju najstarejšega slovenskega ućiLelja Jožeta Pečnika.
Rodil se je pred 94. leti na Bi-zel;skem v zavečni slovenski družini Za življenjski poklic se Je dobro pripravil na mariborskem učiteljišču. 2e kot mlad učiteljisč-nik in pozneje kot učitelj je bil vedno med prvimi nosilci slovenska nacionalne zavesti.
Nekaj časa je služboval v Šentvidu pri Planini, pozneje pa Je bli preko 30 let upravitelj osnovne šole v Kapelah pri Brežicah. Vsepovsod Je deloval kot pravi ljudski učitelj, zlasti pa je rad dela; med kmečkim ljudstvom. Sodeloval je v zadružništvu ter širil kulturno dejavnost med prebivalci. Po upokojitvi je živel nekaj časa v Brežicah, kjer Je bil posebno delaven pri Sokolu. Kasneje se je preselil z družino v Celje. Kot zaveden Slovenec je bil tudi tu trn v peti nemškutarjem ter so ga ob okupaciji pregnali Iz Slovenije. Po osvoboditvi se je
takoj vrnil v Celje ter se vključil v politično in gospodarsko življenje
Pokojni Jože Pecnik, bizeljski rojak, je bil med stanovskimi tovariši zelo spoštovan in priljubljen, številni tovariši, prijatelji in znanci so prihiteli od blizu in daleč ter ga spremili k zadnjemu počitku.
Kupčije na brežiškem sejmu
29. avgusta so kmetovalci na brežiški prašičji sejem pripeljali 758 pujskov, starih do 3 mesece, in 40 prašičev. Posebnega zanimanja zanje ni bila, ker je bilo od vseh prodanih le 328. Manjši so veljali okoli 500 din za kilogram žive teže, večji pa so šli v promet po največ \!Q din kg.
Vsakdanji prizor s tovornega prostora železniške postaje v Sevnici: delavci belijo celulozni les, ki bo nato v vagonih odpotoval v tovarno papirja
St.«
(753)
DOLENJSKI  LIST 5
Mi, Dolenjci, vinca ne prodamo...
Praznik v Kostanjevici
Prijatelj pravi: »če ne jbiščem vinskega sejma, rni zdi, kot da sem za-r r.aril eno naših najlep-i .'.i folklornih dolžnosti...« I i čeprav dajejo . asketi C r.podarskemu razstavi-\ : i msd trajanjem vinske razstave bolj pijanski
Y......        o: itiko naSfl »po-
š :nsga Kranjca«, ki bi se t ?ir.\ kozarčka dobre kapljice. Zato je namen sejma prsdstaviti ljudem vina in n'ihove vrlkie, da bi jim bilo potem kar najlažje izbi.'.: piavo steklenico za na mizo. Razstavljene so tudi žgane pijače, sadni so-k;.i .n vinogradniška op: :ma.
t.( »Ja, Dolenjcev pa ni ikjer,« me je že pri hodu pri lepo Prejeta .'m ormoškem »Bac-t*.   iiusovem hramu« pre-
ji vseh vrst in oblik za dodelavo, obdelavo in prede-livo vina. Jaz, ki sem včasih pri stricu v Rojah nad Šmarjeto pil kar dobro vino izpod lesene preše, si-csr vsem tem mašinam dosti ne zaupam, pa bodo verjetno že potrebne, če strokovnjaki tako pravijo. Tudi stroji za polnjenje steklenic so tam — tako spretni so, da v eni uri ope1" rejo, napolnijo z vinom in zamaše poln kamion steklenic. In ker pravi zakon, da se pri nas že sedaj (!) ne sme več prodajati odprtega vina, bo tak polnilec kar dobra pomoč. Pri podjetju SLOVENIJA VINO so prepričani, da bodo že v enem letu popolnoma prešli na prodajo ustekleničenega vina, saj so letos ponudili  samo  dvajset od-
Dva   vojaka   prepričujeta stva. ~Vse   to   pa spada
sramežljivo dekle, da ga ni pravzaprav že v drugo ru-
čez šeri, sivolasi dedek z briko in upam, da bomo
okroglimi naočniki vedno še kaj izvedeli o cvičku, ko
zamiži, kadar prinese s tre- bo spet priložnost.
Prekmurski klopotec živahno opleta nad originalnim paviljonom ormoškega podjetja. Dobra kapljica in prijazna postrežba privabita pod njegovo vetrnico in slamnato streho Bachusovega hrama največ gostov
fjj strašil krepak možakar ■j in nadaljeval: »Tudi jaz H tegale belčka pijem, če-|0 prav bi mi cviček bolj fejg teknil!«
Odpravil sem se med panoji in paviljoni iskat našo trto. V veliki dvorani A so postavljeni pokromani stro-
stotkov svojega pridelka v sodih.
V »jurčku« stoje razni hladilniki, prodajni pulti in oprema za kuhinje. Poizku-šina in steklenice pa so v novem B paviljonu ob Titovi cesti. Tukaj je živahno navzlic   zgodnjim uram.
Za trojčke zdaj že 380.067 din
Naša zbiralna akcija za trojčke iz Sego-nja še vedno lepo uspeva. Tako smo minuli teden dobili Še 5.203 din v gotovini in 17.400 din preko banke. V gotovini so prispevali: Zofka Roter, Kidričeva 6, Ljubljana - 1.500 din; Miko 2unič, Togg str. 22 Wi'l/S. G. Suisse - 1.703 din; neimenovana iz Kočevja — 1.000 din in neimenovana iz Novega mesta — 1.000 din. v
Preko banke pa sp nam poslali: kodektiv KZ Trebnje - 7.200 din; Pepca Prešeren, Kronovo 4, p. Bela cerkev - 2.000 din; Franjo Popovič, Zadružni dom Dolac na Lašvi — 1.000 din; kolektiv Kovinskega podjetja Ribnica - 7.200 din.
Vse skupaj je na posebnem računu za Kotonetove trojčke že 380.067 dinarjev, Te dni bomo otroke in njihovo mamico obiskali v Segcnjah pri Skocjanu, prihodnji teden pa bomo o njihovi negi doma kaj več poročali. Medlem bomo tudi že prejeli račune za kupljeno blago in bomo našim bralcem lahko natančneje pomuali, koliko denarja smo že porabili in koliko ga bo še ostalo za nakup drugih najnujnejših stvari.
ŽE PRED 80 LETI...
Dolenjci! prodajmo rajše vino, kakor da bi ga sami po nepotrebnem srkali.
(DOLENJSKE NOVICE — 15. januarja 1885)
sočo roko poizkusni kozarček do ustnic in mlada Avstralka preži skozi filmsko kamero na očeta, dalmatinskega izseljenca, ki ves navdušen hvali kvaliteto pijač in odlično organizacijo razstave. Prav zaradi vinskega sejma je že drugič prišel iz daljnje Avstralije v Ljubljano!!
Nepotrebna zadrega za Dolenjsko
Naše trte pa nikjer! Samo mirenska Dana, nasto^ pa v poslovnem združenju iz Beograda, o dolenjskih kletarjih pa ne duha ne sluha! Ko sem polistal katalog, sem odkril, da so Brežičani poslali v oceno rizling in silvanec (ena zlata in dve srebrni kolajni — čestitamo!), Kosta-njevčani pa modro franki-njo in cviček (srebrna kolajna). Toda ko je v petek zvečer prišel na otvoritev razstave predsednik republike tovariš Tito in so se visoki gostje pozanimali, če bi lahko kupili tudi nekaj steklenic cvička, ga na GR na žalost ni bilo mogoče dobiti...
Bilo mi je usojeno, da sem še isti večer v kleti v Kostanjevici pritaknil kozarček pod pipo, iz katere je tekel žlahtni — cviček. Naravnost iz soda, okoli katerega stoji še nekaj njegovih bratcev s takole po štirideset hektov vsebine!
H Ko smo se v ponede-
■ ijek pozanimali v kleti,
■ kako da cvička ni, če
■ vendar cviček je, so bili
■ vsi odgovorni na poiz-|g kušnji v Ljubljani.
Tovariš Vogrinc iz podjetja BREŽICE VINO je povedal, da v izogib stroškom tudi oni niso postavili svojega paviljona, čeprav prodajo samo cvička okrog osem vagonov na mesec. Bivša njihova klet v Metliki pa je zaradi izgube od konca julija zaprta in še ne vedo, kdo jo bo za svojo vzel (!), ker se vsi boje investicij v osnovna sred-
Na vinski sejem smo lahko vedno bolj ponosni
Iz razgovora s sekretarjem GR, tovarišem Rudijem W611ejem še nekaj zanimivosti o. letošnjem X. mednarodnem sejmu:
»Celo francoska REVUE VINICOLE INTERNATIONALE priznava naši prireditvi visoko raven in bodočnost, da postane najvažnejša te stroke na svetu. Sploh je letošnji sejem največji na svetu do sedaj in rekorden v vseh ozirih: 1103 vinski vzorci, 188 vzorcev žganih pijač — 25 dr-
žav udeleženk iz vseh petih kontinentov in komisija enologov (strokovnjakov za ocenjevanje pijač) iz enajstih držav! Razmerje 2:1 v korist tujih razstav-ljalcev je potrdilo mednarodni sloves prireditve, hkrati pa je zadržanost nekaterih naših velikih pro-izvjalcev z juga (in Dolenjske — op. MM.) ob tem dejstvu zaskrbljujoča.
Kletarska in vinogradniška oprema v hali A je. najmodernejša — nekaj je naše proizvodnje, nekaj pa italijanske, nemške, .francoske in avstrijske.
Komercialni pomen razstave je čedalje večji, saj nekateri proizvajalci prodajo celoletno proizvodnjo že kar tu na razstavišču. Mimo številnih domačih obiskovalcev imamo napovedanih še več skupin iz Avstrije in Italije. Danes je Ljubljana kar se tiče vina bolj znana kot Mont-pellier in Budimpešta ..«
■ Dolenjcem pa se torej || ni bati, da bi preveč za-|H služili s to slavo ljub-
Sljansko. No ja, ga bomo pa doma pospravili, če ■I ga bomo lahko kje doli bili...
MARJAN MOŠKON
Okrog gradu je vsako leto v^/"m ~ na sliki je ena letošnjih, ki jo je umetni*'., « v neposredni bližini grajsktf a
NA SREDNJEM VALU 188 m
Kmalu bo minilo leto dni, odkar so šli v eter prvi glasovi brežiškega radia. Na srednjem valu poslušajo od Podsrede in Hrvaškega Zagorja pa do Siska in od Radeč in Zidanega mosta pa do Novega mesta dvakrat tedensko Radio Brežice, ki si je nabral že širok krog poslušalcev. V Radiu je zaposlenih šest ljudi, le eden je stalen, drugi pa so honorarni.
Vse aparate je dala RTV Ljubljana, kajti našo osrednjo radijsko postajo je bilo v Brežicah slišati zelo slabo. Brežičani zato prenašajo petkrat tedensko ljubljansko postajo, ob sredah in nedeljah pa imajo lasten program. Prav tako prenašajo vse prireditve iz prosvetnega doma. Program nameravajo razširiti, toda za to potrebujejo stalnega glavnega u-rednika. Zanj so že razpisali natečaj.
S programom so poslušalci zelo zadovoljni. To je razvidno iz mnogih pisem, ki vsak dan prispejo v Radio Brežice. Program je razdeljen v dva dela: ob sredah predvajajo glasbo z naslovom Glasbena vzgoja. Poslušalci lahko v tej oddaji prisluhnejo različnim zvrstem glasbe. Ob nedeljah pa je na sporedu
glasba po željah poslušalcev. Za skupne melodije je cena 500 din, za posamezne pa tisoč. Vendar je včasih toliko naročnikov, da morajo melodije, ki jih hočejo poslušalci posamezno, združiti.
Ker je povečanje združeno s težavami, predvsem tehničnega značaja, bo brežiški radio skušal razširiti le program.. Obstoj je v prvem letu brez dvoma upravičil in upamo, da bomo še precej časa lahko slišali: »Tu Radio Brežice«.
■al
Cesta: Split-Zagreb?
Splitski gospodarstveniki so predlagali novo, najkrajšo zvezo Srednje Evrope s srednjo Dalmacijo: novo cesto, ki naj bi tekla od Spli-da do Zagreba po dolini Une. Cesta naj bi se vila prek Vrgin Mosta, Bihača, Kulen Vakufa, Martin Broda, Kaldrme, Drniša in Solina do Splita. Dolga bi bila 292 km, njena najvišja nadmorska višina pa bi bila le 672 metrov (pri Kaldrmi). — Spričo pomanjkanja denarja te ceste seveda ne bi začeli graditi že zdaj, prav pa bi bilo, da bn zanjo pripravili vse potrebne načrte, saj bi bistveno dopolnila omrežje avtomobilskih magistral v Jugoslaviji.
Tudi »sodček« je vedno poln — gostov namreč! V njem je prostora za deset ljudi, ki se radi zdrenjajo noter, da potem lahko pripovedujejo, kako so ga pili
v sodu iz soda
Ljudje so legali-ljudje-
Pošiljam vam 1500 »"'Uork*! e troJ" čke. — Res lepo, human?!, fo™0 akcijo ste sprožili, a za vas tu* ^ °'igo.vorno Lahko pa ste zadovoljniju „JI« Je lepo poplačan ob tako lepem >u in £evkov od vsepovsod. Ob vsem želeje ^' °encinskih hlapih- so ljudje še ostali r racu pomagajo sočloveku v stiski.    iamu '
Po doslej objavljenem J inM » nakupih sodim, da umno  nakup«, s je, da
prek »našega Dolenjca« v*abavr ' kaj ste nakupili in koliko stal*' Mene stvari za trojčke. . »slej
Korenetova družina ^ in myi? Živela skromno, a upam, da bos^ia otroke z voljo negovala in jih S^aprei ° "ekaJ je - ta akcija bi se mor*^ J« vsaj enkrat na leto ponoviti: Mjnfe. h"lro™ oblačiti za zimo. In še je tu yanju °,° b.° materi pomagal na primer Ker M v*mc> Pri prehrani in previjanju °! jflenetoVa m uru" gem delu? Upam, da bost« iosta va zakonca dovolj močna in vztrajni'jma b 7 « teža-ve prebrodila — pri temj^e. ,azJe, ker jim vi tako nesebično P01"^ so«iei •
Lepe pozdrave vam •1/^tovimUj]oeim pri tej hvalevredni akciji, ^(hiši! pa Povsem dobre volje in zdr»v'ppi{, _
(OPOMBA UREDNIŠKO^inlf^0 se tov. Roterjevi za posla^Jf dorn0v j„b«<toe besede. Kako so prišli tyUe na "} kako so se »naše tri Stručke« >a]0 Veža°mek v Segonjah - o tem pa »Sr^ta. v prihodnji številki DolenS Pomoči £„Sami smo že razmišljali o n*£f' > s \£°rene-tovi družini in upamo, V% narn* mčj0 in tovariško naklonjenije tudi m°v in številnih zvestih brt^ ^sedanj« ?prej pomagati trojčkom. /Lf^zLL^l Je pokazala da smo^^PaC,^ hote prevzeli nase tud- j*Po u? bodo naši dolenjski » #. )U pri vsfr.,-,,, da jim skupaj s starši ^P^8^ življenje. Brez take' »«e. In na«h bralcev bi to seveda n*. \>fK «o kl= V*s je, kar pravi tov. RoterJ** 'Jub v*e-
mu ostali — ljudje.••'
V kfalkemjg!^^
Mladim bralcem nfl ^e a ^Poročamo, da bomo   N *c.n objavljati novo, w ,11 h zgodbe o Argo^^ni'ho.
vem iskanju    . • METOABITE:vl|^^f"KA.
