Inseratl se sprejemajo in veljÄ tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat,
IS n n n n 2 >i
15 n n II n ^ 'i Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Roko pisi •e ne vračajo, netrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravništv administracija) in ekspedicija n. Starem trgu h. št. 16.
SLOVENEC.
Političen lisi n slofeiski nnl
Po pošti prejeman velja:
/.a celo leto . . 10 gl. — kr.
za četrt leta . . 2 „ 50 ,
V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr. za pol leta . . 4 „ 20 „ za četrt, leta . . 2 „ 10 „JjL^ |\	V Ljubljani ua dom pošilj^d,.
^ velja 60 kr. več na leto. £ i
Vredništvo je na Stolni " hiš. št. 284.
Izhaja po trikrat na teden in sice: v torek, četrtek in soboto.
Res žalostno, nevredno, da ne rečemo sramotno je za našo stranko, ki prav za prav ni stranka, marveč gospodar v deželi naši, da ima predrzen privrženec peščice rene-gatov in nemčurjev pogum v obraz jej pljuvati, ne da bi prejel za to insultiranje kazen tega početja vredno. Večina narodnih zastopnikov je sicer brž, ko je čutila, kaj ima priti, storila to, kar stori pameten, na-se ponosen človek, kedar začne kak pijanec za njim vpiti ali se vdere truma pouličnih pobalinov s krikom za njim: šla je iz dvorane misleča si: „kjer se sme tako govoriti, tam ni mesto za zastopnike naroda". Ako bi bili vsi slovenski poslanci s protestom šli iz dvorane, ko je dr. Schrey pričel svojo zabavljico, rešena bi bila čast deželnega zbora kranjskega; ali „mladoslovenci" so ostali mirni na svojih prostorih, dr. Zarnik se je sarkastično muzal, tako da smo si mislili: ,,Le čakaj, dr. Schrey, ti bode že dr. Zarnik s taborskim jezikom dal odgovor, ka-koršen ti gre". Dr. Schrey vtihne, predsednik praša, če želi še kdo besede. „No, zdaj bo dr. Zarnik šinil kviško in s krepkim glasom ter „taborsko" zgovornostjo mahnil po dr. Schreiyu". — Ali kaj? kako? No, Zarnik, „Narodov" Zarnik, zakaj sediš na stolu kakor prismoljen? Ali imaš krč na jeziku? Nič, prav nič ne odgovoriš? Ali nisi „kranjski fant", da si pustiš tako zabavljati po „škricu" dr. Schrevu? — Aha, vganemo, zakaj molčiš. S pomočjo Schreyeve stranke si postal deželni odbornik.... Hvaležnost je lepa čednost, že stari narodi so jo čislali.
Z dr. Zamikom tedaj ni nič, pa pred njim sedi gospod Peter Grasselli, naslednik dr.
Costov v zboru; ta je bil po narodu proglašen kot „izvrsten govornik", kteremu jezik gladko teče v lepi slovenščini. Res, da je do zdaj molčal, kakor baron Rastem, ali ravno zato se mu bo zdaj sprožil jezik, ker je imel dovolj časa namazati ga, napolniti si bistro glavo s hvaležnim gradivom. Prav! Prvi govor njegov naj bo tedaj sprožen v dr. Schreya; prekrepak, preoster in — recimo naravnost — pretehten za takega zabavljivca ne more biti. Le po njem, Peter, nič se ne „masaj", udri ga, saj zasluži!
Kaj? Tudi gosp. Peter Grasselli, dr. Costov pravi naslednik, „Narodov" izvrstni govornik, molči, ne ve nič odgovoriti zabav-ljaču dr. Schreyu? Ni mogoče? Ali ni bil ravno zato, ker je „izvrsten govornik", voljen po Notranjcih v deželni zbor? Ali nismo tudi mi ravno zavoljo tega zatisnili očesa, ter ga {priporočali volilcem? Tedaj tudi njemu leži mora na jeziku, dasiravno ni bil voljen v deželni odbor, toraj nima biti nikomur hvaležen? ....
Sramota! — — — .4
Se enkrat se ozre predsednik po dvorani. Zarnik in Grasselli se ne gaueta, le poslanec gospod župnik Tavčar, čegar govoriške zmožnosti „Narod" ni nikdar hvalil niti pripoznal in ki je izmed „starih" z gospod Tomauom in Robičem vred v zbornici ostal, vstane in zavrne kratko, pa krepko dr. Schreya glede tega, kar je Schrey o Samassi in njegovih zvonovih govoril. Tedaj zopet le eden „starih", ki stopi na noge zoper človeka, kteri je insultiral ne le „starih", ampak vse Slovence sploh!
Dr. («sta, kje si!
Vrednost velikih mož se Se le takrat prav spozna, kedar jih jame svet pogrešati. To velja tudi o našem dr. Costi, kteri se, dokler smo ga imeli, marsikomu ni to zdel, kar je bil. Zlasti neka stranka med nami je grešila nad njim, zaničevaje ga in kazaje ga narodu kot škodljivega samopašnika itd. Zdaj, ko blazega moža, duševnega junaka kosti pokriva že hladna zemlja, ko nas je zapustil ne zapustivši nam vrednega naslednika, zdaj tudi ta stranka jame čutiti veliko zgubo, jame, če tudi nehote, spoznavati, koliko krivico mu je delala z natolcevanjem in zaničevanjem. Res, pogrešamo ga ne le mi, pogrešajo ga tudi tisti, kteri so mu s krivo sodbo grenili in krajšali življenje; pogrešamo ga vsi Slovenci ne le kot neutrud-Ijivega delavca na našem političnem in znanstvenem polji, ampak pogrešamo najboljšega govornika v deželnem zboru kranjskem, govornika, kteremu ni in ne bo vsaj dolgo še ne, dostojnega naslednika.
Take in enake misli so nas sprehajale po zadnji letošnji seji deželnega zbora kranjskega, v kteri se je godilo, kar je bolj natanko popisano na drugem mestu tega lista. Tu pristavljamo le, da gosp. dr. Bleiweisa proti koncu seje ni bilo več v zbornici, odšel je bil, ker velike vročine in plinove svečave njegove bolne oči ne morejo prenašati. To je dr. Schrey dobro videl, sicer bi bil svoj dolgi jezik gotovo za zobmi držal boječ se odgovora, kakoršnega bi bilo zaslužilo njegovo insultiranje vse narodne stranke.
g^dilstek*
Francozi v Kamniku.
Zgodovinska igra iz časov francoskega gospodarstva na Kranjskem, spisal J. Alešovee.
(Konec.)
Sedmi oddelek se prične v gozdu med Mengšom in Trzinom. Janko pride s svojim zvestim služabnikom, ki ga je rešil smrti; oba sta na potu, da bi se kot prostovoljca pridružila avstrijskim vojakom gredočim Francozom naproti. Janko je navdušen in gori želje svoji domovini pomagati in francoskih verig rešiti. Še le, ko se bi to zgodilo, stopiti hoče pred Roziko, ktere skrivnost mu je Pavel razodel. Ko odideta, pride Klavec s Strašnikom. Prvi se še ves trese, ker je bil v smrtni nevarnosti tako dolgo, da se je stotnik zavedel in ga ukazal spustiti, ker ga on ni ranil. Sem sta prišla oba z naklepom, vpleniti francosko kaso, ktera se ima to noč z majhno posadko peljati proti Ljubljani. Predno pa se pripelje kasa, se pogovarjata in v pogovoru razodene Straš-nik svojemu pajdašu, da je njegov, iu da mu
ne privoši druge smrti, kakor strašno po njegovi roki, za ktero si je načrt zmislil v lGletni ječi; tudi nm pove, da je on ustrelil francoskega sergeanta, zarad česar sta bila župan in in Janko prijeta; ali pri tem razodene strme-čemu Klavcu, da je bila krogla iz njegove cevi namenjena prav za prav njemu (Klavcuj, čegar obraz je na oknu vštric sergeanta zagledal; a ker se je v istem trenutku premislil, češ, da taka smrt bi bila za Klavca prečastna in prelahka, je pobesil puško, ktera se mu je pa v tistem trenutku sprožila in tako je dobil zoper njegovo voljo francoski sergeant kroglo v prsi, ktera je bila namenjena njegovim (Klav-čevim) možganom. Klavec čuvši to preodkri-tosrčno in za-nj strašno izpoved sklene na tihem, še nocoj potem, ko bosta kaso vplenila, se znebiti tega svojega „prijatelja", Strašnik je pa tudi na straži pred njim. Napad na majhno spremljajočo posadko se jima posreči, težko kaso privlečeta na oder, ali ko jo vzdi-gujeta, da bi jo proč nesla, zasadi Klavec naglo svojemu pajdašu nož za tilnik, pata, ki je bil kaj tacega si vedno svest, sproži pištolo va-nj in tako padeta oba, prvi umre s trepe-|tom, a drugi s krohotom, rekoč: „V peklu se
zopet, vidiva I" Zapuščeno kaso pograbi potem ogljar, ki je slišal strei, iu jo odnese.