NIČA v Doiert^0'
Slavju na Seči pri Portorožu in v novem železarskem naselju čečovlju na Ravnah se je v soboto zvečer priključila še slovesnost v Kostanjevici na Krki. Več kot tisoč ljudi se je zbralo k zaključku letošnjega mednarodnega srečanja kiparjev, ki so pustili v nastajajoči galeriji na prostem pred kostanjevi-škim gradom nekaj novih lesenih skulptur. Prišli so tudi kiparji, ki so klesali kamen na Seči in kiparji-železarji z Raven, med gosti pa smo opazili našega konzula v Celovcu Franca Pirkoviča, generala LM Borisa Čižmeka-Bora, predstavnike spodnjeposavskih občin, javne delavce iz Brežic, Novega mesta in drugih dolenjskih krajev, tudi letos pa se je zaključka mednarodnega simpozija FORMA VIVA udeležil prior pleterske kartuzije dr. Josip Edgar Leopold-Lavov z nekaterimi sobra-ti. Vse udeležence simpozija in predstavnike z gosti vred je najprej pozdravil ravnatelj kostanjeviške šole Lado Smrekar, slavnostni govor pa je imel republiški sekretar za kulturo in prosveto Miloš Poljan-šek.
Med drugim je Miloš Po-ljanšek poudaril, da je Forma viva potrdila vsa pričakovanja, predsodki do nje pa se umikajo prepričevanju o plemenitosti in pomembnosti tako zastavljenega umetniškega ustvarjanja. Simpozij predstavlja z bistveno večjimi
700-Ietni hrast v Ukrajini
V naselju Verhnaja. Horti-ca blizu Dnjeprogesa raste ogromen hrast ki je bil po ugotovitvah znanstvenikov zasajen še v 13. stoletju. V sedmih stoletjih je bilo dre-
. vo-vejikan priča mnogim dogodkom. Po legendi se je poti njim ustavljal tudi Bogdan Hmeljnicki 3 svojo vojsko. Prav tu so, kot pravi us no izročilo, Zaporošci napisali svoje znamenito,pismo turškemu sultanu.
V dneh velike domovinske vojne je bil hrast-velikan »konspirativno stanovanje« partizanov. Tu so se sestajali ljudski maščevalci pred odhodi na vojne pohode nad fašiste. Hrast je visok 36 metrov, premer debla pa znaša sedem metrov; pet odraslih ljudi ga komaj lahko objame. Hrast daje vsako leto do pol tone žira. Tamkajšnji goriVirji skrbno varujejo cj l.stveno drevo-velikana s častitljivo starostjo.
in elementarnejšimi možnostmi umetniškega izpovedovanja novo kvaliteto, ki jo zaradi doseženih uspehov spoštujejo in cenijo tako domačini kot tudi tuji kritični opazovalci. V nastajajočih galerijah na prostem — na Seči pri Portorožu, v Kostanjevici in zdaj še na Ravnah — se iz leta v leto množijo umetniška dela. Dolžni smo jih kar naprej popularizirati in vzgajati našega človeka, da bo mogel kar najbolj samostojno razumeti in vrednotiti te umetnine. Zdaj pa je tudi čas, je poudaril Miloš Poljanšek, da dobijo nove galerije na prostem ustrezno estetsko urejenost. Zlasti galeriji pri Portorožu in v Kostanjevici sta po svojem po-* menu in vrednotah, ki tu že stoje, last prebivalstva vse Jugoslavije — dobiti pa morata ustrezno okolje. Forma viva postaja iz leta v leto pomembnejša mednarodna kulturna manifestacija, zato moramo narediti vse, da se zbero sredstva za dostojno ureditev okolja in samih galerij.
Tudi predsednica upravnega odbora Forme vive Vilma Pirkovič je poudarila, da je ta mednarodna kulturna manifestacija na naših tleh povsem opravičila svoj obstoj in se v celoti uveljavila. Bogata zbirka kipov v kamnu, lesu in železu dviga ugled naše države v svetu in veča kul-.
turno bogastvo naše domovine. Kljub podobnim prireditvam v Avstriji, Zvezni republiki Nemčiji, Kanadi, na Japonskem in v Izraelu je naša Forma viva zaradi svoje širine in kvalitetnih skulptur dobila ugled v Evropi in drugod po svetu. To dejavnost lahko še razširimo in poglobimo naše stike v mednarodni likovni dejavnosti. Zahvalila se je Kostanjevičanom, ki so znova izpričali svoje dobro znano gostoljubje in prisrčne odnose do umetnikov z vseh celin, ki so bili doslej v Kostanjevici. Prisrčno zahvalo je izrekla nato v imenu odbora Forme vive tudi umetnikem, katerim je razdelila spominske plakete.
V imenu umetnikov se je za veliko pozornost in vso pomoč med simpozijem zahvalil češki kipar Vladimir Preclik, ki je hkrati pozdravil prihodnji simpozij — FORMO VIVO 1965. Slovenski oktet je nato razveselil vse zbrane, slavje pa je zaključil velik ognjemet, kakršnega Kostanjevica še ni doživela. Vesela družabna prireditev na grajskem dvorišču je zaključila letošnje mednarodno srečanje kiparjev pod temnimi Gorjanci, ki s Kostanjevico, Krko in njeno dolino ter z novo galerijo modernih kipov na prostem, čedalje bolj postaja turistična in umetniška atrakcija Dolenjske ter Spodnjega Posavja.
Predsednica upravnega odbora FORME VIVE izroča priznanje za sodelovanje na letošnjem simpoziju ameriškemu umetniku Bernardu Segalu
Potap ne ljubi šale
V Prjažu, delavskem naselju kakih 30 do 40 km od Pe-trozavodskega, se je nedavno
tega ustavil orebni avtomobil.
Izstopil je močan, velik človek in odšel v bližnjo trgovino.
Okoli avtompbila se je kmalu zbralo nekaj tantov. Eden od njih se je dotaknil kljuke na vratih, v istem hipu pa se je zaslišalo iz avtomobila vzamolklo momljanje. Fantje so prestrašeno odskočili, ko se je takoj na'o ob odprtem oknu pokazal medvedov gobec; kosmatinec je jezno pogledal naokoli in začel nevarno brundati. Fantje so pobegnili, okoli avtomobila pa se je zbrala gneča radovednežev. Iz trgovine je' pnhitel tudi lastnik avtomobila.
— Kaj se je zgodilo, Potap? Kdo te je vznemiril? je vprašal čelveronogatega potnika ln ga hkrati miril: — No, no, prt nehaj že, sedi mirno!
Medved je umolknil in ubogljivo legel.
Kdo je človek z avtomobilom in medvedom? Morda cirkuški igralec ali kroti'elj divjih zveri? Ne, to je Ser-gej Lamsa, šofer gozdnega gospodarskega podjetja iz Pr-
jaža Pred dvema letoma je s prijateljem naletel v gozdu ni jamo, v kateri sta spala dva medvediča. Medvedke ni bilo blizu, pa sta lovca odnesla mladiča v naselje. Zdaj ima Potap že skoraj 140 kilogramov .
Poleti odhaja SergeJ Lamsa z udomačenim medvedom pogosto v gozd po gobe, gozdne jagode in maline. V gozdu odvzame medvedu ovratnik in verigo, Potap na se svobodno sprehaja med drevjem, pleza na- debia, a nikoli se ne oddalji od gospodarja. Lamsa se je nekajkrati medvedu skril m potiho cdšel domov, žival pa je z žalostnim momljanjem vedno prišla spet na Lamsov dom.
V Prjažu je Potap ljubimec javnosti, najraje pa ga Imajo otroci. Skoraj irsak, ki gre mimo Lamsovih, se skuša medvedu, ki ga imajo za ograjo na dvorišču, s čim prikupili. To pa ni težko, saj Je Potap velik sladkosnedež. Najraje ima bonbone in slad^ kor.
A. TUGOV
Alfonse Allais:
SPIRITIZEM
Prišli smo do črne kave ali do posladka, ne spominjam se več natančno, ko je eden izmed gostov pri mizi, okultist Jean Fourie sprožil pogovor o spiritizmu.
Vse, kar je v stanovanju zaslužilo označbo miza, je zar čelo nenadoma trepetati kot šiba v vodi, na veliko žalost porcelana, ki se je boleče seznanjal s parketom.
Spiritistom so od notranjega ognja zažarele oči, mate-rialisti so hladno zmigovali z rameni.
Nekateri so ves čas spretno molčali. Med tistimi, ki so se posebej odlikovali z molkom, je bil naš stari prijatelj, Amerikanec Harry Covayre. Posvečal se je izključno mešanju groga in whiskyja.
»In ti, Harry?« ga je nekdo vprašal. »Ali verjameš v s preseljevanje duš?«
, »Ne govorite mi o tem,« je ves bled odvrnil. »To me spominja na najstrašnejši čas mojega življenja.«
»Pripovedujte!« smo vsi hkrati vzkliknili.
»še danes vidim, kako sem se sprehajal po Parizu v tuji koži, v koži nekoga, ki ga sploh nisem poznal. Verjemite mi, da to ni bilo prijetno. Bilo je nekako pred enim letom. Ravno tako kot danes smo se s prijatelji celo noč pogovarjali o nadnaravnih rečeh. Vzdigovali smo mizice in klicali duhove.
Proti jutru sem se poslovil od prijetne družbe kolegov in duhov in odšel domov. Ne vem kako, toda nenadoma sem se znašel pred mrtvašnico v Rue Saint-Jacques in vstopil.
O groza! Prvo truplo, ki sem ga zagledal na marmornati mizi, je bila moja prijateljica, ljubka stvarca, ki me je varala s celim levim bregom Seine.
Bled kot smrt sem se obrnil k čuvaju.
»Gospod,« sem dejal, »vem, kdo je to dekle.«
»Mi tudi. Našli smo pri njej papirje, ki ne 'dopuščajo dvoma o njeni istovetnosti. V pismu piše tudi, da se bo utopila z ljubimcem.«
»Toda njen ljubimec sem — jaz!«
»Motite se, njen ljubimec je bil mladi mož, ki leži poleg nje.«
Radovednost je premagala žalost in šel sem pogledat tekmeca.
Ali veste, kdo je bil? Jaz sem bil to, jaz! V, glavi se mi je zavrtelo.
Truplo, ki je ležalo pred menoj, sem bil zares jaz, in obleka je bila moja.
Kar se da mirno sem rekel čuvaju:
»Ali opazite, kako mi je ta mladi mož podoben?«
Čuvaj je bruhnil v smeh:
»Podoben, vam? Potem sem jaz podoben papežu.«
Skočil sem k ogledalu. Zagledal sem velikega, bledega moža s črnimi zalizci. Oblečen je bil v sivo" karirasto obleko. Ne spominjam se, da bi bil kdaj nosil kaj takega. Po dokumentih sem ugotovil, da sem Španec. Jaz oziroma moje telo je bilo mrtvo, moja duša pa je tičala v tem idiotu. Razen tega nisem znal niti besedice špansko. Kaj naj počnem? Naj grem spat? Kam?
Obiskalsem nekaj znancev. Nihče,me ni spoznal. Neznanec mi je na cesti stisnil v roko bankovec za tisoč frankov. Gotovo jih je biLdolžan Špancu. Prav! S tem denarjem sem imel v listnici kar čeden kupček. Prejšnji sklep, da mi ne preostane drugega kakor samomor, sem v novin"~okolišči-nah spremenil: vrgel sem se v veseljačenje, ki bi še bizantinskemu dvoru ne delalo sranjote.
Ah, če se spomnim teh časov! N      »In potem,« sem ga vprašal, »kdaj je našla vaša duša spet pot v svoj naravni oklep?« Tn
Harry je suho odvrnil: »Naslednje jutro, ko sem se streznil.«
OKROGLE IZ TUJIH VRTOV
Veliki filozof Henri Bergson, ki je spisal znano knjigo o smehu, je pripovedoval, kako smešnica deluje na razne narode:
»Anglež se ji smeji trikrat: prvič iz vljudnosti, drugič, ko mu jo razlože, in tretjič, ko jo razume. — Nemec se smeje dvakrat: prvič iz vljudnosti, drugič, ko mu jo razlože. Da bi jo kdaj razumel, o tem ni govora. Francoz se smeje enkrat, ker takoj vse razume. — Amerikanec se ne smeje nikoli, ker je smešnico že zdavnaj slišal.«
_* _
Pisatelj Georges Courteline je pripovedoval prijateljem o svojem potovanju po Holandskem. Hvalil je to deželo, posebno pa se je navduševal, seveda ne brez pretiravanja, za hclandsko čistočo. Ko je opazil, da ga je navdušenje zaneslo le predaJeč, se je v šali sam ponorčeval iz 9voje pripovedi, rekoč:
»Haag, na primer... je tako čist... tako čist, da se človek ne upa pljuniti na tla. Kadar pa le mora pljuniti, sede na vlak in se odpelje pljunit na deželo«
— Zelo rad bi vas sprejel, ampak žena je na dopustu, pa imam vse v strašnem neredu ...
Še malce potrpite, tovarišice!
V semiški »Iskri« je vse nared za 42-urni delovni teden, vendar... — le še malce potrpljenja! Delavke, pa tudi uslužbenke komaj čakajo proste sobote, da jim ob nedeljah ne bo treba več prati. Kako žive zdaj semiške delavke, nam je pripovedovala LOJZKA VAJS, ki je že 11 let članica tega kolektiva.
V tovarni kondenzatorjev so zaposlene pretežno ženske, ki prihajajo na de-
NOVICE
ČRNOMALJSKE
KOMUNE
lo iz vseh bližnjih in daljnih vasi. Mladim, še neporočenim delavkam, se kar dobro, godi, medtem ko so matere  in  gospodinje z
zadnji seji našega delavskega sveta pa smo sklenili, da bomo kupili primerne prostore v novem bloku ali pa kje drugje in jih čimprej uredili za vrtec. Mnogim našim ženam oo s tem zelo ustreženo.
— Kdo vam kuha in pomaga pri ostalih gospodinjskih opravkih?
— Za vse sem sama. Ko pridem iz. službe domov, kuham in tako imamo kosilo in večerjo kar hkrati. Tudi vse ostalo naredim sama. Med tednom ne ostane več dosti časa za po-
Minuli teden so tudi Jurajevčičevi iz Krupe v Beli krajini, kakor toliko ostalih kmetovalcev, pobirali krompir po njivi. Pravijo, da je letos krompirjeva letina dobra in da so z njo zadovoljni, posebno s tolmincem. ki je izredno lepo obrodil. Na sliki: Ju-rajevčičeva mama z domačimi otroki na njivi.
delom močno preobremenjene. Na vasi ni servisov, ni vrtca in vsa gospodinjska dela opravljajo same.
— Kje so vaši otroci, medtem, ko ste na delu?
— Moja dva, 8-letna Jožica in 4-letni Dušan, sta bila doslej sama. V Semiču ni vrtca in tudi domačih nimam nobenega, da bi ju čuval. Letos, ko gre dekletce v šolo, tako ne bo šlo več. Mali ne more biti sam, zato sem v tovarni prosila, če bi delala lahko samo dopoldne in ne več v izmenah. Upam, da se bo to dalo urediti vsaj toliko časa, dokler ne bo odprt vrtec. V Semiču o njem že dolgo govorimo, vendar so doslej vsi načrti in želje padli v vodo. Na
spravljanje in pranje, zato moram vse to opraviti ob nedeljah, četudi je še tako lepo vreme, največkrat vse nedelje perem.
— Kdaj pa potem počivate?
— Samo ponoči! Tak neprekinjen delavnik se vsaki čez nekaj let pozna, zato komaj čakamo prostih sobot in 42-urnega tednika. Ob sobotah bomo lahko doma opravile vse, kar je treba, nedelje pa bodo res naše. Lahko bomo šle z otroci kam ven, vesela pa bi bila tudi tedaj, če bi lahko samo počivala!
— Ali ste o 42-urnem tedniku že podrobneje govorili?
— Ze dalj časa o njem precej razpravljamo. Ima-
Bili so srečni ob snidenju
V Dragatušu je bilo 16. avgusta srečanje vseh nekdanjih internirancev iz Draga-tuša in okolice. Zbralo se je 35 občanov, ki jih je italijanski okupator 1942 pobral na njihovih domačijah in jih od-gani v internacijo. Prav 16. avgusta, ko so se srečali v Dragatušu, Je minilo 22 let, odkar so prišli v Padovo. Srečanje je bilo zares prisrčno. V prijetnem kramljanju so obujali spomine na najtežje čase, na lakoto, ko so bili le številke in ne ljudje. Marsikateremu se je ob srečanju orosilo oko, ker se je spomnil velikega gorja, ki ga j« preživel v Okupatorjevih
krempljih. V zelo prijetnem in ganljivem vzdušju so potekali pogovori'pod stoletno lipo v Dragatušu.
Jože Škof
Paradižnik, težji od kilograma!
Pred nekaj dnevi je tovarl-ilca Drnovsčkova 17 Črnomlja odtrgala na svojem vrtu paradižnik, ki je tehtal nič manj kot. kilogram in " dkg. To je bil res plod nenavadne' velikosti, vendar so bili na vrtu le paradižniki, ki niso bili dosti laf M- J- S.
mo že vse pripravljeno, da bi ga lahko uvedli, vendar nam delo v sedanjih tesnih prostorih tega ne dovoljuje. Ko se bomo preselili v nove, že zgrajene delovne prostore, pa si ga bomo lahko privoščili. Najprej bomo uvedli eno prosto soboto v mesecu, nato dve
in kasneje tri. Polagoma se bomo privajali na večjo storilnost in boljšo organizacijo dela, s katerima moramo nadomestiti proste ure. Vse ženske, kar nas je v tovarni, smo seveda nad tem navdušene!
— Ali vas je zadnja podražitev močno prizadela?
— Prav gotovo je nismo bili veseli, obeta pa se nam boljši zaslužek in tako se bo izguba nekako poravnala. Za julij smo dobili 1500 din dodatka za zvišane 1 cene, od avgusta dalje pa bomo dobivali vsi člani kolektiva po 3.000 din nadomestila. Prihodnji mesec bo stopil v veljavo tudi novi pravilnik, ki bo prizadevnost pri delu še bolj upošteval. Kdor bo v tovarni res delal, bo lahko dobro zaslužil! R. B.
Lojzka Vajs
V Beti so letos že štirikrat zvišali dohodke
Znano je bilo, da so imeli zaposleni v belokranjski trikotažni industriji »Beti" skoro najnižje zaslužke v občini. Letos so naenkrat v tem zelo napredovali in so že štirikrat povečali osebne dohodke svojih delavcev in uslužbencev Kako jim je to uspelo, smo zvedeli pri sekretarju podjetja Martinu štefaniču:
— Res smo bili v preteklih letih med najslabše plačanimi v občini, to pa predvsem zato, ker smo štedili povsod, tudi pri osebnih dohodkih, da smo lahko kupovali nove stroje. Zaradi zastarele proizvodnje naši izdelki niso bili kvalitetni in smo jih sila težko prodali. Skladišča so bila dostikrat polna. S sodobnimi stroji smo hoteli izdelovati tako blago, kakršnega kupci želijo. To nam je povsem uspelo! 2e nekaj časa so naša skladišča prazna in niti ne uspemo izdelati toliko blaga, kolikor bi ga lahko prodali.
— Je bil samo to razlog za povišanje dohodka in kdaj ste se zanj odločili?
— Letos januarja smo prvič sklenili, da je čas, ko tudi samj sebi lahko kaj privoščimo. Deloma smo s povišanimi dohodki hoteli ome-
jiti fluktuacijo, ker so ljudje že začeli odhajati. Zatem smo dohodke še trikrat povečali. Napredek je tolikšen, da je povečani zaslužek, ki je bil lani decembra 19,500 din, narasel v letošnjem juliju na 30.200 din. Naš sistem nagrajevanja je zelo podoben sistemu, kakršnega ima znana tovarna »Pletenine« v Ljubljani. Razlika je le v tem, da tam delavci še vedno več zaslužijo kot pri nas, to pa le na račun višje storilnosti. Pri zadnjem povišanju OD pa so se dohodki delavcev v proizvodnji povišali za okoli 30 odst'., uslužbencem v upravi pa le za 13 odstotkov.
— Kako ste odločili glede nadomestila za zvišanje življenjskih stroškov? — Precej hitro' smo ukrepali. Naši ljudje so bili za lestvico, katero smo vnesli v pravilnik. 2.500 din za delovna mesta do 25.000 din .
zaslužka, 2.000 din za tiste, ki zaslužijo do 35.000 din in 1.500 din za vse ostale.
— Ali po vsem tem ljudje še odhajajo iz vašega ga kolektiva?
— Odhajajo Se, vendar le iz osebnih razlogov. Letos je bilo v našem kolektivu nekako poročno leto. Dekleta z dežele pa navadno po poroki ostanejo doma. Najteže je prevzgajati miselnost ljudi. Okoli 50 odst. naših delavcev ima doma večja ali manjša posestva in ker niso odvisni samo od zaslužka v tovarni, se to pozna pr; njihovi prizadevnosti in storilnosti. Kljub temu, da vsi tarnajo o vikokih davkih in težkih razmerah v kmetijstvu, jih še vedno privlači.
— So tudi štipendisti deležni kakšnega dodatka?
— Naša štipendijska politi-
ka se je letos bistveno spremenila. Kot že rečeno, smo pred leti tako štedili, da je imela tovarna le nekaj štipendistov, letos pa jih imamo že 38. Največ na srednji tekstilni šoli in na ostalih srednjih šolah, enega štipendista pa imamo tudi na univerzi. Razpisali smo štipendije tudi za 2 ekonomista, 1 pravnika, strojnega inženirja, kemika in tehnologa, vendar se je javil samo eden. Za univerzitetni študij ni takega zanimanja, za srednjo tekstilno šolo pa smo imeli toliko ponudb, da smo jih morali odklanjati, štipendije, ki jih daje naš kolektiv, znašajo za zdaj za srednje šole okoli 12.000 din in za višje ali visoke šole 15.000 din. Vsak posamezni primer pa obravnavamo posebej. Podražitve-nega dodatka pri štipendistih nismo mogli upoštevati, trdno pa računamo, da bomo proti koncu leta lahko štipendije nasploh občutno zvišali.
Mislim, da smo hude čase našega kolektiva že skoraj prebrodili! M. B.
»Včasih nas je bilo 24 ...«
Mojstra Antona Dolterja sem zagledal, ko je lepil novo peto na star ženski čevelj.
— Kako gre kaj obrt? Delate kaj novega?
— Ja, tako. Edini čevljar sem v Metliki. Obrt imam od leta 1953, od takrat, ko je razpadla zadruga. Vsak bi rad zaslužil, ampak davki, ti nas dajejo. Včasih nas je bilo 24, zdaj pa sem sam. Nekateri so pomrli, drugi so šli v pokoj, v tovarne ali pa so se izselili, če delam kaj novega? Kar poglejte! Sama stara šara. Popravljam, popravljam. Na leto naredim le en nov par ali dva.
— Pa nameravate opustiti obrt?
— Ne, obrti pa ne dam. Dokler bo šlo, bo šlo. Če sem do zdaj zdržal, bom tudi poslej!
— Kaj pa Metlika?
— Metlika se je precej spremenila. Nove hiše rastejo kot gobe po dežju. Danes lahko vsak dobi kredit. In tudi tovarn je vse več. Včasih ni bilo nobene, čeprav bi jo morali imeti že zdavnaj, že pred vojno. Toda ker so slabo gospodarili, so vse skupaj zavozili. Tako ni bilo pred vojno v Metliki nobene tovarne. Pa kaj bi tisto, zgodovino bolje poznajo stari ljudje. Sicer pa, važno je, da je dela dovolj. Čevljarska obrt bo živela, dokler bodo ljudje hodili v čevljih. -al
0 zabavi, kije pravzaprav ni...
Sc vedno so počitnice. Iz vseh krajev Slovenije so prišli v Metliko študentje, dijaki in vajenci. Vsi predstavljajo metliško mladino, čeprav niso vključeni v metliški mladinski aktiv. Ti mladi ljudje so navajeni drugačnega življenja kot jim ga nudi majhna Metlika. Navajeni so zabave, ki je v Metliki ne motejo najti. Mlad človek povsod išče zabave in razvedrila.
Filmske predstave so trikrat na teden — lo pa je edina zabava v Metliki! To edino kulturno razvedrilo seveda ne\ zadošča. Gledališke predstave ni bilo ze najmanj dva meseca, organiziranega plesa ali športnega tekmovanja pa tudi ne. Vsa društva in organizacije, ki naj bi pritegnila mladino v svoje vrste, spijo
Mlad Metličan je prepuščen samemu sebi. Popoldne se dolgočasi na Kolpi, zvečer pa zaide v hotel ali na VeseZico, kjer se ob kavici, malinovcu ali vinu zabava, kakor se ve in zna. Tako minevajo dnevi in tedni...
In na koncu se vsi čudimo, če se mlad jant znajde na sodišču. In če na vprašanje, zakaj je storil prestopek, odgovori: »Nisem imel kaj delati«, se spet čudimo. Le čudimo se, storimo pa ničesar. Obsojamo ga vsi, a se ne zavedamo, da smo pravzaprav sokrivi njegovega spodrsljaja.
METLIŠKI TEDNIK
VILMA ŠIRK0VA
30. avgu&ta Je v Metliki v svojem 87. letu starosti umrla Vilma Slrkova. Pokojna je Izšla lz rodu zaslužnih MetUčanov, saj J« bila sestra književnika Kngelberta G angin ln nečakinja znanoga kiparja Alojza Gangla.
Pokojni Vilmi Strkovl se je žlv-ljenjo odvijalo predvsem v rodni Metliki, kjer Je bila pred desetletji tesno povezana z javnim ln kulturnim življenjem v mestu. Ze v mladih letih je pomagala svojemu očetu, ki je bil občinski tajnik, v njegovi pisarni, pozneje pa, ko Je obolel, Je samostojno vodila vse pisarniške posle. Ko Je po njegovi smrti leta 1909 zaprosila na občini za razpisano tajni-tko mesto, je tedanji oboinfkl odbor njeno prošnjo zavrnil, čeprav Jj Imela vso potrebno kvalifikacijo Glavni vzrok Je bil pač. da Je bila žena; žene pa takrat v takih javnih službah niso bile aa-ielene.
Kljub temu se VUma Slrkova ni zaprla v ozek krog družine, itmpak Jo le naprej najdemo delavno v vsem takratnem naprednem društvenem življenju. Sodelovala Je pr! narodni fittalniei kot pevka ln zlasti kot Igralka In Je na staram cltelnlškem odru ustvarila lepo »tevilo »Mut-no podanih odiakib podob. Nepogrešljiva J« biia Indl prt tambursJkem aboru.
Ob bratovi strani se je že mla-_ da navdušila za sokolsko delo ln Jo leta 1922 kumovala novemu praporu metliškega Sokola. Prav tako Je obenem z bratom Engel-bertom leta 1923 kumovala prvi motorni brizgalnl v Metliki, stlri leta kasneje pa Ji Je za njene zasluge to društvo podelilo častno članstvo.
Vendar pa je bilo življenje pokojne bolj redko posuto z rožami. Številni udarci ln smrti v družini, od katerih Je bila zlasti močno boleča tista, ko so Ji Nemci v septembru 1043 pri bombardiranju Novega mesta ubili svakinjo ln nočaktnjo, nenadna smrt moža dr Ivana Sirka in končno pred Štirinajstimi leti se smrt njenega ljubljenega brata Engclberta, vse to Jo močno prizadelo njeno občutljivo srce.
Zadnja leta Je Vilma Slrkova samotno živela v ovojem tihem domu na metliškem Mestnem trgu živela Je sredi bogatih spominov in rož, ki so bile njena ljubezen in katerih cvetja ln zelenja Jo btla njena hiša polna skozi vse loto.
Zdaj ni ve£ roke. Id bi aatlvala te rože In zelenje. Sredi cvetja se Je usula tudi sama.
Naj bo zaslužni ■n spoštovani MeHIčankl ohranjen lep spomini
Konec avgusta je odSla domov tudi zadnja ''""'"j; brigadirjev s trase belokranjske ceste. BazkrI0y'c| to se po Šolah, začeto delo pa nadaljujejo d*'* Cestnega podjetja. Na sliki: takole »o se z «"UX. nimi močmi spoprijeli fantje iz II. MDB *«*g Starine« • koreninami drevesa, ki se je n,<>™ umakniti novi cesrl
8
DOLENJSKI LIST
St. i* O53*
Petintrideset let dela tovarišice Nade
Učiteljico NADO VREČE K iz Trave sem ze dolgo poznal. Pravzaprav je osebno nitcm poznal, niti ne po priimku, poznal sem jo le kot »tovarišico Nado«, kakor jo pozna tudi toliko drugih. To pa zadostuje, da te prijazni ljudje napotijo k njej, v skromno sobo v starinski hiši, v kateri ima obenem kuhinjo, spalnico in delovno sobo.
»Delam v vseh organizacijah v vasi,« je pripovedovala. »To sicer ne spada v mojo službo, saj imam dela ie ta-
ko preko glave, pač pa opravljam to kot človek in prosvetni delavec. Vloga in pomen prosvetnega delavca na vasi od onega v mestu sta zelc različna, večja in pomembnejša. Prosvetni delavec ne more biti le učitelj, ampak prosvetar v pravem in najčistejšem pomenu besede. Ce bi skrbela le za svoje delo v šoli, za vse dru-9o pa se ne bi zmenila, bi kmolu izgubila pristne stike z l udmi...«
Tako je povedala tovariši-Ca Nada, ki ze PETINTRIDESET LET poučuje na Travi. Pred 35. leti. točneje 1- oktobra bo 35 let, je prišla iz Škofje Loke v te kraje, stopila za šolski kateder in p*i-čelr. z velikim pogumom, dobra vo}jo in predvsem liu-beznijo vlivati mladim, ku-štrastim glavicam učenost. Vsemu mlademu rodu zadnjih 35 let je ona prva vodila oko>ele roke po papirju in jih naučila pisati prve črke. brati prve besede. In zanimivo- vsi izmed kdo ve koliko' sto otrok so ji za to hvaležni, vsi se. z najtoplejšimi občutki snnminiajo svoje »tovarišice t.Natie«.
■  — In kaj vas je zadržalo '■ta! ".-.o časa v tem. priznajmo, od rečnem kraju?