Zadnji oddelek se godi v kmetiški hiši na Črnučah, kamor sta pobegnila Drobnič in Rozika pred Francozi. A ravno blizo te hiše se vname boj med Francozi in avstrijskimi vojaki, ki so ob črnuškem mostu pot zajezili beže-čemu sovražniku. K avstrijski četi se pridružita kot prostovoljca tudi Janko in njegov služabnik. Boj, dasiravno srečen za avstrijske vojake, je vendar nesrečen za Jankota, ki je prenaglo silil med Francoze in dobil smrtno rano. Tako ranjenega prinesö avstrijski vojaki v hišo Drobničevega svaka, kjer umre za ranami pričo nepotolažljive Rozike in obupajo-čega služabnika Pavla. Vsi žalujejo, le Drobnič jih skuša tolažiti z besedami: „Sladka je smrt za domovino!"
*
Zadržaj igre je toraj žalosten, kakor tudi konec. Prepletena pa je z odstavki, ki govore o čistem domoljubji, grajajo sebičnost iu ob-sojujejo odpadstvo ali renegatstvo in izdajal-stvo *), ktero je vteleseno v Klavcu. Zato je
„Narodov" kritiktlč imenuje izraze domoljubju '„obole fraze!"
„Dr. Gosta, kje si!" Ta zdihljej nam je ušel pri tej dogodbi in mislili smo si dalje: Da bi bil dr. Gosta zdaj v dvorani, kako bi bil odgovoril zabavljaču dr. Scbreyu, kako bi bil postavil na sramotni oder vso nemčursko stranko, ktere prototip je ta dr. Schrey, kako bi bil sijajno rešil čast naroda slovenskega, zastopnikov njegovih!"
Sramota! rečemo, še enkrat, da seda veČina deželnega zbora zmirjati po govorniku manjšine in k vsemu temu molči, dasiravno ima „izvrstna govornika" dr. Zamika in Gra-ssellija med seboj! Ilic Ithodus, ne pa v „Narodu" ali kje drugod. Čemu li sedite v deželnem zboru, če ne branite naroda in njegove stranke zoper grde napade, krivično natolce-vauje, če pustite, da dr. Schrey, naslanjajoč se na poslansko nedotakljivost in neodgovornost, dolži Slovencev zastopnike ali narodno stranko, da je ona kriva bila dogodeb na Janjčah, v Vevčah in na Ježici, da podira domačo industrijo, obrtnijo itd.V Ali mu ni vedel izmed Vaju, ki že hočeta sloveti za „izvrstna govornika", nobeden povedati, kdo je zakrivil one nesrečne dogodbe, mi ali predrznost nemčurjev V Mu nista mogla reči, da mi Slovenci ne grajamo ."V 4'ss«cm-v9 ampak le iiriaivtir.j«% dokaz temu to, da se zvonovi naročajo rajši pri uemcu v Dunajskem Novem mestu, ki nam ni še nič žalega storil in daje za nizko ceno dobro blago, kakor pa pri nemčurji Samassi, ki daje slabše blago in z našim denarjem pomaga tlačiti nas? In če tega nista vedela povedati dr. Schreyu iu njegovim privržencem, zakaj nista šla z drugimi vred iz dvorane odločno izrekši, da na takem bojišču, kakoršnega je izbral si dr. Schrey, in s takim sovražnikom, kakoršnega se je pokazal dr. Schrey, se ne moreta boriti, ker Vama to brani poslanška čast? Zakaj sta molčala in s tem dala nekako pravico do posmehovanja, s kterim zdaj obsipajo našo stranko, večino deželnega zboia?
Da je dr. Razlag k vsemu temu molčal in konec seje se še celo zahvalil predsedniku za „nepristransko vodstvo" obravnav, temu se niti ne Čudimo, niti tega dr. Razlagu ne očitamo. Dr. Razlag v naših očeh ni več poslanec, ker ne zastopa svojih volilcev, iu tudi ne Slovenec, to zdaj celo „Narodovci" spre-vidijo. Ali o a naših poslancev imamo vso pravico določno zahtevati, da
nas branijo vsakoršnih, posebno pa grdih in krivičnih napadov. Če tega ne store, so bojazljivi ali pa svojemu poslu nikakor kos; v obeh slučajih naj pa prepuste ta posel drugim, ki se ne bodo dali kot „izvrstne govornike" slaviti, ampak bodo res govorili — ob pravem času.
Gospod dr. Zarnik in „učeni govornik" gospod Peter Grasselli! Oglejta si priprostega poslanca gospoda Kramariča, ki ni študiral visokih šol in ne nosi dolgih hlač in gosposke suknje. Posnemajte ga i Njemu se je za poslanca nevredno zdelo, poslušati zabav-ljice dr. Schreyeve, šel je iz dvorane; a da bi bil ostal, kakor vi-dva v zbornici, gotovo bi bil dr. Schreyu zasolil par gorkih in „Tagblatt" bi se ne bil mogel bahati, daje Schrey vso narodno stranko ob sapo spravil. Dr. Bleiweisu nimajo nič očitati iz gori omeujenih razlogov. Ali če bi bil on v zbornici, svesti smo si, da bi bil storil, kar je storila večina naših, in če bi bil ostal v zbornici, gotovo bi bil zavrnil dr. Schreya, kakor bi se bilo spodobilo poslancu ponosnih Slovencev. Ali pa mora zmiraj edini le on biti tisti, na čegar pomoč se imamo edino zanašati, odkar je dr. Costa pod zemljo. Ali ni nihče drugi v stanu braniti nas v takih slučajih, kakoršen jc bil ta?
Ali po vsem tem moremo Slovenci ponosni biti na take svoje poslance, kakor sta „govornika" dr. Zarnik in Grasselli? ... Dr. Costa, kje si! Kako te pogrešamo!
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. maja.
Avstrijske dežele.
Iliinii jčmti. spodbujeni po slovesnostih, ktpre je Dalmacija napravljala potujočemu cesarju povsod, zdramili so se in v soboto Nj. Veličanstvu pripravili sijajen sprejem. Vse, kar imajo impozantnega, krasnega, so pri tej priliki razpostavili, posebno svojo požarno stražo, ktera je imela menda namen kot društvo nemške izvirnosti v senco postaviti vse, kar je cesar na potovanji videl slovanskega. V tej misli nas vtrjuje to, da Dunajčani cesarju, ko se je vrnil iz Češkega, iz Ogerskega itd., niso nikdar napravili takega ali sploh kakega slovesnega sprejema. Da, to, kar je
cesar v Dalmaciji doživel in videl, zbada „samo nemce" v oči. Izraz same lojalnosti ta sprejem na Dunaji gotovo ni.
Minister Banhans, ki je kot minister dobil slovo, se še ne misli odpovedati političnemu delovanju, marveč jeseni lotiti se ga zopet v državnem zboru. Najnovejša vest je, da bo Chlumecky, ki ga je do sedaj namestoval, za stalno stopil na njegovo mesto.
V («nitleii je presvitli cesar postal vračaje se iz Dalmacije. Na kolodvoru ga je čakala velika množica, ki ga je živahno pozdravljala. Poklonit se mu je prišel general Kliun, vladni svetovalec Neupauer (namesto obolelega deželnega namestnika Kübecka) in mestni župan Ivienzl. Cesar je podal roko generalu Ivhunu ter se v čakalnici zgovarjal ž njim nekoliko minut; približa se mu tudi župan Kienzl, a cesar mu migne rekoč: „Je že dobro, že vse vem ' ter odide v svoj dvorni voz, v kterem čaka odhoda vlaka. Župan Kienzl po vsem tem ni bil nič prav dobre volje in zdaj se govori, da mu bo vzeta mestna policija ter izročena nalašč zato postavljenemu c. kr. policijskemu komisarju. — Dijaški škandali so menda pri kraju. Pretekli teden so bile sod-uijske obravnave zoper glavne rogovileže, ki so bili obsojeni po 14 dni v zapor. Res malo, če se spominjamo Janjč, Ježice in dogodbe na glavnem trgu Ljubljanskem, vsled ktere se je bil v Ljubljani za časa dr. Costovega županstva ves mestni zbor razpustil. „Ja, Slovenen, das ist was anderes."
Na Češkem postaja razpor med „mladimi" in „starimi" čedalje veči, kar so prvi popustili pasivno opozicijo in se poprijeli aktivne. Zdaj so izdali „mladi" neko knjižico kot odgovor na Palacky-jevo brošuro; ta knjižica je nemškim listom jako všeč, kakor vse početje „mladočehov", po kterem se razdira moč naroda češkega.
Vnanje države.
\eniš!4i ali pruski vladi ni nova organizacija francoske vojske nič po volji, ker ona sluti, da se Francozi le proti Nemčiji oboro-žujejo. Vendar hite nemški listi zagotovljati svetu, da je med Nemčijo in Francosko naj-veča prijaznost, ki tudi po nazočnosti ruskega cara v Berolinu ni bila nikakor razdrta. — Tudi nemški listi pretresajo avstrijskega cesarja potovanje po Dalmaciji in shod njegov s
pa igra tudi našla odmev v domoljubnih srcih, živahen plosk je donel po vsakem oddelku, posebno pa konec igre. Iz tpga je sklepati, da našemu občinstvu je vstreženo zlasti z domačimi izdelki, tuji se mu le težko prikupijo.