»Otroci, kraj in ljudje', člo-ve'r se na vse to navadi in Potem težko pogreša. Mis'im. da se ne bi mogla ločiti ne od otrok in ljudi, niti ne od kraiev. ki so. čeprav odročni, nadvse lepi: gozdovi, tik
pod nami pa dolina Kolpe, čudovito razgiban svet.... Vedno sem si govorila: samo še te bom pripeljala do konca, do zadnjega razreda, potem pa bom šla. Tako gre iz leta v leto in nabralo se jih je petintrideset. Sicer pa, kar človek slabega skusi v življenju, kmalu pozabi in se spominja le lepih, prijetnih reči. In to je dobro ■...«
Spominja se mnogih dogodkov iz vojne. Bojev in požara, v katerem je leta 1942 zgorela šola, nato prihoda italijanskega' učitelja. O italijanskem učitelju, človeku nekje iz Kalabrije, je povedala naslednje: on je učil nižjo, jaz pa višjo skupino. Ostal je le nekaj mesecev in ni otrok natičil ničesar; niso ga razumeli, on pa ne njih. Najraje jih je učil peti. Ko so nekoč prepevali pesem »La bandera tricolora« je neki deček iz PuTigrta na ves glas pel »La bandera tri karjole ...«
Dogodkov se je nabralo v tem času toliko da se ni mo-
goče vsega spomniti, postaviti v pravilno zaporedje, v času, ko bi bila lahko že pet let v pokoju ...
»Ne čutim nobene potrebe, da bi šla v pokoj. Zame še n; čas. Delam rada, rada imam otroke, pouk zame ni naporen. Težko bi se ločila od šole in pouka, od otrok, od mladosti. Otroci gredo vsi naprej v šole, redkokateri ostane doma, na vasi.«
Čeprav je na Travi nižje organizirana šola (podružnica šole J. Seska iz Kočevja), otroci pri nadaljnjem šolanju nimajo težav. Pri tem ima vsekakor precej zaslug tova-rišica Nada, ki zna poskrbeti za »svoje« otroke. Vseh petdeset učencev uči sama, le nemščino poučuje učiteljica iz Ribnice.
S še večjim veseljim pa bo poučetala in skrbzla za svojo mladež, ko se bodo po dolgih letih preselili v novo šolo. Pripravljena bo mogoče že do 29. novembra.
V. GRIVEC
KOČEVSKE NOVICE
Nabrano v Koprivniku pri Kočevju
gg Koprivnik je vas s preko dvesto prebivalci, ki žive 18 kilometrov od Kočevja. V vasi je šola, kmetijska uprava KGP, trgovina in pošta. Prihod pošte v vas ni najbolj reden; gre bolj po tistem: »kadar pride, pride«.
H Poseben problem Ko-privnika je cesta, ki je vse prej kot dobra. Iz Kočevja čez Koprivnik je najkrajša pot v Črnomelj, ne pa tudi najboljša. Kdor se le more, se ji izogne, vsi pa se vprašujejo, kdo je pristojen in odgovoren za takšno cesto- Prav zaradi tega je Koprivnik kljub 18 kilometrom od središča občine precej več oddaljen.
B V minulem šolskem letu
je obiskovalo šolo, v kateri poučujeta dva učitelja, 46 otrok. 2e februarja so nameravali ukiniti eno učno mesto, češ da je premalo otrok. Z novim šolskim letom bo verjetno v Koprivniku le en učitelj.
H V klubski solji v šoli imajo vaščani televizijski sprejemnik, last KGP. Ljudje se ob večerih racU zbirajo ob njem, posebno pozimi, ko imajo več časa- Zadnjo zimo so v klubu poskusili tudi s čitalnico, kjer so imeli obiskovalci na voljo časopise in revije, pa se menda ni obneslo. Obiskovalci so časopise trgali ali odnašali domov. Večje zanimanje je bilo za šah, domino in podobne igre.
JU Pozimi in med dopusti enkrat, sicer pa dvakrat na teden ordinira v Koprivniku zdravnik iz Kočevja, ki ima seveda vedno dovolj dela. Prebivalci želijo, da bi vsaj enkrat na teden prihajal k njim zobozdravnik, saj je pot v Kočevje zaradi kaj neugodnih zvez ter oddaljenosti za ljudi res prehuda.
fH Skoro vsi Koprivčanf so
zaposleni na kmetijski upravi KGP, ki ima tu precej živine- Tudi letos so imeli veliko dela s košnjo in pripravljanjem >>ozimnice« za živino. Posebne težave imajo z vodo za živino, če bi uredili primeren vodovod za napajanje živine, bi lahko hkrati rešili tudi preskrbo z vodo za ostale prebivalce.
H Vsakega enajstega v mesecu (če je nedelja, naslednji dan), pride v Koprivnik avtobus KGP in odpelje ljudi v Kočevje, popoldan pa nazaj. Desetega v mesecu dobijo delavci denar in naslednji dan odnesejo denar nazaj v Kočevje, ko nakupijo najpotrebnejše. Sicer pa potujejo ljudje v mesto na kaj različne načine, s tovornjaki, traktorji, z »mlekarjem« aH pa celo peš.
Drobne iz Trave in okolice
— Letos — morda do 29-novembra — bo končno dograjena nova šoia na Travi, k; jo gradijo že od leta 1956.
Sola bo stala okrog 25 milijonov dinarjev. Razen dveh učilnic bo v njej še klubski prostor ja. vaščane,. šolska kuhinja, dvoje stanovanj za učitelje- ter prhe za otroke in druge prebivalce.
— Dragarski konec bo letos dokončno elektrificiran.
17. decembra 1948 je v teh krajih zasvetila prva električna žarnica, nato pa so postopoma dobivale luć vas za vasjo: Podpreska, Draga, Lazeč, Trava, Stari in Novi Kot. Pcdptanina, septembra letos pa še Pungart in Črni potok, vasici v pobočju nad čabran-ko. Elektrika bo za prebivalce v teh oddaljen'h vaseh velika pridobitev.
— Letos, smo od občine precej dobili, pravijo ljudje-Razen elektrifikacije Pungar-
ta in Črnega potoka so dobile trofazni tok Draga, Srednja vas in Trava, kjer so nove tudi tri javne luči. V Pod--presk; gradijo vodovod, ki bo gotov prihodnje leto, v Dra-
gi pa je KGP pričela graditi poslovno stavbo, v kateri bo kmetijska uprava, gozdni obrat ter pošta, čimprej bi radi vodovod tudi n^ Travi in v ostalih vaseh.
— Pred šestimi leti je bila urejena v Srednji vasi pri Travi zdravstvena postaja, ki spada pod zdravstveni dom Ribnica. Postaja je zelo lepo urejena, bolniki pa so nadvse zadovoljni tudi z dr. šmal-cem, ki pride dvakrat na te-
den k njim iz Loškega potoka.
— Gasilci s Trave bi čimprej radi uredili gasilski dom, ki bi ga nadzidali nad avtobusno garažo- Tu je pravzaprav bil gasilski dom določen že od vsega začetka, le denarja ni bilo nikdar dovolj. Menijo, da bodo željo lahko uresničili že prihodnje leto. Gasilci so že doslej veliko prispevali in imajo spet zbranega precej denarja.
Obiščite dom na Travni gori!
Stanovanja za trg
Letos in prihodnje leto bo »Z-clar« v Kočevju zgradil v Podgorski ulici tri dvajset-stanovanjske stolpiče za prodajo, s čimer bo precej omiljena velika stanovanjska stiski Pod streho je že prvi s*olpič, temelji drugega so labatonirani, gradnja tretjega Pa se bo pričela spomladi. Domnevajo, da bodo stanovalki v prvem stolpiču (pet so J°n namenili za borce, druga Pa bodo kupile delovne orga-^aclje) lastnikom na voljo ■* Pozimi, v drugem pa prihodnje leto. Res so stanova-nJa precej draga (okrog sedem milijonov), vendar predvsem zaradi velike podraži-
tve gradbenega materiala.
V nekaterih delovnih organizacijah že razmišljajo, kako bi za svoje delavce kupili din. več stanovanj. Ponekod jih bodo kupila podjetja, drugod pa bodo dali delavcem večje ali manjše kredite, saj stanovanje lahko kupi pod dolgoročnimi odplačilnimi pogoja vsakdo.
Morda še zanimivost: kako- že pri drugem rudniko-veni stolpiču podjetje tudi tu izdeluje cementno opeko kar na gradbišču. Poseben italijanski stroj izdela do 2000 cementnih opek na dan, to pa je po prostornini kar 16 tosoč navadnih opek.
V četrtek literarni večer
V četrtek, 3. septembra, bo zveSer v okviru četrtega Ribniškega festivala v letnem gledaliiču v gradu literarni večer. Svoja dela bodo brali književniki lanez Menart, Lojze Krakar, Tone Pavček, Mirni Ma-lenškova in Tone Scliškar. Zanimanje za podobne Večere je v Ribnici precejšnje, kar jc pokazal lanski literarni večer »Od Gallusa do danes«. Prepričani »no, da bo tudi tokrat neposreden stik s pesniki in Pisatelji nadvse prisrčen in topel.
Gostovanje celjskega gledališča z O'Neillovo dramo "Strast pod bresti«, predvideno za 2. september, je Uradi obolelosti v ansamblu odpadlo. Prestavljeno i'" na kasnejši čas, verjetno na november, ko si bo-'»'> zanimivo odrsko delo lahko ogledali v dvorani doma Partizana.
Med prireditvami festivala opozarjamo ta teden obiskovaloe s> posebno na sobotni nastop Ijubljan-dcega Mestnega gledališča* a »Malo iehto« ln na "Starše naprodaj«, igro Žarka Petana, ■ katero bo v nedeljo ob 17. uri gostovalo Mladinsko gledališče '* LJubljane.
Kipar Jarm razstavlja v ribniškem gradu:
Pretresljivi .Talec' in optimistični .Totem'
V okviru poletnih kulturnih prireditev četrtega ribniškega festivala je bila 23. avgusta odprta v gradu v Ribnici razstava del kiparja Staneta Jarma iz Kočevja. Sele nuja, ko-ni bilo moč dobiti primernega razstavnega prostora, je odkrila čudovito naravno galerijo, balkonski hodnik v gradu, ki z ostalo okolico nudi najboljše okolje za razstavo, kakršnega bi le težko dobili kje drugje. To in pa veliko zanimanje ljudi je že prvi dan privabilo precejšnje število obiskovalcev.
Velika večina obiskovalcev je poudarila veliko vrednost in stilno enotnost petnajstih razstavljenih skulptur. .Kipar Jarm nam je namreč vsem domač, blizek in razumljiv. Razumljiv kot umetnik, nič manj pa kot človek. Ne le zato, ker Je blizu doma, ker več ali manj poznamo kraje, kjer se je rodil. Vse to nam je lahko le pripomoček pri razumevanju njega in in njegovih del, ki izhajajo prav iz globoke človečnosti ln ljubezni do rodnih krajev in domačih ljudi.
Jarm je obkolpski človek, Iz krajev, kjer ljudem nikdar ni btlo življenje lahko. Iz krajev, ki se stiskajo med strme pečine in gozdove »kočevske Švice«, iz krajev, kjer tje reka meja med dvema bratskima narodoma, pa jima ne pomeni meje, pač pa sožitje, in končno, doma je lz krajev, ki so v boju z okupatorjem žrtvovali vse, kar so premogli, do zadnjega koščka kruha, do najdragocenejšega — življenja. Ni torej naključje, da se v Jarmo-vih delih tolikokrat pojavlja motiv vojne, trpljenja, žalosti, saj se mu Je morda prav to najgloblje vtisnilo v srce in sedaj, po dvajsetih letih, to kot zrel umetnik izpoveduje. To ni le izpoved o ljudeh, ki Jdh ljubi, kd z njimi globoko čuti, ki Je v njih globoko vsidran, temveč, in morda to še najbolj, krik ln strah pred   najhujšim,   pred člo-
vekom — zverjo, pred vojno, grozodejstvom ... Preveč je bilo vsega trpljenja, preveč krvi, morije, požigov, preveč talcev in v žalost in
črnino odetih vdov. Prav vdove, tiste obkolpske, črne rute, ki obenem simbolizirajo vse naše slovenske in jugoslovanske vdove, matere borcev in telcev, prežete z veliko ljubeznijo do rodne grude, naroda in svobode, se najpogosteje javljajo v njegovih delih.
Ribnica se je tokrat prvič srečala z njim. Razstavlja petnajst plastik, ki jim je grajsko okolje dalo šele pravi poudarek in dopolnilo. Težko Je govoriti o osrednji, :z-stopajoči figuri, -ker so vse del ene celote in smiselno in enovito prikazujejo življenje umetnikove doline, drvarjev, vdov, žrtve. Talec, največja ln najpretresljlveša plastika, ne predstavlja le enega samega, določenega talca, pač pa trpljenje vseh, ki so žrtvovali življenje za svobodo, predstavlja vse talce, ki Jih je sovražnik zverinsko trpinčil ln usmrtil. Druga plastiki, Osllnlški totem, pa je nasprotno polna optimizma, vere v življenje. Simbolizira rast ln Mvljenje, pripoveduje nam, da se kljub vsej tragiki in trpljenju življenje ne-
moteno odvija dalje, da še ni vseh dni konec in da se končno vendarle splača živeti. »Mrtvi drvar« spet simbolizira nenehno človekovo bor-
bo za vsakdanji kruh, za lepše dni, borbo, v kateri marsikdo podleže. Mrtvi drvar pa lahko tudi simbolizira nekdaj živahno, življenja polno Kolpsko dolino in sedanje odseljevanje mladega rodu iz nje. Štirje še živi odnašajo mrtvega drvarja, nikogar pa ni, ki bi stopil na njegovo mesto, nadaljeval njegovo delo, razbohotil novo življenje... • . Vse to umetnik izpoveduje
z veliko grenkobo, žalostjo, vse* to izražajo razstavljene plastike s- svojo črnino in razoranimi potezami, zamiš-Ijenostjo.
Razstava je odprta vsak dan od 9. do 18. ure, do 6. septembra.
F. GRIVEC
REŠETO
Razstavljene plastike  so na odprtem grajskem balkonu šele dobile primerno okolje  in pravo vrednost
Turizem tudi na Slemena!
Slemena s svojo »prestolnico« Sv. Gregorjem so lepa in jih lahko upravičeno uvrščamo med najlepše predele ribniške občine. Vasice, ki so razmetane na pobočju Slemen, s svojo preprostostjo in domačnostjo vabijo na obisk. S Slemen, zlasti pa iz vasi Sv. Gregor, ki je njihova najvišja točka, je prelep razgled: kraji v dolini ležijo kot na dlani.
( In vendar so ti kraji, čeprav niso daleč od modernizirane ceste Ljubljana—Kočevje, premalo znani večjemu krogu turistov. Slemena so bila pred drugo vojno priljubljena izletniška točka. Posebno ob nedeljah so prihajali turisti med prijazne domačine.
Slemenci so znani kot dobri organizatorji. Spomnimo se samo vodovodov, ki so jih gradili v glavnem sami. Ze vrsto let deluje kulturno prosvetno društvo, ki je postavilo na oder v prosvetnem domu na Gregorju že vrsto dramskih del. Slovijo tudi po dobrih pevcih. Vse to so stvari, ki jih ne kaže zametavati. Nujno je, da bi zaživelo turistično društvo in naredilo vse potrebno, da bi dobil turizem svoje mesto tudi v teh krajih. Prepričani smo, da bi dobilo društvo vso pomoč pri sosednih turističnih društvih v Ortneku, Ribnici ln Sodražici, »i so v zadnjih letih dosegla lepe uspehe.
Slemena so vabljiva ob vsakem letnem času, ker ima vsak letni čas tu svoje mikavnosti, pozimi pa so tukaj tudi celo lepa smučišča. Dostop na Slemena je možen iz Ortneka, Sodražice in iz laške smeri prek Dvorske vasi.

DOLE N JS KI LIST
9
Na Gričku, kjer je otroško igrišče in vrtec, imajo malčki na voljo tudi bazen s prho. V poletnih dneh se radi v njem hladijo, neplavači pa lahko v razmeroma plitvi vodi poizkušajo prve zamahe.