Igrala se je ta igra splošno zadovoljno, da ne popolnoma dobro, temu je bil vzrok prekratek čas, ki je bil igralcem za učenje nalog in skupne vaje odločen. Vendar je zaznamovati nekaj po vsem vrlo, umno in po mislih pisateljevih izpeljanih nalog. Prvi med vsemi je bil gotovo beneficijant gsp. Schmidt, ki je obojno stran naloge svoje, prvo divjo, skoro surovo, drugo pa navdano iskrenega domoljubja in pravega poklica vsakega domačina — jako živo slikal, za kar ga je občinstvo z donečim ploskom obsulo. Tudi gospica Pod krajšekova je svojo nalogo, v divjem, na napačno pot zašlem mladenču zbuditi duha domoljubja in zavest človeškega poklica ter tako ga pripeljati na pravo pot, — po vsem razumela in jo hvalevredno izvršila, če tudi ne z vso tisto gorečnostjo, ktere smo pri nji v enakih nalogah navajeni.
Naloga domoljubnega župana, narodnjaka, kakoršuih nam je obilo treba, potrebuje, ako
hoče priti do vse veljavnosti, ki jo ima v sebi, vajenega igralca; gsp. Rus, dasiravno priden, pa ni tak igralec, toraj ji ni bil povsod kos; vendar je v peti podobi, svojim sosedom razlagajoč, kdo ni domorodec ali patrijot, povzdignil se čez navadnost in si naklonil glasno pohvalo.
Jankov zvesti, njega s slepo vdanostjo ubogajoči služabnik Pavel je bil v g. Nollijevih, tedaj v dobrih rokah; a zdelo se nam je sem ter tje, kakor da g. Nolli ne bi bil imel pravega veselja do te naloge.
Galantni, s svojo osodo pa nič kaj zadovoljni francoski stotnik je šel gsp. Juvančiču, ki ga je predstavljal v krasni obleki, vrlo spod rok, ravno tako gsp. Jeločniku k Napoleonovi četi prisiljeni fraucoski sergeant in gsp. Kristanu francoski poročevalec.
Zelo važni in za igralca hvaležni nalogi Klavca in Strašnika niste bili tako igrani, da bi bilo občinstvo moglo spoznati zlobnost teh značajev. Gosp. Š. Paternoster je pač dobro naučil se svoje naloge in narisal zlobnega, pa odkritosrčnega hudodelnika Strašnika dosti dobro, zlasti v posameznih prizorih premišljeno
in s pravim povdarjanjem nekterih stavkov; da ni bil še bolje, temu ni kriv on, nego gsp. Šušteršič, s kterim je imel največ prizorov. Kajti težko je igrati z igralcem, ki ne zna svoje naloge in tveze vse kaj druzega, nego kar ima pisanega, vrh tega pa se čisto nič ne trudi zamisliti se v nalogo, ktero ima vpo-dobiti. Gosp. Šušteršič je grešil s tem zoper občinstvo, zoper beneficijanta in zoper pisatelja. Kako si upa stopiti na oder kdo, ki se naloge svoje naučil ni, čegar oko in uho mora tedaj vedno k šepetalcu obrnjeno biti!
Manjše naloge so dobro izpeljali: Gospici Ledarjeva in Namretova, pa gospodje Kajzelj (francosk vojak), Eržen (brivec), Volta (kine-tišk posestnik), J. Paternoster in Virant (kamniška meščana).
Iz vsega tega se lahko sklepa, da bi bilo šlo pri igri lahko marsikaj bolje. Pa vkljub temu je bilo občinstvo z igro, ki ima toliko vedno spremenjajočega se dejanja, zadovoljno, ploskalo je vsakemu posameznemu oddelku, posebno pa še nazadnje. Vendar se po tej pohvali občinstva mi ne damo zapeljati do sodbe, da je ta igra izgledna, popolna; pisana je za naše razmere, za naše ljudstvo, ljudska igra
črnogorskim knezom. Zdi se jim, da to vse ne {predloge. Dr. Poklukar ga je resno zavrnil ter
bode brez nasledkov, če se Turku vrat zavije in se Slovani rešijo turškega jarma, potem — tako sodijo Nemci — zadobč Slovani moč, ki utegne biti Nemčiji nevarna. — To mislimo tudi mi.
Francozi so nekako razburjeni po nekterih člankih nemških časnikov, ki so pred par tedni že jeli trobiti v vojaško trombo. Vendar si francoski časniki prizadevajo vničiti vsaj za zdaj še strah pred vojsko.
Špatijslta. Don Karlos je poslal svojemu bratu Don Alfonsu v Gradec pismo, v kterem izreka svojo radost zarad tega, da je bil srečno ušel vsem surovim napadom, kteri so bili v Madridu skovani, v Berolinu sproženi, v Gradcu pa izpeljani. V tem pismu Don Karlos tudi izreka nado, da bo kmalu prišel na španjski prestol.
Deželni zbor kranjski.
Enajsta seja 12. t. m. Na dnevnem redu prvo je volitev dr. Costovega namestnika v deželui odbor, ktera se vrši, kakor smo ob kratkem že naznanili. Izvoljen je dr. Zarnik, ki na to izreče, da sprejme volitev in se bo vseskozi oziral na tiste, kteri so ga volili. Dobil je namreč 6 glasov ,,mladoslovenskih" in pa 12 glasov nemčurske stranke, ktera ga je volila, češ: med dvojnim zlim je treba zbrati manjše zlo. Dr. Poklukar se je nemčurjem bolj nevaren zdel od dr. Zarnika, dobil je toraj le 13 glasov.
Za tem je prišlo na vrsto poročilo fiuan čnega odseka o vladnem predlogu, kako naj se vravnajo razmere med državo in kranjskim zemljišno-odveznim zakladom. Dr. Bleiweisu se ta vladna predloga prevažna zdi, da bi se tako naglo rešila, zlasti ker poslanci zavoljo zborovih in odsečnih sej niso imeli prilike tako natanko pregledati in premisliti je, kakor bi bilo to glede na važnost stvari želeti. Zato predlaga, da bi se ali preložila na drugi dan, ali pa, da bi se seja pretrgala do večera. Sprejme se zadnji predlog in s tem poročilom vred se odložita še dva, ki sta z njim v tesni zvezi, za večerno sejo.
Vladni zastopnik vit. Widmann je zelo razdraženo ugovarjal nasvetu dr. Bleiweisa (kteremu je pozneje pristopil tudi dr. Zarnik) in ga dolžil, da v tej sesiji stavlja nenavadne
v pravem pomenu besede. Od iger te vrste se tudi ne zahteva, da bi bile po vsem po dramatičnih pravilih sestavljene; da le gre po njih douiovinsk duh, ki se prijema ljudstva, pa so dobre, posebno če se v njih ne nahaja nič, kar bi pačilo okus priprostega ljudstva. In priprost narod, za kterega so „Francozi v Kamniku" pisani, je izrekel, da mu je taka duševna hrana všeč, vsaj zdaj še, počasi ga bomo na kaj boljšega navadili. Saj imajo tudi Nemci, Francozi, Lahi itd. mnogo ljudskih iger, ki se vsako leto ponavljajo, dasiravno niso boljše od teh „Francozov", marveč se še menj drže dramatičnih pravil, kakor ti. Za ljudstvo naše ni „kavijar", francoska „omeleta", ruska sardina ali pekarija iz sladkorja, ono ima rajši — domače žgance dobro zabeljene ali s tropinami. Sicer pa je pisatelj „Francozov" že večkrat pokazal, da zna pisati tudi za druge, ne le za priprosto ljudstvo; tudi okus peščice „Narodovih" blaziranih Angležev on dobro pozna, pa za njo ne bo pisal, ker je premajhna, se ne splača trud in tudi gledališki kasi nič ne nese.
rekel, da je njemu in narodni stranki gotovo ravno toliko ležeče na tem, da se ta reč v red spravi, kakor vladi; a prenagliti se ne more pri reči, ki bo imela take nasledke za vso deželo in za več let. Baron Apfaltrern pa je trdil, da hoče narodna stran to reč nalašč zavleči (muthwillig verschleppen); dr. Bleiweis ja je zarad tega nespodobnega, nikakor opravičenega izraza strogo zavrnil. — Sploh se je kazal vladni zastopnik nekako nasajenega, pogrešali smo pri njem iste hladne in mirne besede, ktere je pričakovati pri vladnem zastopniku, ki ima stati nad strankami.
Načelnik šolskega odseka posl. Dežman glede na to, da je ta odsek pri dr. Bleiweisovem načrtu postave o slovenskem jeziku na ljubljanski viši realki sklenil izdatne premembe in to poročilo ni še 24 ur v rokah poslancev, — predlaga, naj bi se tudi to poročilo do prihodnje seje odložilo. Predlog se sprejme.
Poslanec Robič poroča v imenu finančnega odseka o predlogu, naj bi se zemljiščni davek še le po žetvi t. 1. pobiral, ker zavoljo dolge zime ljudem zdaj ni moč plačevati. Odsek priporoča ta predlog zboru. Ko je deželni načelnik vit. Widmann nekoliko vgovarjal temu in branil stališče vlade, je bil predlog vendar-le sprejet.