Vso mladino iz šentjer-nejske okolice
posebno pa dekleta, lepo pozdravljajo domači fantje, ki so pri vojakih v Splitu: Slavko. Praznik, Franc Cvelbar, Štefan Vidunja. Pavle Korel in Jože Ovniček.
Težave z avtomobili in nova blagovnica
Pri nas tako popularnih fičkov v zadnjem času skoraj ni več na tržišču. Mnogi, ki imajo naročene in plačane že pol leta, se ogorčeno sprašujejo, kdaj jih bodo dobili. "Crvena  zastava«  namreč v
zadnjem času ne izpolnjuje svojih pogodbenih obveznosti v celoti, ampak le 40-odstot-no. Tovarna 'trdi, da ima velike težave s kooperanti, poleg tega pa še obveznosti za izvoz,, ki jih seveda sproti iz-
polnjuje. Pričakovati je, da bo izvozu zadostila do konca septembra, v četrtem trome-sečju pa bodo fički spet prišli na domači trg.
Kot povsod drugod, ima tudi novomeška Železnina težave z dobavo avtomobilov. Pozanimali smo se pri direktorju tov. Unetiču, ki je prijazno odgovoril na nekaj vprašanj.
— Koliko lani plačanih avtomobilov ste dobavili letos?
— Od lani je ostalo še okrog trideset avtomobilov, ki pa so zdaj že vsi dobavljeni.
— Koliko pa ste jih dobavili letos?
— Letos smo dobavili približno 35 do 38% avtomobilov glede na letno pogodbo.
— In do katerega dne vplačana vozila so do zdaj že
v rokah kupcev?
— Tudi pri nas je stanje isto kot po vsej državi. Tako so v -Mariboru dobavili avtomobile tistim kupcem, ki so jih plačali do 20. januarja, v Ljubljani jih imajo tisti, ki so jih plačali v začetku februarja, pri nas pa se že vozijo tisti, ki so jih plačali do 28. februarja. Smo torej celo pred drugimi!
— Koliko fičkov nameravate prodati prihodnje leto?
— Verjetno borrfb prodali kakih 400 odstotkov,avtomobilov več kot letos. >,
— Kakšen je prioritetni red pri dobavi?
— Načeloma prioritetnega reda ni. Je le za nujne gospodarske intervencije, za zdravniško službo in za invalide.
Na Glavnem trgu — 29. novembra!
— Kaka je z obnovo trgovine na Glavnem trgu?
— V prvotnem načrtu je bi-
lo mišljeno, da bo trgovina le v pritličju. Pozneje je bil na- • črt spremenjen, tako da bo imela^ trgovina svoje prostore' še v prvem nadstropju in bo ;neke vrste blagovnica, ena pr-, vih na Dolenjskem. Zaradi spremembe načrta bodo tudi dela   trajala   nekoliko dlje. Upamo pa, da bo trgovina odprta za 29. november. Težave imamo tudi zato, ker hkrati obnavljamo še trgovino v Trebnjem. V novomeški pro- j dajalni bomo prodajali predvsem gospodinjske predmete in vse predmete, ki so v zve- j zi z osebnim standardom.
Prihodnje leto bomo naš program nadaljevali. Začeli bomo z gradnjo velikega skladišča, graditi pa bomo začeli tudi stanovanja za delavce. Uredili bomo tudi uprav-ne prostore in začeli z gradnjo nove trgovine za kovinsko stroko, ker bo sedanja stavba podrta. V ta namen smo že zaprosili občinsko skupščino za lokacijo.
Tekoči trak v invalidskem zavodu
Zavod za rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov v Novem mestu je s preureditvijo šiviljsko-krojaškega oddelka precej pridobil. Letos so kupili devet novih električnih šivalnih strojev, organizirali delo na tekočem traku in spričo drugih b.boljšav znatno povečali proizvodnjo in dohodek Šiviljsko krojaški oddelek se je v zadnjem času posvetil le izdelovanju otroške konfekcije in avtomobilskih prevlek in še obdržal izdelovanje na domu, medtem ko je ukinil vsa naročila za ženske m moške obleke Trenutno je v konfekciji zaposlenih 30 ljudi, največ žensk, in delajo v dveh izmenah. V Kratkem bodo sprejeli na priučitev v konfekcijsko stroko še 20 deklet, ki Imajo veselje do tega poklica. Manj zadovoljni so v radio delavnici, ki tudi posluje pri zavodu. Prostori na Glavnem trgu pa že dolgo ne ustrezajo. Problem je zlasti v zadnjem času, ko se je število naročil za popravilo radijskih in televizijskih sprejemnikov občutno povečalo Slej ko prej bo treba delavnici najti boljše prostore. Glede na pomembnost in nujnost take delavnice v Novem mestu ni odvisno samo od zavoda, kdaj bo vprašanje rešeno.
Zavod se Je s svojimi izdelki že tako uveljavil na trgu, da lahko čisto samostojno nastopa pred kupci Vse to pa narekuje, da si nadene komercialno ime. Zdaj je že vse pripravljeno za pravno izvedbo takega 'dopolnila. Poslej bo polno ime zavoda: »Rog — zavod za rehabilitacijo m zaposlovanje invalidov I. Z.
Spominkarstvo v Novem mestu
NOVOMEŠKA KOMUNA
Znano je, da se tujci vedno pogosteje oglašajo tudi v Novem mestu, si ogledujejo njegove zanimivosti in želijo kupiti tudi primerne spominke, s katerimi pa ne moremo kaj prida postreči (zlasti ne z izrazito novomeškimi ali dolenjskimi) v taki meri, kot bi "tujci želeli. Naša najlepša trgovina EMKA pod arka-
Tudi občina Novo mesto ima potujoči kino
Zavod za kulturno dejavnost v Novem mestu je nabavil najsodobnejše projektorje za potujoči kino. Predvajanje s tem projektorjem bo potekalo brez odmorov, možno je predvajati vse sisteme (cinemaseop itn.), in to na širokem 35-Traiimetr-skem traku.
Zavod je v ta namen dobil tudi avto kombi od občinske skupščine Novo mesto, tako da se   bo redno
predvajanje pričelo že te dni. Tako bodo po nekaj letih premora ponovno tudi cdročnejši kraji lahko imeli občasne kino predstave. Poleg rednih predstav bo potujoči kino predvajal mladinske in poučne filme.
Ker so na zadnjih zborih volivcev ljudje večkrat izrazili željo, da bi jih obiskal kino, bodo gostovanje potujočega kina z veseljem pozdravili, šf.
Novomeška kronika
■ 2e pred meseci je novomeški turistično društvo kupilo za-bojčke za rože in razglasilo, da Jih lahko zastonj dobe vsi prebivalci glavnih mestnih ulic, ki so pripravljeni vanje posadiU rože in jih namesUtl na okna. Računih so, da bo mesto z njimi v glavni turistični sezoni precej pridobilo na lepoti, pa . . . Po zabojčke so prišli le prebivalci Bršhna in Goine vasi, iz mesta pa ni bilo nobenega! Včasih so Novomeščani precej dali na ugled ln lepo podobo mesta! AH Jim Je zdaj res vseeno, kakšen vtis dobo številni tujci ln izletniki, ki hodijo tod naokrog?
■ »Nismo zadovoljni, ker nismo dobili dovolj denarja za popravila,« pravijo na osnovni šoli »Katja Rupena« v Novem mestu nekaj dni pred začetkom pouka. V soboto dopoldne se bo namreč skozi vrata te šole vsulo 1500 otrok, ki Jih bodo porazdelili na 46 oddelkov. Letos bo celo šesti razred imed sedem oddelkov. Dobil', so že drva za zimo, so pa slabe volje, ker niso mogli šole tako urediti kot bi oilo treba.
■ Tudi na hodniku Ekonomske srednje šole Je bilo te dni žlvah-D0, največ zaradi popravnih izpitov. Dijaki, ki so čakali na izide, so povedali, da je bilo največ izpitov iz matematike pri profesorju Kovaču — da pa so se dobro pripravili ln je na preizkušnji še kar šlo. Tudi na tej šoli začnejo v soboto in so sprejeli toliko učencev, kolikor je bilo zaradi pomanjkanja prostora sploh mo-goče
M Okoli polic   pred knjigarno
jo vvak dan hujši pritisk. V po-neoeljek, ko je bil semanji dan, Je imel posamezen prodajalec preko 100 tisoč dinarjev prometa, eden pa celo 180.000! Sedsj, po prvem, pričakujejo še kupce la mesta. Pravijo, da bodo prodajali zunaj, doktor bo vladalo poveča-
dami na Glavnem trgu ima posebno lepo urejen spomin-karski kotiček, kjer je na razpolago mnogo lepih, več ali manj zanimivih spominkar-skih predmetov, po katerih tujci zelo posegajo. En milijon, iztržen s temi drobnimi predmeti v enem samem me secu, je kar čedna vsota. Ugotoviti pa moramo, da ta kotiček ne vsebuje skoro nič spominkov tako na mesto samo kot na Dolenjsko nasploh — da o raznih lesenih krožnikih s kičasto barvanimi motivi Novega mesta ali Otočca, ki jih imajo na razpolago nekatere druge trgovine, sploh ne govorim.
Čeravno naša deželica pod Gorjanci ni tako revna takih predmetov, jih menda ne znamo zbrati in predstaviti tujcem. Imamo namreč celo vrsto lepih izdelkov šentjernej-skih lončarjev, na primer vaze raznih velikosti, majolike, peteline, živo pisane latvice, okrasne lončene krožnike, cvetlične lončke in drugo'lončeno drobnjarijo, ki bt~verjet-jetno šla v denar, posebno če bi kdo prevzel organizacijo izdelave. Morda bi se za kak odstotek stvar s tem podražila, vendar to ni tako hudo. Namesto da lončarji prodajajo svoje izdelke vsak zase na  trgu,   dostikrat celo z
Topličani si želijo servise
V Dolenjskih Toplicah sicer je čevljarsko podjetje, ki izdeluje raznovrstno obutev, ni pa nobenega čevljarja, ki bi čevlje popravljal. Prebivalci so zato prisiljena, da se zatekajo k šušmarjem ali pa morajo v Novo mesto. Tudi s krojastvom niso nič na boljšem. Kdor želi obleko, ki bi mu lepo pristajala, mora v Novo mesto, kar pa je "seveda združeno s stroški. Tudi kleparstvo, ki je bilo do zdaj v Dolenjskih TopJieah, bo prenehalo delati samo zaradi previsokih davčnih dajatev. Topličani so hoteli, da bi nadaljevali s kleparstvam v okviru servisa, toda občina je predlog zavrnila, 'Ako da Dolenjske Toplice poslej ne bodo imele niti te obrti. To bo seveda zelo neprijetno, saj bodo za vsako vodovodno okvaro morali prebivalci iskati pomoči v Novem mestu
Dolenjske Toplice so znan zdraviliški in turistični kraj, zato prebivalci menijo, da bi morale imeti svoj servis, posebno še, ker bi prišel prav tudi marsikateremu gostu.
D. G.
okvarami, ki nastanejo zaradi nepazljivosti pri delu naj hi te' izdelke, izdelane po predlogu organizatorja in v finej-ši izdelavi, prodali grosistu, ta pa bi jih potem posredoval — seveda po enotni ceni — interesentom, šentjernej-ski lončarji so zmožni izdelovati tudi večje predmete, kot amfore in velike vrtne vaze. Tudi te bi lahko bile v okras mestnim parkom in vrtovom.
Z dobro organizacijo in podporo občine, zlasti pa z zmerno obdavčitvijo, bi se spominkarstvo pri na'š razvilo do zavidljive višine. Na trg bi dobili zares lepe izdelke, katerim bi cena ne bila previsoka. —r—
no zanimanje za šolsko potrebščine
B  Neka novomeška družina je
do nedavnega nosila smeti, zavite v papir, na večerni sprehod proti Kandiji. Zavitek je običajno končal preko ograje v Krki ali pa v ustih katere izmed občinskih žab za smeti. Zdaj Je komunalna' uprava nabavila spet nove pocinkane posode za smeti, ki Jih bodo redno praznili z novim avtomobilom. Od zasebnih stanovanjskih površin bo treba plačati za odvoz smeti tri dinarje od kvadratnega metra stanovanjske površine, od poslovnih prostorov pa osem dinarjev. Kdor ne bo upošteval občinskega odloka o odvozu smeti, pa Je lahko kaznovan z denarno kaznijo do 10.000 dinarje* *
M Tržnica je bila pretekli ponedeljek zelo dobro obiskana. Spet so gospodinje tarnale nad ceno ki so bila tokrat že po 50 dinarjev, in marsikatera Je raje ostala brez njih, kot pa da bi jih tak t drago plačala. Fižol Je veljal 60 dinarjev za kilogram, breskve 100 dinarjev, slive 80 dinarjev, paradižniki 100 dinarjev, paprika 120 dinarjev, solata 150 dinarjev, zelje 60 dinarjev, jabolka 80 dinarjev, smetana v skodelicah 120 dinarjev, sirčkl 10 dinarjev in mleko 80 dinarjev liter. Tokrat so bili razni okraski naprodaj kar na treh stojnicah, pogrešal pa smo pletenin.
■ Gibanje prebivalstva: rodile so- Ljudmila Krivec s Cankarjeve 14 — dečka, Terezija Krasevec iz Volčlčeve 13 — deklico, Albina Zlobec z Glavnega trga 28. — deklico. Poročili so se: Ivan Bel-šak strojni tehnik iz Ljubljane, ln Angela Vidrin, prodajalka Iz Šolske 2; Franc Colarič, veterinar s Cankarjeve ulice 34, ln Krika Levičar, uslužbenka Nad milni 2.' Umrla sta: Jurij Pire, duhovnik iz Seldlove 1, star 87 let; Vera Kren. gospodinja 1» Dllančeve 1, 37 let.
DOLENJSKI LIST v vsako hišo Bele kiajine. Spod. Posavja In Dolenjske!
. Nova lekarna v Do! Toplicah
Lekarna iz Novega mestu namerava tudi v Dolenjskih Toplicah urediti lekarno. V (a namen je .-' odkupila pritličje Sitarjeve hiše, ki ga sedaj temeljito urejujejo. Dela napredujejo zelo hitro. Tla so izolirali pred vlago, stensko zidovje so ojačili s pred umio opeko, uredili pa bodo tudi centralna kurjavo. Poleg lekarne bo drogerija, prostor pred lekarno pa bodo tlakovali.
Nasproti lekarne gradi trjpov-ko podjetje iz Ljubljane novo trgovino, ki bo sodobno urejena. Predvidoma bo otvoritev že 1. septembra. D G.
»Dana« prvi mirenski fnilijarder?
Pomanjkanje steklenic je trenutno največja ovira, da mirenska destilacija | clkoholnih pijač »Dana«« ne dosega večjih uspehov — V novih prostorih bodo brutoprodukt povečali še za .40 do 50 odstotkov, razen tega bodo začeli proizvajati sadne sokove in druge nealkoholne pijače
Pijače, ki jih napravijo v destilaciji »Dana« na Mirni, so med najboljšimi, kar jih dobivamo na domačem trgu, in zadovoljujejo tudi najbolj zahtevne potrošnike. Če so mirenski proizvajalci zadovoljni s prodajo svojih izdelkov, pa najbrž ne morejo biti zadovoljni s stanjem, v kakršnem so se znašli zaradi nekaterih težav, ki so zinane tudi dlrugim sličnim podjetjem.