Poslanec Murnik vtemeljuje svoj predlog za zidanje železnice iz Trbiža do Potabla in iz Ljubljane do Munjave (Josefstadt) ali do Karlovca, povdarjaje važnost teh čet za našo deželo. Se izroči gospodarskemu odseku.
Izmed ustnih poročil omenimo poročila fiuančnega odseka, ki nasvetuje, naj se dovoli občinajna v Boštanji in Studencu za leto 1875 poberanje 64%, za leta 1876 in 1877 pa 63% priklade na vse direktne davke s tretjinsko priklado vred, da se poravnajo stroški novega farovža, — dalje občini Šmatno pri Litiji za 1875 do 1877 poberanje 53% priklade na direktne davke s tretjinsko priklado vred za zidanje nove dvojerazredne šole, -- in občini novomeški do letalS85 poberanje 4% naklade na najemščino od stanovališč (izvzemši najem-ščine vojaških uradov iu častnikov in onih, ki znašajo manj od 24 gld.). Zbor pritrdi temu. O prošnji občine za denarno pomoč v Straho-meru se sklene, da se privoli 1000 gld., ali ker v proračunu ta znesek ni vvrsten, dež odbor pa druzega zaklada za to nima, se predlaga, naj se mu dovoli v ta namen kredita 1000 gld., kar se sprejme..
sledke. Kdo bo brez resnega premislika sklenil pogodbo, ktera bi bila za 40 let veljavna? Ali imamo sploh pravico do tega, da naložimo za 40 let ljudstvu tako breme, kakoršnega ima v sebi ta vladna ponudba? Nas gotovo navdaja želja, poravnati se z državo, a ležeče nam je na tem, da dobimo za deželo našo kolikor mogoče vgodne pogoje. Države, občine, dežele delajo za vsako leto posebej proračune, nam je pa kar za 40 let naprej sklepati. Ali pri tem ne bomo na vso moč previdni? Videant consules, ne quid detrimenti respublica capiat! Poročilo popisuje vse reve dežele naše tako natančno in izvrstno, da je pričakovati bilo vseh drugih nasvetov, kakor so ti, ktere odsek stavi. Naša dežela je plačala že 9 milijonov preveč davka in vendar se za nobeno tako malo ne stori, kakor za našo. Konečno nasvetuje, naj se sprejme prva točka nasveta o vladni ponudbi, toda s to spremembo, da ima vlada — namesto 175.000 gld., ktere ponuja — dati deželi vsako leto 200.000 gld.
Ta nasvet podpira slovenska stranka. Dežman želi vse predloge zvedeti, ktere morda dr. Bleiweis še misli staviti. Poslanec Kramarič toži, da vlada vselej le pri kmetiškem stanu pomoči išče, kedar ji manjka denarja, sicer pa se malo briga za-nj; druge stanove mnogo bolj pri miru pusti. Drugi si gradove zidajo, kmet in rokodelec pa jih morata plačevati. Le na vradnike se misli, kedar je treba kaj zboljšati.
Poslanec Ilorak toži o veliki revščini med rokodelci in obrtniki. In vendar vlada le čedalje više davke zahteva. Samomori iz obup-nosti so najjasniši dokaz temu. Vlada, ki ljudi do obupa tira, gotovo ne stori po vsem svoje dolžnosti. Naj državna vlada varčno ravna pri stroških, ne pa gleda, kje in kako je še novih davkov dobiti. Tudi njemu je znano, da kmetje nič nimajo, saj so mu že celo duhovni tožili, da zarad tega oni od kmeta težko kaj ali nič ne dobe. Po vsem tem se njemu zdi, kakor da bi bil človek rojen le zato, da dela za davke, uradnike, vojake, za-se pa nič. Tedaj podpira dr. Bleiweisov predlog.
Poslanec Lavrenčič omeni, da z nakladanjem prevelikega davka na nektere pridelke, kakor vino, meso itd. vlada škoduje sama sebi ker zadržuje konsum (vžitek). Po tem ima več škode, ko dobička. Tudi on je za dr. Bleiweisov predlog. Baron Apfaltrern pravi, da so
Poslanec Tavčar se pri tej priliki spo minja pogorelcev v Mavčičah pod Kranjem, od kterih bo gotovo deželnemu zboru došla prošnja za kako podporo. On tedaj želi, da bi se za ta namen dež. odboru dal še veči kredit po zboru. Deželni glavar opomni, daje to samostojen predlog, ter da ga bo stavil na dnevni red prihodnje seje, da ga posl. Tavčar vtemelji.
Sledi še več poročil o peticijah, potem pa se pretrga seja do šestih zvečer.
Večerna seja je bila koj skonca živahna. Prišlo je na vrsto zjutraj odloženo poročilo finančnega odseka o znani vladni predlogi. Poročevalec je bil dr. Schrey, ki je stavil v imenu finančnega odseka nasvet, naj dež. zbor sprejme ponudbo vlade z nekterimi pre-membami. V splošni debati se ne oglasi nihče vspecijalni pa prime za besedo posl. dr. Bleiweis k 1. točki, v kteri obeta vlada 175.000 gld. letnega doneska iz državnih pripomočkov. Govornik opominja poslance na odgovornost nasproti volilcem in deželi; predno se kaj tako važnega sklene, treba natančno prevdariti na
I tožbe te zmiraj enake; pa čeravno se davki
preveliki zde, se vendar denarji tje mečejo, u. pr. za kmetijsko šolo. (Nemir v dvorani.) Konec njegovega daljega govorjenja, v kterem se za vlado poteza, je ta: Vlada nima dolžnosti priti deželi na pomoč prej, ko je dežela popolnoma na kantu. (Oho! na strani narodnjakov.)
Dr. Bleiweis povdarja še enkrat to, da je naša dežela že milijone in milijone davka preveč plačala, toraj je to, kar je baron Apfaltrern rekel, zares čudno. Pomoč nam mora biti, če od tega ministerstva ne, bomo pa čakali, da pride drugo. To ministerstvo se drži Giskrovega načela, povdarja povsod le „liberalizem" in „ustavovernost," da je pa narodom še kaj druzega treba, to mu ne pride na misel.
Zdaj se požene Dežman kviško ter se zakadi po svoji znani navadi v dr. Bleiweisa. Tudi on, enako tovarišu baronu Apfaltrernu, hoče dokazati, da denarja v deželi se ne manjka dokaz temu, da ljudje pijančevajo in se pretepajo, pa tudi to, da si nove zvonove naprav-
ljajo. Jaz bivam v fari — pravi — ktera ima najbolj vbrauo zvonenje v vsi Ljubljani (št. peterski). A vendar so si naročili farani nove zvonove, in kaplan, ki je za-nje nabiral, je -rekel, da je kaj naglo nabral 1000 gld. Zgubil se je tudi v mojo hišo, a moja gospodinja mu ni hotela nič dati. Na to je rekel, da je to prva hiša, v kteri ni nič dobil. Tudi za ,,Pe-tenpfennig" je zmiraj dosti denarja v deželi, le za davke ga ni. — Tako zabavlja Dežman še dalje, konečno pa se strinja popolnoma z baronom Apfaltrernom.
Poslanec dr. Poklukar pravi, da bi gorečnost Dežmanova dala soditi, kakor da bi bil dr. Bleiweisov predlog popolnoma nasproten predlogu odsekovemu. Sicer pa je Dežman po vsem svojem govorjenji pokazal, da se poteza za blagor vseh drugih dežel bolj, nego za blagor dežele kraujske, in da nasprotuje iz strasti vsemu, kar dr. Bleiweis predlaga, če tudi, kakor ravno zdaj, pride v nasprotje s tem, kar odsek predlaga. Na vse Dežmanove besede on noče odgovarjati, kar se pa tiče za št. petersko cerkev naročenih novih zvonov, bi se Dežman pač ne jezil, ko bi bili pri njegovem prijatelju Samassi naročeni.
Dežman zopet ugovarja dr. Poklukarju, ta pa mu reče odločno, da konstatira, daje Dežman vse navedel, kar je zoper našo deželo, nič pa, kar bi za-njo govorilo.
Dr. Bleiweis predlaga konec debate, kar se tudi sprejme- Vladni zastopnik vit. Widmann vstane na to in pravi, da, če bo dr. Bleiweisov predlog sprejet, vlada pogodbe ne bo sprejela. Vlada nc ve nobenih sredstev več, da bi pripravila zbor do sklepa pogodbe in če se pogojevanje razdere, odloži 011 vso odgovornost na rame zbora.
Na to dobi zadnjo besedo poročevalec dr. Schrey, ki s svojimi neslanimi in neprebavljivimi frazami, s kakoršnimi je navajen pitati svoje občinstvo v konšt, shodih, trpinči poslance in občinstvo. Ko poslanci vidijo, da le ni konca ne kraja, gre drug za drugim iz dvorane, poslušalci pa se jamejo meniti, tako da dr. Schrey govori samemu sebi in steno-grafoma.r; Vendar vsake reči je enkrat konec, tako tudi „govora" dr. Schreyevega, ki je trpel čez uro časa. Ko ta poročevalec odsekov nasvet zagovarjavši konča, pridejo poslanci zopet v dvorano in predsednik da dr. Bleiweisov predlog na glasovanje, ki se po predlogu poslanca Horaka ustmeno vrši. Za Bleiweisov predlog je IG glasov, med temi tudi Zagor-čev, zoper Bleiweisov,r tedaj za odsekov predlog glasuje 14 poslancev, t. j. nemčurji in pa dr. Razlag, Murnik, Grasseli. Bleiweisov predlog je tedaj le s pomočjo poslanca Zagorca obveljal, ker so[oni trije z nemčurji glasovali
Po glasovanji se vzdigne vladni zastopnik vitez Widmann in naznanja zboru, da vladno ponudbo nazaj vzame. Vsled tega se morate odložiti ostali dve točki namreč : poročilo finančnega odseka o proračunu kranjskega zemljišno-odveznega zaklada za 1. 1876 — in poročilo istega odseka zarad povišanja priklade na vžitnino za lO°/0 za leto 1875 za zemljišno-odvezni zaklad, — ker zdaj je treba iskati druzega vira za onih 175.000 gld., ktere je v ponudbi vlada obljubila in so bili stavljeni v proračun, na ktere pa zdaj, ko je ponudba propadla, več ni računiti. Zato naznani baron Apfaltrern, predsednik finančnega odseka, da bo imel ta odsek drugi dan ob osmih zjutraj sejo, da se posvetuje, kaj in kako.
Predsednik sklene sejo in naznani, da bo prihodnja seja drugi dan ob enajstih.
200.000 gld.
Dvanajsta seja 13. t. m. Na vrsti je prejšnji dan odloženo poročilo finančnega odseka o proračunu kranjskega zemljišuo-od-veznega zaklada za 1. 1875. Poročevalec dr. Schrey nasvetuje v imenu tega odseka, da se zdaj zbor poprime one ponudbe, ktero je prejšnji dan vladni zastopnik nazaj vzel, ter se na njeni podlagi skuša pogajati z vlado. Na ta način bi zdaj zbor ponujal le z nekterimi spremembami vladi to; kar je 011a prej zboru ponujala.
Dr. Bleiweis predlaga, naj bi se znesek na tanko določi, ne pa, kakor stoji vodsekovem predlogu, „sSo 200.000 gld." Potoni bi se morda zgodilo, da bi dež. odbor, ki ima izvršiti zborov sklep, sprejel tudi 180.000 gld. Če se pa sprejme, kar 011 predlaga, namreč vlada mora dati „Y*;s.i 200.000 gld.", potem bi bila dež. odboru meja stavljena, da manj ko 200.000 goldinarjev ne sme sprejeti.
Po kratkem razgovoru, v kterem je Dežman izrekel, da 011 kot deželni odbornik se odpove že naprej vsi odgovornosti, ako bi deželni odbor take pogodbe ue mogel skleniti z vlado, — se sprejmejo odsekovi nasveti z določbo dr. Bleiweisovo. Tedaj se ima deželni odbor pogajati z vlado, da se poravnajo razmere zemljišno-odveznega zaklada, a le proti temu, da vlada dovoli 200.000 gold. letnega prineska.
Poročilo finančnega odseka zarad povišanja priklade na vžitnino za 10"/,, za zemljišno-odvezni zaklad se po vsem tem tudi sprejme z nasvetom odsekovim vred.
Izvirni dopisi.
11 Kfijitii». 16. maja. (Pogorelec poškodovan in preganjanj Visoko v bregu nad Savo je kmet, nekdaj premožen, zdaj pa zarad mnogih nesreč prav ubožcu. 30. suščat. 1. je šel na Vrhniko 11a somenj in je pustil doma mlado ženo s tremi otročički in pastirčekom, kteri je živino oskrboval. S somnja domu grede se je oglasil pri sorodovineili; ker je bilo že pozno v noč, so ga pri sebi pridržali. Razgo-varjajo se ž njimi in nič ne ve, kaj se na njegovem domu godi. Ob enajstih ponoči skoči rudeč petelin na vrh strehe in v kratkem času vpepeli vse hleve in druga poslopja. Ker je hiša bolj na samoti, ni prišel nihče na pomoč. En sosed čez sto korakov oddaljen še do jutra ni zvedel, da je njegov sosed pogorel; drugi sosed, proti kteremu je vihar vlekel, je moral doma gasiti, ker se je bila tudi njegova hiša večkrat vnela in je tudi nekoliko poškodovana. Zgoraj imenovanemu kmetu pa niso pogoreli samo hlevi, ampak tudi vsa goved — 8 glav. Ko gospodar zjutraj proti domu korači, izve še le nesrečo, ko v domačo faro pride. Vsakemu se je v srce smilil, kteri ga je videl in slišal jokati in k Bogu zdihovati. K sreči je bil zavarovan pri zavarovalnici tržaški in šel je takoj k županu prosit, da naj nesrečo na dotičnem mestu naznani. Kmalo je prišel iz Ljubljane stavbarski mojster škodo cenit. Ceniti ni mogel nič ostalega, ker ničesar ni bilo, celo gnoj 11a gnojišču je bil pogorel. Ali zdaj je druga nesreča zadela pogorelca. Ko namreč gospod iz Ljubljane pride škodo cenit, gospodarja ni bilo doma in žena nevajena gosposkih ljudi pri hiši gledati, se prestraši in ko jo vpraša, če bo zapisnik cenjene škode podkrižala, misli v svoji priprostosti, da takim gospodom se mora zaupati, in namesto svojega moža podkriža zapisnik. Še le 21. aprila je bil gospodar povabljen v Ljubljano po odškod-
nino; ali kako se prestraši, ko mu hočejo namesto cele odškodnine 1300 gl. samo 887 gl. dati; tedaj 413 gl. manj. On se brani vzeti in prosi za ves znesek; ali rečejo mu, če noče vzeti, naj se pa z njimi pravda; eden gospodov mu celo reče, da če bi tudi s pravdo več dobil, bi moral pa doktorja plačati. Dolgo premišljuje, kaj bi storil; na eni strani vidi zapeljivi denar, na drugi vidi pa svojo revščino; pred oči mu stopi upnik, kteri mu je bil vo-liče na upanje dal, in ki mu jih dalje ne bo hotel več upati; v duhu tudi vidi pozebljino na njivah, in da bo mogel mnogo jarine sejati, kar pa brez denarjev in voličev ne bo mogoče. Vzame tedaj denar, pobotnico podkriža, in — 413 gold. zgubi, ker, ko je potem pravičnega gospoda doktorja šel vprašat, če bi bilo mogoče unili 413 golti, dobiti, mu odgovori, da to sedaj ni več mogoče.
Kaj je nesrečnežu sedaj početi? Rekel boš, ljubi bralec: saj ima 887 gld. Ali vedi, da je moral precej voliče plačati; zgorela živina ni bila vsa njegova, moral je plačati dolžnike in malo novcev mu je ostalo. V svojih gozdih nima lesa za hišne stole in zvedenci trdijo, da 1G00 gold. ne bo dovolj, da bi vsa poslopja postavil v prejšnji stan. On gre tedaj po domači fari lesa prosit, po bližnji okolici pa hodita dva poštena moža, da bi nekoliko zrnja za delavce izprosila. Ali komaj prideta moža v Mengeš s spričalom, da resnično za pogorelca pobirata, ju žandarja primeta, in v Kamnik li kantonski gosposki peljeta, ktera pa ju kakor hudodelnike ukaže zapreti. Ko ju žandarja po Mengešu tirata, ju ljudstvo za goljufa ima in zaničuje. O ubogi kmet, kam se hočeš tedaj obrniti? Prosimo milosti, da se predrz-uemo njegovi sosrenjčani za-nj prositi; ker srno slišali, da tržaška zavarovalnica vsako leto neki znesek velikega svojega dobička, kterega od zavarovanih pohištev dobiva, mi-lostljivim škofom za dobra dela in za revne cerkve odpošilja. Če je to resnica, prosimo, naj milostljivi škof ljubljanski usmiljenje imajo z imenovanim pogorelcem, ter mu nekoliko unega denarja podarijo*).
Vi pa, slovenski bratje, ko bi se kteremu izmed vas , enaka nesreča prigodila, prosimo vas, naznanite dragovoljno, da vemo, ktere zavarovalnice z ubogim kmetom pravično ravnajo, in ktere ne; da bomo vedeli, kje svoja poslopja ognja zavarovati, kje pa ne.
Mnogo srenjeauov ihanskili.
Domače norice.
V Ljubljani, 20. maja.
(Presvitli cesar) so se peljali v soboto okoli ene ponoči memo Ljubljane, vlak je na kolodvoru le nekoliko minut postal. Vsa-koršen sprejem je bil strogo prepovedan — ne po cesarju menda, ampak po naši vrli policiji in deželni vladi, ktera se je bala, da bi prebivalstvo ljubljansko ne privrelo na železnico ter po gromečih živijo-klicih nc pokazalo, da je Ljubljana slovenrko mesto. Zato so bili vsi vhodi zastavljeni po policijskih stražah, ki niso nikogar pustile na kolodvor. Ali to nič ne pomaga, Ljubljana je že cesarju večkrat pokazala, da je slovensko mesto, dasiravno jo nemčurji vedno z nemškimi barvami mažejo.