Nobenega dvoma ni, da je pomanjkanje steklenic ena največjih ovir, kar jih trenutno poznajo na Mirni. Novih steklenic ni, ker jih steklarska industrija izdela premalo za domače potrebe. Na Mirni si pomagajo tako, đa odkupujejo od gostincev in trgovcev rabljene steklenice. Plačujejo jih po 50 dinarjev. Nove steklenice, dostavljeno podjetju, pa veljajo po 45 dinarjev. Izguba pri tem je očitna. Se večjo izgubo imajo zavoljo'tega v samem proizvodnem procesu. Polnjenje starih steklenic je namreč počasnejše, ker se največkrat ne prilegajo polnilnemu stroju. S tem strojem lahko napolnijo v eni uri 10 000 novih steklenic, starih pa le 3.000 ali nekaj več, to je kar 56.000 manj v osmih urah. Tudi s surovinami letos ne kaže naj. bolje, podjetje pa se je zavarovalo tako, da je sklenilo s kmetijskimi zadrugami do govore o nabavi sadja.
Kljub težavam Je »Dana« julija dosegla izreden uspeh in prvič v tem letu dosegla, oziroma presegla proizvodni plan, p^ dohodkov za 7 me
secev pa je presegla za 2,4 odstotka. Tako dobro kaže tudi v avgustu. Pričakujejo, da bodo do konca letošnjega leta dosegli že eno milijardo brutoprodukta, s čimer bi bi. lo to mirensko podjetje prvi mirenski »milijarder«.
Rekonstrukcija oziroma nova gradnja, ki je že v teku, bo »Dani« ne le povečala živ-ljenski prostor, ampak orno gočila marsikatere izboljšave. Menijo, da bo v novih pro štorih v prvi vrsti možno odpraviti ves nepotreben tras-port, ki je bil do zdaj v veliko breme proizvodnji, in urediti tako točilno-polnilno linijo, ki bo najbolj ustrezala proizvodnji na tekočem traku.
S prilagoditvijo vseh delovnih faz novim zahtevam tako organizirane proizvodnje se bo podjetju odprla možnost, da po končani rekonstrukciji doseže brutoprodukt, ki bo za 40 do 50 od stotkov večji od letošnjega Razen teg* bo izboljšalo kvaliteto izdelkov, predvsem s
tem, da bo zdaljšalo ležalni čas pijač. To bo možno zato, ker bodo potem sedanji prostori služili zlasti kot skladišča, ki jih je podjetju primanjkovalo, pa še ta, ,ki jih je imelo, so bila silno odročna in raztresena pa gospodar-
TREBANJSKE NOVICE
skih poslopjih širom po občini.
Ko se bo podjetje preselil" v nove prostore, bo lahko proizvodnjo še popestrilo. 2« zdaj računajo, da bodo v le* tu 19G6 lahko začeli proizvajati sadne sokove, po potrebi pa tudi druge vrste nealkO" holnih pijač. Prav gotovo J* »Dana« podjetje, ki hoče P0" trošnike svojih pijač zadovoljiti ne samo s kvaliteto, P*~ pa tuđi z Izbiro in vrsta"* svojih izdelkov.
OBČINSKI ODBOR RK TREBNJE
čestita vsem delovnim ljudem za OBČINSKI   PRAZNIK —
hkrati pa se zahvaljuje tovarišem in tovari-šicam, ki sodelujejo v humani krvodajalski akciji.
So ženske za volanom res nevarne?
— Aha, spet ženska za volanom! Kam bomo prišli? Saj na cesti nisi varen, četudi hodiš peš... Po drugi plati pohvalna izjava inštruktorja AMD: »Mnogo raie učim šsfirati ženske!« Kako je torej z vozniki amaterji, kako z Izpiti,
s tečajem in stroški?
vendar se amaterjem ni treba več drenjati v ordinacijah, ker stalna zdravniška komisija opravi pregled že ob začetku tečaja.
Močno so se razširile govorice, da so izpiti v Trebnjem ali v Metliki lažja kot v Novem mestu — v tem pa ni niti kančka resnice! Za celotno področje občin Novo mesto, Trebnje, Metlika in Črnomelj je ena sama izpitna komisija, izpiti pa so le v Novem mestu in v Črnomlju po povsem istih merilih.
AMD Novo mesto ima več inštruktorjev za praktične vožnje. Benega izmed njih, Vlada Dera, M je že 10 let šo-
fer, smo, dobili pred kratkim pri bencinski črpalki. V zelenem »fdčku« je' sedel z ekonomistko Jožico Miklič in ji ob zaključku vožnje dajal zadnja navodila.
— Kako gre? Je težko z ženskami ali ne?
— Niti najmanj! ženske mnogo raje učim kot moške. Izkujšnje so pokazale, da so ženske bolj ubogljive, natančne in mnogo bolj premišljeno vozijo kot moški. Posebno mlajši tovariši mislijo, da že vse velo in si že na prvi vožnji žele hitrosti. Moški kandidati so v splošnem veliko bolj drzni dn samovoljni.
— In vi, tovarišica? Kako
se počutite za volanom?
— Danes sem opravila šele peto vožnjo. Ne znam še dobro voziti, vendar upam, da bo po nekaj dodatnih vožnjah kar šlo. Poznam ženske, ki so odlične šoferke in želim si, da bi bila tudi jaz ena izmed njih. Seveda je praksa velikega pomena. Da bi le kmalu dobila vozilo! Imam naročen AMI-6.
Pogovor je prekinil znanec:
— Ženske hvalite? Moja lahko vozi samo takrat, kadar Jaz ne morem. Včasih žs tako nanese, da spijem kak kozarček. No, žena, rečem, zdaj pa pokaži, kaj znaš! Da bi ji pa sicer dajal aivtomobil — ga je škoda!
— Pa mislite, da je vožnja varna, če žena lahko samo trikrat v letu sede za volan?
Nič ni rekel. Obrnil se je in šel. Ra.
Jugoslovanska namiznoteniška reprezentanca v Kočevju (Fotolik: Kočevje)
.Pod spretnim vodstvom zveznega trenerja Villma Harangoza so re-{"^»»ntantje 31. avgusta zključili ST" del priprav. Trening je v 1^™*°» potekal po programu, ki trerSt«1"^«*" uresničevati tudi TruSSrt«!™!«. Kubod' Svet to
taJro'jinfc 50 bUe Pir6eva- KZ Pa i> ~ »J^hova in Mlkčeva, ki
Med l2Plt0v te P"*! odS[a-
MarknSrL80 0111 M treningu
BSSt^S?1*- Vecto' Hrbud' Aručrm q*P ' 80111 111 najmlajši «*oo Štipan«« iz Duge Rese. Pro-
safl^a Je Wl *elo naporen, la wJ?-?.vmes todi Številne vaje 12 ,?rT?1J0- Vadu' so od 7.30 do. ProstaS, ^ °d do 19. ure. V »a wJSasu 50 Počivali in hodili Učili tain! nekateri so se
SSAlS"? teakov, pa tudi kakšno **OTo preferansa so obrnili... ttari ,™ rePreaentanti so te nSS,,^13^ Kočevja, saj so bili
»sakta ^ ^ fc Peti«- ^ nlem i P^nembnejširn tekmova-Pripravi ""f^O'Prt nas na skupne 1 na »L^"J P* so se pripravlja-■""O sezono, ki bo bogata
^J™« v Žužemberku
Uske £* maIe8» nogometa lz So-ž«ierniL/u- avgusta gostovalo v «anju v;™ ta v prijateljskem sre-'"'tato^ Tlagal° domačine z re-**effiJ: 3 (2:2)- Za Sotesko so Nardto B, e: Gimpelj 2, Vovk 1 ln ""Pesen t 23 Žužemberk Je bil D|>maAi,,r6Ean 8 tremi zadetki. — rnedtpSr, 510 'eraI1 2610 ostro. SoteS? 0 M bm nogometaši iz Iteiio v lgri Požrtvovalni, kar Je prineslo zasluženo zmago.
J. V.
Se»nica : Krmelj 20:20
^ Krmelju je bila odigrana ro-„-netna tekma med moštvoma m S 1" Krmelja. Po razburljivi Seno . -e tekma končala neodlo-u 2 rezultatom 28:20.
Kočevje ima ugodne pogoje za športni turizem
Priprave prvega dela namiznoteniške reprezentance Jugoslavije v Kočevju so končane — Skrb zaradi angleških žogic je opravičena! — Mesto ima odlične pogoje za športni turizem, odpraviti pa bo treba še nekatere nepotrebne pomanjkljivosti
upal, da ne dvomi v uspeh sedanjih priprav. Da bi dajal kakršne koli napovedi za evropsko prvenstvo v Malmbju, kaj šele za SPENT, pa Je seveda še prezgodaj.
V novem domu telesne kulture v Kočevju so odlični pogoji za treninge, zato je zveza NTS Jugosla vije sklenila, da bodo tu tudi prihodnje leto priprave po 20 dni (v oktobru, januarju in marcu). Pred samim SPENTOM bodo v Kočevju trenirale tudi reprezen tance iz drugih drža«. Obetajo se nam živahni športni dogodki, odpraviti pa bomo morali še nekaj slabosti, ki so doslej motile repre-zentante. Ti želijo predvsem pestrejšo hrano in udobnejše bivanje. Bivanje športnikov v Kočevju moramo šteti za športni turizem. ■ to pa terja docela drugačne od nose do teh ljudi! Športnik ima trd, naporen trening; telesni napor pa terja spet dobro hrano in udoben počitek, medtem ko drugi turisti skrbe v času oddiha le za oddih in zabavo! Kočevje bi moralo dati športnemu turizmu vso prednost, saj imamo tu prav za to panogo vse pogoje, Id Jih za ostali turizem šele ustvarjamo.
A. ARKO
Trebnje : Sevnico 4,5:3,5
Tudi trebanjski šahisti so se pridružili proslavljanju občinskega praznika. V nedeljo, 30. avgusta, Jt bil v okviru proslav odigran dvoboj občinslih reprezentanc Trebnjega in Sevnice.
V srečanju Je zmagala reprezentanca občine Trebnje s tesnim rezultatom, saj Je dvoboj odločila šele zadnja partija, katero Je Poljanšek (Trebnje) odločil v svojo korist.
Rezultati posameznih partij — Debelak : Bukovec 0,5:0,5, Gačnik : Ponikvar 1:0, Maurer : Klemen-čič 0,5:0,5, Timer : Poljanšek 0:1, Resnik : Mrazek 0:1, Derstvenšek: Godnjavec 0:1, Jonozovič : Pevec 0,5:0,5 in Možic : Tomšič 0:1.
Po končanem dvoboju so tekmovalci odigrah še braotumir, v katerem Je sodelovala celotna reprezentanca Sevnice In 4 igralci Trebnjega.
V brzoturnirju so bili doseženi naslednji rezultati: zmagal je Gačnik (Sevnica) z 9 točkami, slede pa Godnjavec (Trebnje) £ Debelak (Sevnica) 6,5. Sivka (Trebnje) 5,5, Timer (Sevnica) in Poljanšek (Trebnje) s po 5 točkami Itd. -Povratni dvoboj bo odigran novembra v Sevnici. ^
mednarodnih srečanj. Nastopili bodo na I. namiznoteniški belka-nladl, na evropskem prvenstvu v Malmbju ter v meddržavnih srečanjih z Avstrijo, Nizozemsko, Nemčijo, Madžarsko in Anglijo. Caka jih tudi več domačih prvenstev.
Na treningu so prvikrat igrali na novih mizah švedske izdelave znamke STTGA EXPKRT. Na takih mizah bo prihodnje leto tudi svetovno prvenstvo v namiznem tenisu (SPENT) v Ljubljani. Mize so precej temno zelene barve, skoraj črne, so pa zelo stabilne in
so jih igralci pohvalili. Docela drugače pa so razpoloženi do novih žogic, s kakršnimi bodo igrali na SPENT. To so angleške žogice Villa 3 crdwns; iz zavitka 6 žogic čestokrat ustreza samo ena! Žogice so zelo neenakomerno izdelane, polovica Je dostikrat trša od druge polovice ln podobno. Po skušnjah v Kočevju so (igralci opozorili na ugotovljene pomanjkljivosti dobavitelje žoge.
Pred odhodom v Beograd, kamor so * reprezentanti odpotovali na testiranje, ml Je Harangozo za-
Tržič : Novo mesto 28:14
Od danes  dobite pri vseh prodajalcih časopisov
Posebno izdajo SPORTSKIH M0V0ST1 *A SLOVENIJO
Na štirih posebnih straneh poroča 65 stalnih do Plsnlkov
vse o športu v
Sloveniji.
°d danes dobite pri vseh Prodajalcih časopisov po-sehno Izdajo SPORTSKIH
novosti za siovemjot
Pokalna tekma maršala Tita: RK Tržič : Partizan — Novo mesto 28:14 (14:7). Igrišče v Tržiču, sod nik Nikica Božinovič lz Golnika.
TrHč: Hafner, Gros 2, Hladnik P., Jane 4, Hladnik N. 4, Teran 7, Dovtan M. 4, Laibacher, Dovžan J 3, Hafner P. Novo mesto: Perko. Setina 2, Bele M., Bele L. 2, Smerdu 1, Pifolt 3, Vidmar 3. Vovk 1, Blažič 2.
Proti uradno šesti najboljši rokometni ekipi se ni dalo ničesar narediti. Novomeščani so sicsr vo dili v prvih minutah-s 3:1, naio pa so domačini začeli zelo dobro In so kaj kmalu uspeli, da so se
Meddruštvene motorne dirke v Šentvidu
Avtomoto društvo iz Šentvida pri Stični prireja 6. septembra v Šentvidu meddruštvene cestne moto dirke, v katerih bodo na motorjih vseh kategorij sodelovali najboljši dirkači Iz vse Slovenije. Trening s« bo pričel 6. septembra ob 10. uri, dirke pa ob 14. url. Po dirkah prireja društvo velik srečolov z zabavo na prostem.
šahovski brzoturnir v Krmelju
V okviru praznovanja »Metalne« Je bil v Krmelju odigran šahovski brzoturnir »Svobode« Krmelj v dveh skupinah s 14. igralci.
Rezultati I. skupine (člani In mladinci): D. Papež 6,5, M. Papež 5,5, Debelak 4,5 Stangl 4, itd. — Rezultati II. skupine (pionirji): I. PerhaJ 5 točk, C. Okron 4, D. PerhaJ 2. Baš in Koprive po 1,5 Itd. — Odigrana Je bila tudi li-multanka proti mešani mladinsko pionirski ekipi z rezultatom 0,5:0,5 za Borisa Debelaka. B. D. ^
Mladinci Gradac : MDB Janka Starlhe III 6:1 (2:0)
V nedeljo. 30. avgusta Je bila v Gradcu odigrana prijateljska tekma v malem nogometu med doma čirrrl mladinci In ekipo MDB Janka Stariho HI. Domači mladinci so zasluženo zmagali s rezultatom 6:1 (2:0). p. R.
precej odmaknili nasprotnikom iz Novega mesta. Gos'-je sicer niso bili čisto enakovredni nasprotniki, vendar niso niti trenutek bili podrejeni, čeprav so domačini člani slovenske lige. Tako je bil rezultat obeh polčasov po 14:7'in tako razmerje sil tudi ustreza dejanskemu stanju na igrišču in kvaiteti obeh nasprotnikov. -al
Dolenjski atleti pred trobojem v Kranju
Letos bo tradicionalni troboj atletov Dolenjske, Primorske in Gorenjske v Kranju. Organizatorji so nameravali izvesti tekmovanje že 13. septembra. Ker Je to za dolenjske atlete prezgodnji termin, bodo predlagali za dan troboja, 20. september. Ce bo predlog sprejet, bo pred trobojem še prvenstvo Dolenjske v atletiki, tako da bo laže sestaviti ekipo. Za ekipo bodo razen atletov, ki trenutno živijo na Dolenjskem, prišli v poštev še atleti, ki so že tekmovali za barve Dolenjske In tekmujejo zdaj v drugih klubih.