*) Ako bi kdo za tega trpinčenega rojaka blagovolil kaj darovati, bomo z veseljem sprejeli. — Morebiti bi tudi kaj pomagalo, ako bi se vsa dogodba zavarovalni družbi naznanila; no mara sc vendar kmeta usmili in mu da, kar mu gre.
Vred.
tfCjjt" Današnjemu listu je priloženo pol pole.
Prilopra „Slovoncu" stev. 58.
(ObČni zbor Matice slovenske) seje včeraj 10.1.111. vršil v najlepšem redu. Vodil gaje odbornik gospd Peter Kozler, ki je v svojem nagovoru do zbranih omenil dvoje najbritkejših zgub za društvo, namreč predsednika dr. Coste in podpredsednika dr. Vončine. — Iz tajuiko-vega poročila zvemo, da ima društvo 2281 udov, med temi 40") ustanovnikov, 1879 pa letnikov. — Blagajnik g. Ivan Viihar bere računski sklep za X. Matično leto, t. j od 12. avgusta. 1873 do 13 septembra 1874, iz kterega je razvidno, da ima družba 59887 glg. 81 kr. premoženja, med tem v obligacijah 38460 gld. — Proračun za XI. leto, t. j od 1. julija 1874 do konec junija 1875 kaže dohodkov 5221 gld. G5 kr., po odbitih stroških (1280 gld.) ostane zaizdavanje knjig 3941 gld. G5 kr. Zbor odobri proračun, za pregled računa se volijo po nasvetu predsednikovem gospodje F. Ravnikar, J. Pfeifer iu Žagar. — Dr. Vošujak želi, da bi Matica starejše knjige, ki v družbeni knjižnici ostajajo, razdeljivala knjižnicam gimnazij realk iu učiteljskih izobraževališč. Blag. Villiar odgovarja, da se to že tako godi, in učitelj Močnik toži, da učitelji le slovenske knjige hočejo zastonj imeti, nemških si pa iz vseh kotov za denar naročajo. Če pa kaka šolska knjižnica pristopi k matici, se ji tako že prejšnje knjige zastonj dajo. Narodna šola jih vedno več dobiva.
Dalje sklene zbor, da se ima odslej za izdavauje knjig razpi-avati konkurz in se delo izročati onemu, kdor ga bo za liižo ceno pre vzel. Dr. Vošnjak želi, da naj se Matično leto pričenja odslej s 1. januarijem, tako da bi XI leto'trajalo od 1. julija 1874 do zadnjega decembra 1875. Predlog se sprejme in odboru prepusti zarad vplačevanja udov skleniti in po časnikih naznaniti posebno določbo. Dr. Karol Bleiweis priporoča odboru, naj bi tam, kjer doneski reduo ne dohajajo, premenjal poverjenike in sploh skrbel za reduo vplačevanje kolikor mogoče. Potem je volitev 11 odbornikov. Oddanih je bilo 3iG glasovnic, in voljeni so skoro enoglasno po „Slovencu'- in „Novi call ' priporočani kandidatje, namreč gospodje: dr. Jan. Bleiweis, prof. Tušek, prof. Vavrft, prof. Wiesthaler, Fr. Ravnikar, dr. Ulaga, grof Barbo, Stegnar, Urbas, Svetec in Jos. Gorup. — Za temi sta največ glasov dobila gosp. dr. Šust v Trstu 12, iudr. Gregore v Mariboru G.
Predsednik se konečno zahvaljuje zbranim in izreče nado, da se bodo drugo leto zopet vsi veseli videli.
(Občni zbor delničarjev banke „Slovenije") bode 31. maja t. 1. popoldne ob štirih. Delničarji, kteri so 15% medčasne liste vplačali in se občnega zbora vdeh žiti žele, se opozo-rujejo, da medčasne liste do 25. maja t. 1. v bankini blagajnici vlože in si izkaznice (Legitimationskarten) preskrbe.
Kavnateljslvo banke „Slovenije".
(Odlikovanje.) Med dijaki, kisov Gradcu zavoljo znanega rogoviljenja bili javno karani ali posvarjeni, je tudi sin glavnega nernčur-skega agitatorja direktorja Mahra.
(F Sinek) k pevski slovesnosti se je peljalo iz Ljubljane okoli GO oseb, po večem „Sokolci", ktere so bratje Hrvatje zopet navdušeno sprejeli. Slovesnost je bila velikanska Slovencem, ki so se v torek vrnili nazaj, bo Sisek v prijetnem spominu ostal, kakor Zagreb. „Sokol" je Sloveuce po vsem dostojno zastopal, čvrsti mladenči so se Hrvatom vrlo prikupili.
(Dr. Schrey.) Tik pred koncem zadnje seje deželnega zbora kranjskega je parlamrn-
trični razgrajač in razposajenec dr. Schrey, astopnik ljubljanskega mesta, s svojim dolini jezikom narodni stranki tako presedal, a je večina njih zapustila še pred sklepom dvorano in je zbor komaj komaj še mogel klepati. Kaj pa je dalo povod temu? Čujte! Poslanec Murnik je poročal o svojem nasvetu, naj deželni odbor kmalu spravi dolenjsko že leznico in ouo od Trbiža do Potabla pred državni zbor. Ura je bila že pozna, nihče ni mislil, da je o tem predmetu še kaj govoriti treba, a dr. Schrey, ki menda misli, da ima človek, zlasti če je poslanec, jezik zato, da i povsod brusi in vedno čenča, vstane in govori — o teh železnicah, mislite? Kaj še! Z navadnimi frazami jame vdrihati po narodni stranki ter ji očita dogodbe na Janjčah, na Ježici, v Vevčah, posebno se pa jezi nad njo zarad tega, kar se je zvonarju Sauiissi zgodilo. Ali je to v kaki zvezi s predlogom zarad že-eznice? Gotovo v nobeni. To se je zdelo tudi narodni stranki, zato je zahtevala, naj predsednik opomni govornika, da ostane pri tem, o čemur je govorjenje; ali predsednik pravi, da ne ve, kako bo dr. Schrey to vse v zvezo spravil s tem, o čemur je razgovor, toraj ga ne more ustaviti. Na ta odgovor pa je šla večina slovenskih poslancev iz dvorane, ostalo jih je le še G (kajti dr. Razlaga ne štejemo med slovenske poslance po vsem tem, kakor se je zopet zdaj v zboru obnašal, ne štejemo ga celo ne med poslance, ker svojih volilcev ne zastopa.) Prav so storili, da so šli, kajti nevredno je vzvišenega poklica po narodu voljenih deželnih zastopnikov, da bi poslušali insulte in razgrajanje de-želnozborskega „rekruta" dr. Schreya, kteri misli, da je deželna zbornica „glassalon" v kazini. Res, birokratična in nemčurska stranka ljubljanska sme ponosna biti na tega svojega zastopnika, kteremu je, kak- r se vidi, deželna zbornica „turner ali fajerber knajpa". Potlej pa govorite o oliki, pa si volite poslanca, ki še ne ve, kaj je v zboru ljudskih zastopnikov pristojno! Obžalujemo le, da niso vsi narodni poslanci zapustili zbornice; radi bi bili videli, kako bi bil deželni glavar pogledal poslanca svoje stranke, ki bi mu bil po svoji breztaktnosti zabranil skleniti deželni zbor, ker bi potem ne bilo dosti udov nazočih za sklepanje in zborovanje. Če bi bil dr. Schrey angleškem ali kakem amerikauskem zboru tako govoril proti večini ali tudi manjšini, gotovo bi ga bili ven vrgli. Kdor se tako obnaša, sam sebe sramoti.
(Ljubljanski porotniki) novoizžrebani za sesijo meseca junija so sledeči gg: Jak. Bile, mlinar iz Bistrice; Andr. Debevec, hišni posestnik, Fr. Debevec, hišni posestnik oba iz Ljubljane; Ant. Dckleva, jirhar iz Postojne; Jan. Dornik, kmetovalec iz Podhoma; Jurij Drašler, kmetovalec iz Paše; Avg. Gützl, hišni posestnik iz Ljubljane; Fr. Juh, kmetovalec iz Litije; Pet. Kirhmajer, krčmar iz Rateč; Fr. Klobčar, hišni posestnik, Jan. Komar, hišni posestnik, oba iz Ljubjane,v Anton Knatiič, po sestnik iz Šmartnega; Jan. Korošec, kmetovalec iz Rodohove vasi; Jan. Korče, posestnik iz Ilotederšice; dr. Jos. Kozler, hišni posestnik iz Ljubljane; Jos. Košir, posestnik iz Žej Ant. Lenassi, posestnik iz Sajovč; Jer. Lončar, kmet iz Žganje vasi; Jan. Lukman, trgo vec, Jos. Lukman, hišni posestnik, Kmerik Mayr, fabrikant, vsi štiiji iz Ljubljane; Anton Mazek, posestnik iz Sapa; Alojzi Pavšin, hišni posestnik iz Ljubljane; Jos. 1'istov, posestnik iz Dovjega; — Dom. Pupis, kmetovalec i/, spodnje Košane; Jan. Rupnik, kmetovalec iz
Črnega vrha; Jan. Rus, posestnik iz Stranske vasi; Ant. Salmič, sen. krčmar iz Postojne; Fr. Škofic, posestnik iz Imovca; Ant. Šušteršič, fužinar iz Kamne gorice; Mat. Treun, trgovec iz Ljubljane; Ant. Urbanec, kmetovalec iz Zadrage; Ant. Ursič; kmetovalec iz Podgrada; Mat. Zadnik, kramar, Jos. Zelen, kmetovalec, oba iz Senožeč. Za dopolnilne porotnike pak gg: Edv. llohn, hišni posestnik, Mart. lvane-tič, dež. odb. knjigovodja, Mat. Jeras, hišni posestnik, Jos. Kagnus, hranilnični uradnik, Jak, Kobilca, hišni posestnik, Fil. Koder, fiišni posest., Mart. Petrin, hišni posestnik, Jos. Regali, hišni posesnik, Jos. Robič, krčmar, vsi ti iz Ljubljane.
(Dražba muricodolskili goved) na Štajarskem iz državne subvencije nakupljenih, v soboto je bila — kakor „Nov." pišejo — živahna. Prodanih je bilo 3 bikov in 19 telic; izklicana polovična cena se je vrtila od 24 do 75 gold., ki pa se je po dražbi dognala na 31 do 92 gold. Eenega bika (z dvema telicama) je kupil grof Margheri v Otoču, druzega gospodar Hočevar v zgornjem Brniku, tretjega pa gospodar Hribar v Čirkušah v Tuhinji, — telice so šle na več krajev ljubljanskega, kranjskega in kamniškega okraja. Ker je v poprejšnjih letih prišlo že mnogo bikov žlahnega muricodolskega plemena v našo deželo, naj bi gospodarji, ki so pri sobotni dražbi telice kupili, si prizadevali, da pridejo s svojimi telicami do bika istega plemena in si tako zaredč čisto (neme-šauo) kri.
Eazne reči.
— V Postojno se je binkoštni ponedeljek pripeljalo od vsi h strani čez 4000 oseb. Gnječa je bila velika. Postojna se je pri slovesnosti kazala kot slovensk trg, le oskrbništvo jame je, kakor vedno, nemškutarilo in senožeška pivovarna svoje pivo tujcem in domačim priporočala v laškem jeziku. V Ljubljano se je nedeljo pripeljalo precej tujcev, ki so na potu v Postojno en dan tu postali. V ponedeljek je šel iz Ljubljane poseben vlak do Postojne, ki pa ni mogel sabo vzeti vseh, kteri bi se bili radi peljali k slovesnosti. Južna železnica bi morala pač skrbeti, da bi imela za take prilike dovolj vozov; to bi bilo nji in občinstvu v prid.
—	Umrl je č. g. Valentin Orožen, župn. v pokoji, star 67 let.
—	Umrl je 15. t. m. po dolgi bolezni France Kovačič, pridni sluga katoliški družbi,
ter zapustil za seboj spomin poštenega moža. Ko naznanjam to žalostno vest njegovim znancem in vzlasti udom katoliške družbe ter ga v spomin in molitev priporočam, pristavljam še, da je pisarnica katoliške družbe odprta vsaki dan, tudi ob nedeljah in praznikih, od pol enajstih do poldneva. Vljudno prosimo ude, da bi ta čas potrudili se v pisarnico, ki imajo še plačati letne doneske, kajti mnogo jih je že od časa zadnjega vplačevanja premenilo svoje stanovanje. S to vljudnostjo toraj prihranijo veliko nepotrebnih potov in popraše-vanja.
Za odbor katoliške družbe
M. Močnik.
—	Učiteljske službe so razpisane: 1) v Frauheimu s 550 gld. plače in stanovanjem, 2) v Brezulah s 550 gld. in stan., 3) v Cezanjovcih s 550 gld. in stan., 4) nadučitelj-ska služba pri sv. Mariji v puščavi s 650 gld. in stan., 5) podučiteljska služba v Smarji s 480 gold.
—	S o m b a t e 1 j s k i škof sicer trd mad-jar, je letos prvič svojim slovenskim vernikom poslal slovensk pastirsk list, naznanjaje jim sveto leto.
—	K u m e moj dragi! Bila sta dva kuma ali botra, eden premožen pa skop, eden ubožen pa dober. V mestu se snidete nju ženi in premožna povabi ubožno na cerkvanje ali na žegnanje. Kedar ubožna pride domu, pove možu, da sta povabljena in da toraj pojdeta. Napravita se iih pot, na žegnanje k bogatemu botru, in ko sta že blizo njegovega doma, priteče jima sinček bogatega botra naproti ter pravi: „Boterček, mi pa imamo veliko veliko makovo potico spečeno na mizi, dolgo dolgo klobaso in piva vrč velikanski na polici v veliki izbi." Boterček ubožen podari sinčku krajcar.
Ko pridejo v hišo, se pozdravijo in premožni boter reče: „Oh! ko bi se bil vaju nadejal, dal bi bil kaj pripraviti, tako pa nimamo zdaj nič." „Kaj to, pravi boter ubožni nato, nisva prišla k vam se najest ; posedimo nekoliko in potem pojdeva. Čez nekaj časa začne ubožni boter pripovedati: Če bi vi verjeli, kaj se mi je danes na potu primerilo. Na stezi je ležala kača dolga dolga, kakor tista klobasa, ki jo imate pripravljeno v kamri; jaz popadem kamen tako velik, kakor tista vaša makova potica, in tako priplazim kačo, da izcedilo se je iz nje sala, kolikor imate vi piva v vrču tam na polici."
Bogatin je bil kakor okamnel ne vedoč, kako to, da ubožni boter vse ve; čez nekaj časa pa se spametva in pravi ženi svoji: , No Julijana 1 prinesi prinesi kaj za zobe in pošlji po koj piva, da se pokrepčamo." Botrica bogata začne hote ali nehote znašati, kar so imeli, in so jedli in pili, in kolikor niso mogli, sta pa ubožna botra dela si v žepe, da sta prinesla nekaj seboj celo domu. —
—	Modri sodniki. V malem mestu so bili dva hudodelnika k smrti obsodili. Oui pa, ki je bolj zaslužil obešen biti, je zbolel. Od začetka je bilo sklenjeno, da bo drugi popred obešen; ko je pa prvi zbolel, rekli so sodniki: „Da ne bo hudodelec — pred svojo smrtjo umrl, naj bo prvi obešen."
—	Dobri izgovor. Kmeta je bil sosedov pastir, mali deček, zelo zjezil; tekel je za njim, ali ker ga ni mogel doteči, obstal je ter djal: „Pojdi sem, deček, moram ti nekaj važnega povedati." Ali pastir se odreže: O ni treba, da bi otroci vse v&leli."
—	Dvomljivost. Nališpan gospodič je pripeljal svojo nevesto pred oltar, da bi duhoven blagoslovil njuno zavezo. Duhoven nekoliko časa dvomljivo pogleduje ženina in nevesto, na zadnje pa pravi: „A predno vaji poročim, vprašam: Kteri je pa prav za prav ženin?"
Prihajajoči in odhajajoči železnici) i vlaki v Ljubljani.
Južno železnim. Iz Dunaja poštni vlak ob 3. uii 4 min. popoldne. (l ,, brzoviak ,, , ,, hitri pošt vi. „ , ,, zmešani vlak ,, Iz Trsta brzoviak „ „ poštni vlak ,, „ hitri poštni vlak „ ,, zmešani vlak (Brzoviak! stoj6 po 4 min., navadni vlaM po 10 min., zaešani po pol ure.)
Rudolfovn (gorenjska) železnica.
Odhajajo na dan po3 vlaki; pri i ob:).uri 55 min. ponoči.
drugi,, 10. ,, »O ,, dopoldne, tretji ,, 6. „ 35 „ popoldne Prihajajo pa trije: ob 2. uri 36 min. ponoči iz sv. Valentina.
„ 7. „45 „ zjutraj „ „ „ „ (1. , — „ „ od Lesec.
fi,	„ 8 „ zvečer.
2.	,,	48	„	ponoči. 9.	„	17	„	zvečer.
10.	„	31	.,	zjutraj.
12.	„	67	„	opoldue.
3.	,,	43	,,	ponoči.
4.	„	45	„	zjutraj
Umrli so:
12.	maja. Viktorija Černe, delavca otrok, 4 1,, za pljučno sušico. — Marija Letncr, dekla, 69 I., za naglim krvotokom. — Ivana Anžic, tes. in pos, otrok, 10 dni, za krčem.
13.	maju. Marija Jovak, posest, žena, 72 I., za oslabljunjem. — Katarina Kopel, sob. malarja žena, 57 1., za oslabljenjem, — Marko Simčič, hlapec, 21 1., poškodovan.
14.	maja. Marija Dolničar, gostača vdova, 03 1., za trebušno vodenico. — Lenka Lešnjak, brunjevca otrok, 1 in., za krčem.