J. G.
Novomeški atleti v Mariboru
Atletskega prvenstva Slovenije za starejše mladince, k: Je bilo v Mariboru, so se udeležili tuli atleti iz Novega mesta, ki so dosa-gU kar dobre rezultate Stavko Pavlic Je, čeprav Je prvič nastopil v tako hudi konkurenci, vrgel kopje 49,30 metrov ln bil Čbtrti Miro Bergor Je bil peti v skoku v višino z rezultatom 175 cm. Ione Kranjc Je vrgel kladivo 30 as-trov ln 5 cm. disk rw Je vrgel na značko, ki Je kazala 14 m 40 cm
Novomeškim mladincem M bilo treba omogočiti več tekmovanj, da U lahko izboljšali «.vojc rezultate!
I. O
2e nekaj let sem obiskuje Ortnek mladina iz Pule, ki prihaja na počitnice. Vzgojitelji povedo, da se otroci v Ortnek* lepo spoči-jejo in naužijejo svežega zraka, saj je Ortnek 563 metrov nad morjem. Kar težko jim je včasih, ko se vračajo spet domov, na morje. Letos so bili v Ortneku 3. mesece. Dnevi so jim minevali ob kopanju, pa tudi izlete v bližnje kraje so delali: obiskali so Grmado, Stari grad, Ribnico in Kočevje ter obiskali več obeležij in spomenikov iz NOV ter se dostojno oddolžili padlim. Ortnečani imajo otroke iz Pule kakor za svoje in vsako leto je že nekaj časa preden pridejo slišati povpraševanje: »Kdaj pa bodo prišli naši otroci? Saj bo kmalu čas, kaj ne?« Tudi športne panoge, tja do rokometa, košarke, balinanja pa do atletike zaživijo kadar so tu, saj se srečanja med njimi in našo mladino kar vrstijo. In še nekaj: zaradi gneče na kopališču, ki je pač premajhno, da bi sprejelo otroke iz Ortneka in Velikih Poljan, pa še goste iz Pule, smo spoznali potrebo, da bo treba kopališče povečati. Prav zato pozdravljamo zamisel o povečanja kopališča in obljubljamo, da bomo vsi domačini priskočili na pomoč ter poprijeti za delo!
Na sliki vidite mlade goste iz Pule, ki so se slikali pred svojim domom. Iz obrazov jim vejeta zdravje in sproščenost, usta pa govore: »Se bomo prišli k vam! Na svidenje prihodnje leto!«
VLADIMIR PREZELJ
Poraz za dve piki
V prvenstveni košarkarski tekmi druge slovenske lige je domači Partizan izgubil s postojnskim Nanosom 63:65 ( 37:27). Na igrišču na Loki je pred Kakimi 150 gledalci izvrstno sodil Obersnel iz Ljubljane. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
Novo mesto: Petrič 6, Berger, Cotič, Blažič, Knoll 16, Franko 8, šetina II. 15, Setina I, Splihal 18
Nanos: Inocente 11, zmak, Turk, Sturm, Lipovž 13, Srebotnjak, Omič, Tavčar 17, Pelaschier 8. Glažar, Gerželj 16, Vižin.
Novomeščani so začeli zelo do bro in so ves polčas vodili. 2 do bro merjenimi streli od olizu in daleč sta obe moštvi prikazu;: letos najboljšo igro na Loki V drugem polčasu je igra postala še bolj razburljiva in dramatična. Obe moštvi sta se iepxe:-tar.o menjavali v vodstvu in držali gledalce v napetosti. Bolj ko se je tekma bližala koncu, bolj je bil rezultat negotov. Igra je bila vse bolj borbena in je v zadnji minuti dosegla vrhunec dramatičnosti. Gostje so imeli žogo in so povedi! za dve piki. toda domačini sc takoj nato Izravnali rezultat. Na semaforju Je bilo takrat 63:63. V protinapadu ao Postojnčani iz osebne napake dosegli le en koš, takoj nato pa so domačini izgubili žogo. Postojnčani so spet dosegli le er.o piko, Novomeščani pa r.iso unol: sreče in so zgrešili kar štiri proste mete zapored. To Je bi'o le šest sekund pred koncem "jkme in ktr so imeli žogo v rokih gostje, Je
to pomenilo tudi poraz za Novo-meščane. Zadnjo minuto so gledalci pričakali na nogah in kljub pravemu južnoameriškemu vzdušju so točki pobrali bolj srečni gostje iz Postojne.
Ob koncu bi veljalo omeniti še to, da je bila to letos najboljša tekma na Loki, sodnik Obersnel pa je bil izvrsten. -al
Odličen uspeh krmelj-skih rokomelošev
Krmeljski rokometaši so 30. avgusta v pokalnem tekmovanju 12 ekip lz raznih krajev Slovenije dosegli v Brežicah odličen uspeh. Uvrstili so se na zavidljivo drugo mesto, zmagali pa so rokometaši iz Brežic.
B Zagrebško podjetje »Geolstra-živanja« Je te dni podpisalo pogodbo za vrtanje 568 .vodnjakov v zahodnem Pakistanu. Dela bodo končana v 20 mesecih. To Je eno največjih del, ki so Jih prevzeli.
■ V Sloveniji je več kot 680 ha površin zasajenih s črnim ribezom. Lanski pridelek Je znašal 600 ton, od tega so 307 ton črnega ribeza Izvozili v razne evropske dežele, letos pa cenijo pridelek na 700 ton.
■ Kmetijska zadruga »Brda« v
Dobrovem že nekaj let uspešno prodaja svoje pridelke na zunanjem trgu. Lani so izvozili M 212.000 dolarjev pridelkov, letos pa bodo Izvoz povečali za več kot 38 odstotkov.
— Kaj delaš neumnosti pred dekleti,- pomisli na svojo srčno napako!
RADIO. LJUBLJANA
i:iiK OAN: poročila ob 5.15, 6,00, 7.00, 8.00. 12.00, 13.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 5.00 do-8,00.
PETEK, 4. SEPTEMBRA: 8.35 Štirje beograjski skladatelji. 10.15 Nekaj narodnih domačih vlž. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 KN — inž Rado Linzner: Letošnje iz kušnje z žitom na na.šem Agro-komblnatu 14.05 Glasbeni avto mat 16.00 Vsak dan za vas 18.10 Promenadni koncert 20.00 Tride set minut v studiu. 14.50 Arena za virtuoze. 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih
SOBOTA, 5. SEPTEMBRA: 8.25 Iz koncertov ln simfonij. 9.30 Za ba v na glasba iz Sovjetske zveze. 11.15 Pozor, nimaš prednosti! 12.15 Inž. Nada Puppis: Krava naj ote 11 vsako leto 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 17.05 Gremo v kino. 18.45 Novo v znanosti. 20.00 Srečanje z Gershntl rtom. 20.10 Sobotni večeri v naših
Krajih. ^2.10 i .culaj., za nase n t Ijeripe.
NEDELJA, 0. SEPTEMBRA: 8.U0 Mladinska radijska igra »Godec Ci-Pahan«. 9.05 Naši poslušalci če stitajo in pozdravljajo 10.00 Se pomnite, tovariši. . . 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja (o. 13.30 za našo vas. 14.00 Kon cert pri vas doma. 15.05 Danes popoldne. 16.00 Humoreska tega tedna cMenih z zeleno brado« 21.00 Melodije v izložbenem oknu.
PONEDELJEK, 7. SEPTEMBRA: 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Pisane slike. 11.15 Pozor, nima* prednosti. 12.15 KN T Inž. Jože Spanring: Stadij poljedelstva na biotehniški fakulteti. 14.05 Mali glasbeni mozaik, 14.35 Naši poslu šalcl čestitajo ir» pozdravljat« 18.45 Na mednarodnih križpoljih 20.00 Slovenski Izvajalci zabavne glasbo 22.10 S popevkami po sve tu.   <    '- < .-. •
TOREK. 8. SEPTEMBRA:    9 25
Slovenski skladatelji mladim poslušalcem. 10.15 Z opernimi pevci po svetu. 11.15 Pozor, nimaš pre dnosti! 12.15 KN — inž. Miha Ogo-revc: Vrtiček ob poletnih hišicah v Slov. Primorju. 15.30 V torek nasvidenje. 18.10 Koncert po željah poslušalcev. 20.00 Nemško-ita iijanski glasbeni barok. 20.20 Ra clijska igra »Poseben poklic«.
SREDA, 9. SEPTEMBRA: 8.5!: Pisan svet pravljic in zgodb. 10.30 Človek ln zdravje. 11.15 Pozor, ni maš prednosti! 12.15 KN - Mirko Peternel: Časovna razporeditev prodaje pitane živine 15.15 Zabav na glasba. 17.05 Poletni sprehodi z našimi solisti. 18.45 S knjižnega trga.J20.C0 Iz naših studiev. 20.35 Richarđ VVagner: II rleianjr opere »Trlstan In Izolda«.
ČETRTEK, 10. SEPTEMBRA: 9.25 Vesele počitnice. 10.15 Z do mačih opernih odrov. 11.15 Pozor, nimaš urednosti! 12.15 KN - inž. Jože Sile: Skleoi tugo«lovin'.k("e.o simrsorfjo o pšenici. 14.05 Moji glasbeni mrwrk. 14.35 Nr^ bosru šalct čestitajo in poz-irnvliato 17.05 Poletni snrehodl po glasbenih galerllnh. 1(1.10 TurWčna od daia. 2100 četrtkov ji*oi doma w>) -x«~»1t ip np-vvmv.
Kdor hoče postati voznik amater, bodisi za motor ali avtomobil, mora pred izpitom obiskovati tečaj. Novorjg'sko AMD je letos organ1«* o že Sest tečajev, dva pa sta še v teku. Doslej je v letu 1964 opravilo izpite 296 moških in 63 žensk. Teoretični pouk traja 54 ur in kdor tretjino pouka zamudi, je hodil zaman na tečaj, ker ne dobi potrdila, da ga je obiskoval! Bazen tega mora vsak šoferski kandidat opraviti toliko praktičnih voženj, da postane pri vožnji povsem siguren. Nekateri manj, drugi več, odvisno od posameznika in njegovega talenta.
Vsi stroški tečaja za voznika motornega kolesa znašajo 10.450 6i\ če ima lastno vozilo, ozdr. 12.300 din, če vozi z društvenim motorjem. Av-tomobilisti z lastnim vozilom Morajo odšteti 15.150 din ozir., 28.500 din, če vozila nimajo. Izpit in zdravniško spričevalo veljata se dodatne 4 tisočake,
Sts5 (753)
DOLENJSKI LISI
II
V TEM TEDNU VAS ZANIMA

Petek, 4. septembra — Ida Sobota, 5. septembra — Lovrenc Nedelja, 6. septembra — Ljuba Ponedeljek, 7. septembra — Marko Torek, 8. septembra — Marija Sreda, 9. septembra — Peter Četrtek,   10   septembra  — Dan mornarice
Ob prerani  izgubi dragega moža
RUDIJA KON1GA se iskreno zahvaljujem vsem, ki so-mi stali ob strani, mu darovali vence, posebno pa kolektivu KT Kočevje, Rudniku Kočevje, godbi, gasilcem, govornikom, Kovačeco-vim, Bobkovim in vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Pepca
nja. Ponudbe v upravo lista pod »Dijakinja« (524—64).
»JCEM . SOBO. Naslov v upravi lista (518—64).
MLAJŠI UPOKOJENKI ODDAM sobo, nudim hrano in doplačam za vodenje gospodinjstva treh oseb. Otrok star 3 leta. Matija Južnič, Irca vas — nova hiša. Novo mesto.
ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA: Pri zdravljenju hemoroidov (zlate žile) je prvi pogoj redno iztrebljanje. S tem ublažite bolečine in krče. Prijetno učinkovito sredstvo za to Je rogaški DONAT vrelec. Zahtevajte ga v svoji trgovini, te pa ga dobe v Novem mestu pri trgovskem podjetju »Hmeljnik« — telefon 21-129 in »Standard« — 21-158.
STREŠNO OPEKO »bobrovec« poceni prodam. Naslov v upravi liste (531—64).
TAKOJ SPREJMEM gospodinjsko pomočnico ali žensko, ki bi varovala otroka en teden dopoldne, drugi teden popoldne. Peric, Pa-deršičeva ul. Novo mesto.

NUJNO PRODAM Primo - NSTJ 150 ccm ter Myleran 2mgm 200 tablet. Ugodna cena, lahko ček. Naslov v upravi lista. (530-64).
UGODNO PRODAM takoj vseljivo stanovanjsko in gospodarsko poslopje s poljubnim delom kmetijskega posestva. Enkrat na teden dovoljen prehod in prodaja pridelkov v Italijo. Savle, Nova Gorica, Delpinova 19. .
PRODAM MOTOR Puch 258 ccm,
! letnik 1957. Gradaška 12, Ljubljana.
DOBRO OHRANJEN šivalni stroj znamke Singer ugodno prodam.
; Franc Levstek, Lipovec 16, p. Dolenja vas.
PRODAM SKORAJ NOVO iruhinj-sko pohištvo, omaro in kavč. Leon Skrelji, Brod 45 p. Novo mesto. '
PRODAM MOTORNO KOLO, klavirsko harmoniko na 32 basov in kitaro. Zupančič, Ragovska 2, Novo mesto.
PRODAM STARO strešno opeko. Miha Colner, Trdinova 14, Novo mesto.
PRODAM MOTORNO KOLO Pri-ma NSU 150 ccm. Jože Stravs, Dol. Toplice 67.
HIŠICO ALI ZIDANICO, primerno za weekend, kupim. Lesjak, Ale-ševčeva 64, LJubljana.
KUPIM ENODRUŽINSKO ali dvo-družinsko vseljivo hišo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov V upravi lista (527—64).
IŠČEM ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu ln čuvanje otroka. Mcrosini, Nad mlini — vrstna hiša, Novo mesto.
ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA sprejmem takoj ali po dogovoru.    Stanovanje preskrbljeno. Pire.   Ljubljane,   Dolenjska cesta 58.
SOBO V BREŽICAH išče dijaki-
Brod na Kolpi: 5. in 6. 9. sovjetski barvni film »Ulja Muro-mec«. i
Črnomelj: 4. 6. 9. francoski barvni film »Austerlitz«. 8. in 9. 9.-sovjetski barvni   film   »Človek -
riba«.
Dol. Toplice: 5. in 6. 9. jugoslovanski film »Kapetan Leši«.
Kostanjevica: 6. ln 9. španski barvni film »Mati, poslušaj mojo pesem«. 9. 9. jugoslovanski film »Predsednik centerfor«.
Kočevje — »Jadran«: od 4. do
6. 9. »Greh ljubezni«. 7. in 8. 9. angleški film »Zabave sobotnega večera«. 9. in 10. 9. francoski film »Pogled z mostu«.
Novo mesto — »Krka«: od 4. do
7. 9. italijansko-španski barvni film »Krvavi kapetan«. Od 8. do 10. 9. sovjetsko-česki film »Svejk v Rusiji«.
Osilnica: 6. 9. ameriški film »Najboljši učenec«.
Predgrad: romunski barvni film »Darcle«.
Ribnica na Dol.: 4. in 6. 9. ameriški film »Na divji Zahod«.
Sevnica: 5. in 6. 9. špansko-ita-lijanski film »Žeja«. 9. 9. italijanski film »Zelena' magija«.