15.	maja. France Kovačič, vpokojen nadzornik, 67 1., za oslabljenjem. — Terezija Papes, kurjača hči, 10 1., za vročinsko boleznijo. — Po Iona Klemene, šivilja, 38 1., za splošno vodenico. — Janez Kocijan delavca otrok, 4 1., za možg. oslabljenjem. — Albert Golob, gostača otrok, 5 m., za slabostjo. — Žiga lleck, inarker, 19 1., za čevno sušico.
IG" maja. Janez Andcnvald, hiš. pos. otrok, 2 1., za vnetjem vratu. — Primož Smrekar, dni-nart 60 1., za možg. oslabljenjem. — Marija Ki-kclj, konclukterja žena, 57 1., za rakom.
17. maja. Vincr.nc Pleško, tiskarja sin, 9 1., za pljučnico. — Jože Hor, pisaČ, 47 1., za pljučno sušico.
Eksekutivne dražbe.
Na Štajarskem 22. inaja. Anton Hribernik-ovo v Liudcku (2900 gl.). — Miha Selič-evo v Orešnjicali (823 gl.). 24. maja. Martin Črnclič evo v Pišeeah (2802 ) 22. maja. Jože Jezernik ovo v Spod. Iludini (5578 gld.)
DeimrNlvriie cene. 18.
maja.
Državni fondi.	Denar.l
5°/0 avstrijska papirna renta . . . .	70 16] 70.25
5°/0 renta v srebru..............74 40 ' 74.5')
Srečke (loži) 1854. 1..............104.25 104 75
„ „ 1860. 1., celi.....112.— 112.25
„ „ 1860. 1., petinke . . .1 16 25 116 76
Premijski listi 1864 1.,............137.50 137.75
Zemljiščine odveznice.
Štajarske po 5%................93,- 94,—
Kranjske, koroške in primorske po 5°0	86.50 — .—
Ogerske po 5%........8i'— 80.25
Hrvaške in slavonske po 6% ....	80 75 80 75
Sedmograške po 5% ............78 — 78 50
Delnice (akcije).
Nacijoualiie banke..............964 — 966.—
Unionske banke ........114.65 115.25
Kreditne akcije........234.— 234 50
Nižoavstr. eskomptne družbe ....	800.— 805.—
Anglo-avstr. banke.......136 50 136.75
Srečke (loži).
Kreditne po 100 gld. a. v. .	164.24 j 167.75
Tržaške „ 100 „ k. d. .	109 - 109.60
„ ,, 50 „ „ „ .	54 50 55 —
Budenske „ 40 gld. a. v. .	27.75 28 60
Salmove „ 40 „ „ „ .	36 75 36 60
Palffi-jeve „ 40 „ „ „ .	27 75 28,-
Cla.y-jeve ,, 40 „ „ ,. .	27 50 28 —
St. Gciiois „ 40 „ „ „ .	27.50 28,—
Windischgriitz-ove „ 20 ,, ., „ .	21 25 21.50
Waldsteiu-ove „ 40 „ „ „ .	22 75 23.75 Srebro iu zlato.
Ces. cekiui . . . •......5.28— ö.ü9 —
Napoleonsd'or..................8.90 8 91 —
Srebro......................102 56 102.75
Telenralične denarne cene 19. maja. Papirna reuta 70.40. — Srebrna r-nta 74.70. — I8601et.no državno posojilo 111.80 — Bankine akcije 962 — Kreditne akcije 235.75. -'London 111.30 — Srebro 102.65.— Ces. kr. cekini 5.28. — 20Napoleon 8.89.
mM Dozori
Zavarovalnica „Minerva" zavaruje po najnižji ceni proti Škodi po toči za gotove premije ali pa proti menjicam.
Ravnateljstvo za slov. dežele
Janez Jereb.
Pisarna v Ljubljani na Starem trgu hiš.-št. 155.	(37-2)
bilo z nujboljiin uspehom upotrtbljevano.
T« čaj čisli celi organizem; preišče, kakor nobeno drugo sredstvo, dele celega trupla iil od-vruo i z njega po notranjem upotrebljevanji vse nečiste za bolezen nabiane re i; tudi je učineh gotovo ustrajajoč.
Temeljito ozdravljenje protina, revma-tizma, otrofjih žil in zastaranih trdovratnih bolezni, vidno gi.oječih se r. n. kakor vseh spušajev pri spolnih boleznih in po koži, mazoluv po telesu aH po licu, lišajev, sitilitičnih inn.
Posebno ugoden \speli je imel ta čaj pii zagnji tenji jeter in vranico, e. ako pri zlati žili, zUteuici, silt.em bol. nji po čutnicah, kitali in udih, potem pri tišanji v želodcu, vetrovih, ziporu, vodnih nadlogah, močenji, moSkem oslabljeuji, toku pii ženah itd.
Itole/.ni, kakor bianioiji, žlozni otok, ozdravijo naglo iu tein Ijito, ako se pije čaj liepreneh-ljivo, kajti on je hladeče sredstvo, ki raztopi in žene scavnico. Celi kup spričeval, pripoznavaluih in pohvalnih pisem, ki se tirjanc zastoi j dopošiljajo, spričujejo resničnost zgorij navedenih razlogov.
V	dokaz rešenega navedemo tukaj vrsto pri-poznavalnih pis< m:
Gospodu Franju Wilhe'mn, lekarju v Neunkirchen»u.
V	Sparnsdorfu pii Assigu ob Elbi 18. 6kt. 1874.
Vaš* blagorodnost! Šest let že sem trpela
najhujše potične bolo ine na nogah, p i nisem dobila nikjer nobene pomoči. Ko sem dobila slučajno Vaš izvrstni čaj za čiščenje kr.i in ga pridno pila, sem k mojemu veselju precej čutila, da lili ponriga, kajti hude bolečine so toliko ponehale, da sem sc vsaj mogla p-osto gibati, v telesu pa sem ču ila tako zdravje, ki.koršncga žalibog! se že več let nisem veselila.
Ker scin trdnega prepričal ju, da me bo Vaš zdravilni čaj popolnoma ozdravil mojega trpljenja, Vas lepo prosim, pošljite mi po pošti še en paket Vašeg.i čaja za čiščenje krvi.
Nadjaje se, da bom, kar želim, kmalo dobila, se p dpi«em spoštovanjem
M, Ana Thiele. soproga tesarskega mojstra.
Gospodu Franju VVilhelmu, lekarju v Ncuiikirchen-u V Kirchbcrgu ob Wag'.imu 29. okt. 1874.
Pošljite mi s poštnim povzetjem prej ko mogoče dva zavitka po 8 porcij čaja za čiščenje krvi; ini prav dobro de iu moja bolezen je že inuogo zboljšana.	Spoštovanjem
Alojzij Figlmtiller.
Gospodu Franju Wilhelmu, lekarju v Neunkirchen-u.
V liitiboru pri Šiška-M;,li Tabor 20. uov. 1874.
Častiti gospod! Ker se jo Wilhelmov faj pri moji ženi, ki jo bila že čez 20 let bol"a prav dobro obnescl, so obračam zopet do Vaše blago-roduosti, da mi pošljete tri pakete proti poštnemu povzetju.	Spoštovanjem
(18 — 11)	Jožo lleihal, kmetovalec.
Svarimo pred ponarejanjem iu sleparijo.
Praii Wilhelmov antiartritični aiitiiovmatičui čaj za čiščenje I rvi se dobiva le iz prve mednarodne fabrikacije Wilhelmovega antiartritičnega antirevmatičnega čaja za čiščenje krvi v Neunkirchenu pri Dunaji ali v mojih časnikih navedenih zalogah.
Zavitek, v 8 obrokov razdeljen, po predpisu zdtavuik i pripravljen, s podukom v različnih jezikih 1. gld., posebej za kolek iu zavoj 10 kr.
Na ugodnost p. n. občinstva so pravi Wilhelmov antiartriti'ni antirevrnati'ni čaj za čiščenje krvi tudi dobiva: v Ljubljani pri Petru Lasniku; v Postojni, pri Jožefu Kupferschmidu; v Celji, pri Baumbachu, lekarju, Francu Rauscherji, lekarju in Karolu Krisperju; v Gorici p iFranzonič-u lekarju; v Celovcu pri C. Clementschitschu; v M ari b o r u Alois Quandestu ; v Prassbergu pri Tribucu; v N o-v u m m c a t. u pri Dom. Ricoli-u ; v Beljaku pri Matevž Fürstu; v Varaždinu pii dr. A, Hulterju iokatju.
Vsled Nj. Vel. Nuj visoka povelja poperponare-jenje zavarvano. Dunaj 2M. marca 1871.
S privoljenjem e. k. dvorne pisarno vsled sklepa na Dunuji 7. doc. 1858.
kar je od prvih medicinskih avtoritet
Evrope
Pravi
W i 1 h e1 mov
nntiarlritični antirevniiiliini
caj za čiščenje krvi.
(čisti krv zoper protin in revmatizem)
je kot
spomladim zdravljenje
edino gotovo zdravilno krv čisteče sredstvo,