Sodražica: 5. in 6. 9. italijanski film »Kapo«.
Stara cerkev: 5. In 6. 9. francoski film »Dobrosrčni lopovi«.
Straža: 5. in 6. 9. angleški film »Pot v visoko družbo«.
Trebnje: 5. in 6. 9. ameriški barvni film »Crni narednik«.
Potujoči kino Novo mesto
predvaja ameriški barvni film »Imitacija življenja«: v soboto, 5. 9., ob 20. uri v Stopicali; v nedeljo, 6. 9., ob 16. uri v Orehovici in ob 20. uri v Brusnicah; v ponedeljek, 7. 9., ob 20. uri v Uršnih selih; v torek, 8. 9., ob 20. uri v Smarjeti; v sredo, 9. 9., ob 20. uri v Malem Slatniku.
Potujoči kino Kočevje
predvaja francoski barvni film »Nenavadna Amerika«: 4. 9., ob 20. uri v Dolgi vasi; 5. 9. ob 20. uri na Stražnem vrhu; 6. 9., ob 20. uri v Livoldu.
nicah in si poškodoval hrbtenico, Alojz Mirt, upokojenec iz Nove Rese, je padel s kolesa in si zlomil levo nogo; Juraj Cmarec, izolator iz Slanega Potoka, je padel s kolesa in si poškodoval levo nogo.
Obvestilo podjetja DINOS
DINOS Novo mesto (prej Odpad) obvešča vse cenjene stranke, da se je podjetje preselilo v nove skladiščne prostore ob Cesti herojev, nasproti pokopališča v Novem mestu. Se nadalje se priporočamo za odkup vseh vrst odpadnih surovin. »Dinos« Ljubljana — DE Novo mesto
mmmmEmm
MATIČNI URAD NOVO MESTO
V času od 24. do 31. 8. Je bilo rojenih 13 dečkov ln 11 tiek'ic. Poročili so se: Stanislav Lipovec, šofer iz šmlhela, in Ana Lfubi, natakarica Iz Zdlnje vasi; Božidar Kavšek, šofer iz Gotne vas), in Otllija Bučar, uslužbenka iz Bršli-na. Umrli sta: Kata Ivičič, kme-tovalka iz Bukovca, 59 let; Marija Ivec, gospodinja iz Metlike, 67 let
Pretekli teden to v novomeški porodnišnici rodile: Marija Stri-celj Iz Sela — Vlasto, Matilda Be-rus s Hmeljčiča — Milana, Alojzija Malenšek iz Šmarjeških Toplic — Heleno, Marija Nose iz Vavte vasi — Tanjo, Angelca Kuplenk iz Gornjih Kamene — Tomaža, Zofija Kralj iz Tribuč — Ireno, Magdalena Smollč iz Stranja — Avguština, Frančiška Pečjak iz Pleslvi-ce, — Jožeta, Rozaltja Gašperšič iz Dolnje Straže — Branka, Alojzija
Komisija za sklepanje ln odpovedovanje delovnih razmerij podjetja
Avtopromet »GORJANCI«
NOVO MESTO
razpisuje prosto delovno mesto
— VOZNIKA AVTOBUSA
za redno avtobusno progo Sevnica—Novo mesto.
Pogoji: voznak motornih vozil DE kategorije s stanovanjem v Sevnici. Ponudbe pošljite pismeno ali pa se osebno zglasite v upravi podjetja v Straži
Ober iz Mokronoga — Viktorja, Jožefa Udovč iz Jelovca — Ivana, Marija Ljubic iz Trebnjega — Majdo, Ivanka Ivačič iz Restajna — Melito, Ivanka Mrvar iz Dolnje Straže — Edija, Vera Močdv-nik iz Krškega — Andreja, Terezija Berkopec iz Koroške vasi — Roberta, Marija Rozman iz Brezove rebri — Renato, Marija Slobod-rrik iz Slanine vasi — Cvetko, Breda Trinko iž- Podzemlja — Renato, Marija Ozimek z Vrhtrebnja — deklico, Terezija Božič iz Maribora — deklico, Rozalija Turk iz Dolnje Straže — deklico, Cirila Medle z Vrha — deklico, Antonija Gorenc iz Malega Slatnika— dečka, Anica Vrhovšek Iz Dolnje Stare vasi — dečka, Antonija Dulc iz Šoštanja — deklico, Alojzija Malenšek iz Mlin — dečka.
Iz brežiške porodnišnice
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Marjetka Marki Iz Krškega — Mojco, Karlina So-bak iz Velike Vasi — Marinko, Zdenka Soštarič iz Kraja Dolnjega — Branka, Bernarda Horvatuš iz Pavlove vasi — Ivico, Melita Ilovar iz Brežic — Igorja, Hilda Melan lz Kapel — Suzano, Kristina Sekoranja iz Zagorice — Renato, Anica Videč lz Ledine — Zlato, Marija Preskar iz Dednje vasi — Antona, Emilija Antolič lz Velincev - Borisa,,Kristina Kozo-le iz Dobrave — Sonjo, Kristina Savnik iz Čateža — Kristina, Pavla Zagmajster z Orešjega — Milana, Jožefa Kozole iz Impoljca — Draga, Irena Voir* iz Brežic — Zeljka, Ana Rau iz Sevnice — Damjana, Cvetka Cerjak iz Brežic — Romana, Ljudmila Lapuh iz Dolenje vasi — Janeza,-Veronika Polovic iz Vel. Obreza — Marijo, Stanislava Ogorevc iz Globokega — Tomislava, Marija Grujič iz Brežic — Zorana, Frančiška Zidkar iz Crešnjice — Janjo, Angela Jekoš iz Križa — Andrejo.
FLU0R0GRAFIRANJE V BREŽIŠKI OBČINI
V občini Brežice bo od 8. do 19. septembra množično slikanje pljuč prebivalstva. Fluorografiranje je obvezno za vse ljudi, ki so stari več kot 18 let. Namen te akcije jc pravočasno odkrivanje obolenj prsnega koša, zlasti tuberkuloze in pljučnega raka.
število bolnikov s pljučnim rakom pri nas iz leta v leto narašča. Uspešno zdravljenje te zahrbtne bolezni je odvisno od pravočasnega rentgenološkega pregleda. Ob fluoro-grafiranju marsikateri navidezno zdrav človek zve, da je nevarno bolan. Brez te akcije bi mnogi čakali in zdravniška pomoč bi prišla prepozno.
Občinska skupščina Brežice je določila za vse tiste, ki se fluorografiranja nc bi udeležili, denarno kazen 10.000 din. Slikanje pljuč bo brezplačno. Na slikanje morajo priti tudi vsi tisti, ki so preboleli tuberkulozo in so še vedno pod nadzorstvom protituberkuloznega dispanzerja. Slikanja so oproščeni le bolniki, ki ležijo in jim zdravnik napiše opravičilo^ Tudi nosečnice lahko izostanejo.
Fluorografiranje bosta opravili ekipi Inštituta za tuberkulozo z (lolnika. Vsakdo bo pravočasno prejel pesmeni poziv za slikanje. Zaposleni bodo morali takrat izostati z dela, ker se bodo morali udeležiti fluorografiranja v kraju svojega bivanja. Svet za zdravstvo občinske skupščine Brežice pričakuje, da bodo prebivalci z razumevanjem sprejeli poziv in se akcije v svoje dobru poliioštcvllno udeležili.
NESREČE
Pretekli teden so, se ponesrečili in iskali pomoči v novomeški bolnišnici- Terezijo Zonta, gospodinjo iz Smihela, je pri prehodu čez cesto podrl motorist. Poškodovano ima glavo, prsni koš in nogi; Majda Saje, vnukinja posestnika iz (iabria. se je z vročim mlekom opekla po levi nogi; Anton Hudo-rovac, delavec lz Coklavca, je padel z drevesa in si poškodoval levo roko; Zivorad Negič, delavec iz Črnomlja, Je padel s kolesa in si poškodoval glavo; Janez Novak, delavec z Velikega Cerovca, se je z nožem urezal v prst leve roke; Franc Vidmar, gozdni-delavec iz Travnega dola, se je usekal s se kiro v levo nogo; Jože Gracar, delavec lz Praprotnice, je padel z motorja In si poškodoval glavo; Alojz Bele, čevljar iz Stoplč, Je padel z motorja ln si poškodoval prsni koš; Ana Flajnik, gospodinja iz Drenovca, se je s srpom urezala v levo roko.
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so st ponesrečili In iskali pomoti v brežiški oojiii nicl: Ivana Vida, delavca lz La-duča, Je nekdo s sekiro usekal v desno nogo; Mijo Dubič, delavec iz Male Rakovice, je padol z 'estve in si poškodovul obe nogi; Vlihitrl Ogorevc, čuvaj iz Pisec, Jc padel s kolesa in si poškodoval glavo; Frani- Horvat, delavec iz Stan' vasi, Jo padel ■ kolesu ln poškodoval levo nogo;.Joi> Kostcvc, inv. upok. iz Plšeo. Je padel po stop-
Ni se mogel umakniti
26. avgusta ob pol osmih zjutraj je v vasi Brod pri Novem mestu voznik Božidar Kavšek iz Novega mesta pred nepreglednim ovinkom pri hiši št. 36 začel s kombijem prehitevati kolesarko: Tako se ni mogel pravočasno umakniti nasproti vozečemu-Viliju Senerju lz Kočevja in ga Je oplazil po prednji levi strani njegovega fiata 600. Materialne škode je za 10.000 dinarjev.
Viktor je skočil pod moped
27. avg. je ob 11.10 stekel preko Ljubljanske ceste pri hiši št. 12 štiriletni Viktor Slajkovec. Mopedist Valentin Murgeij, ki je prav ta čas peljal tu mimo proti Bršllnu, je sicer zavri, vendar je otroka zadel z zadnjim kolesom. Padla sta oba, mopeđist Je ostal nepoškodovan, otrok pa se je opraskal po roki in nogi. Na mopedu se Je zvila stopalka.
Cesto je zaprl
- Anton BuJanc is Dolenje Težke vode je 27. avgusta proti večeru na cesti pri Koroški vasi zavijal ,
z vozom v desno tako nespretno, da je zaprl vso cesto. Ko je izza ovinka pripeljal z motornim kolesom NSU Jože Draginc iz Kopra, je sicer začel zavirati, vendar mu ni uspelo preprečiti 'trčenja. Na motornem kolesu je škode za 30.000 dinarjev, Draginc j» ni bil poškodovan.
',',->.*•' \~ '■iii-'i —
Na poti z Gospodične
V četrtek popoldne se je po gozdni cesti na Gorjancih spuščal z Gospodične inž. Janez Gorenc iz LJubljane. Ko je v blagem ovinku vozil po levi strani, je srečal Franca Horvata, tudi lz LJubljane, ln trčila sta z levimi žarometi. Škode Je za okrog 50.000 dinarjev.
Premajhna varnostna razdalja
V petek popoldne se je odpeljal s tovariši iz podjetja na športne igre gradbincev v LJubljano tudi Ivan Rovan' iz Krškega. Ker nI imel prave varnostne razdalje, se je na Cesti herojev nasproti gasilskega doma v Novem mestu od zadaj zaletel v avtomobil, last Vla-dimirja Kezmana tudi iz Krškega.
4700 kilogramov sladkairij v graben
Poklicni voznik Tomo Klemen lz Zagreba Je peljal v noči iz ponedeljka na torek kamion TAM 4500, natovorjen z bonboni in čokolado, po avtomobilski cesti proti LJubljani. Trdi, da mu je pri .vasi Grmovlje pripeljal nekdo naproti z nezasenčenimi žarometi ln celo zavil na njegovo strani cestišča. Zato Je Klemen zavil v levo, kjer je zapeljal s ceste, se prevrnil in obstal na strehi. Vidna je sled zaviranja nekega naproti prihajajočega tovornega vozila na razdalji več kot 100 metrov. Domnevajo, da je Klemen zaspal za volanom In zaprl pot naproti prihajajočemu vozilu, ker-ni nikjer videti Klemenove zavorne poti. Telesnih poškodb ni bilo, materialne škode pa bo za okrog 800.000 dinarjev. Klemena so odpeljali n:i odvzem krvi v novomeško bolnišnico.
OBVESTILO NAROČNIKOM
Vsem našim naročnikom in bralcem spo-N ročamo, da so začeli te dni pobirati pismonoše zapadlo naročnino za drugo poletje 1964.
Naročnike smo že obvestili, da znaša poslej polletna naročnina za Dolenjski list 600 dinarjev. Kdor medtem že sam ni doplačal polletne naročnine, bo plačal zdaj do konca leta 1964 razliko za I. polletje in naročnino za II. polletje, skupno torej 750 dinarjev.
Naročnike in bralce prosimo, da zapadlo naročnino takoj poravnajo in da olajšajo pismonošem njihovo naporno delo s tem, da jim že vnaprej pripravijo denar. Naročnina je plačljiva vnaprej; kdor je zdaj ne bi poravnal, mu bomo morali Dolenjski list ustaviti.
Na številna vprašanja naročnikov hkrati sporočamo, da bomo začeli konec prihodnjega meseca spet izhajati redno na. 16 straneh, občasno pa tudi na 24 straneh. Najprej pa moramo zdaj pobrati zapadlo naročnino, da bomo lahko sproti plačevali račune tiskarni v Ljubljani in naše druge obveznosti.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
ill!llllliMIII:li;i|l!llll!ll|>llj!IIIIWi!llll!!IIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIII!g|i
Ne tarnajte, do Iz vaše občine ni dovolj člankov v komunskem glasilu! Raje se odločite in napišite primeren prispevek, ki bo koristil vsem
KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ
razpisuje prosto delovno mesto
— MATERIALNEGA KNJIGOVODJE
na posestvu Krasinc.
Pogoji: dovršena srednja ekonomska ali njej ustrezna šola ali večletna praksa v finančni stroki. Mesečni prejemki po pravilniku o osebnih dohodkih. Samsko stanovanje zagotovljeno.
Ponudbe pošljite na upravo zadruge v roku 8 dni po objavi razpisa.
PTT  SERVIS   V LJUBLJANI
sprejme v uk VAJENCE za naslednje poklice: .....
1 VAJENCA za poklic kovača
1 VAJENCA za poklic mizarja
Za obe mesti je pogoj dokončana osemletka. V stalno zaposlitev sprejmemo tudi:
2 KVALIFICIRANA AVT0MEHANIKA
Samsko stanovanje je za vse preskrbljeno. Interesenti naj se pismeno ali osebno javijo na naslov:
PTT SERVIS LJUBLJANA, Robbova štev. 15.
KOMUNALNO PODJETJE »VODOVOD«   NOVO MESTO
RAZPISUJE prosto delovno mesto
strojnika v črpalnici Stopiče
POGOJ: KV delavec iz elektrostroke ali KV delavec kovinske stroke. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnega dohodka.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI iN IZDAJATELJI: Občinski odbori -SZDL Br» Sca to'Trebnje'40^^6, "8Wka- Novo mosto- Ribnica. Ser
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone G.snlk (glavni » odgovorni urodnlk). Rla Bacer. France Grlvec. Miloš Jakopec-loSIco Teppey ln Ivan Zoran [
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 30 din - U>\ ia naročnina 1200 din, polletna 600 din; plačljiva je vnaprej Za Inozemstvo 2400 din - Tekoči račun pri pođr NB v Novem mestu: 606-11-608-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPBA-Y. »'.Novo mest0' a!avnJ TB 3 - Poštni prodal 33 - Telefon 21-227 - Rokopisov ln fotografij n» vračamo - TISKA Časopisno pod let Je DELO v Ljubljani