44. ttevllka. U LJiilillinl v jralo. 24. februnrla 1909. XL1I. leto. »Slovenski Narod" velja: t Ljubljani najdom dostavljen: v upravniitvu prejeman: l»lo leto.........K ^4-— ćelo leto.........K 22*— pM leta.........„ 12-- pol leta..........11- Jcnt leta..........6*— ćetrt leta..........5*50 «t mesec........, 2-- na mesec........9 190 Copisi naj se frankirajo Rokopisl se ne vračajo. Uredništvo: Knaflove ulice St. 5, (1. nadsttopje levo), telefon it 34. lzhaja vsak dan zvećer izvzemSi nedelje in praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. UpravnlStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. -------------------- Posamezna številka velja 10 vlnarjev. ------------------- Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlsfcama" telefon it. 86. .Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: ćelo leto......... K 25*— Ceio leto.........K 28*— pol leta......... , 13'— . ., . . _ , četrt leta......... " 6*50 za Amenko in vse druge dežele: na mesec. . . . . . '.I '.! ! I 2*30 ćelo leto.........K 30.— Vprašanjem glede Inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali Aamka. Upravnldtvo : Knaflove ulice 5 (spodaj, dvorišče Ievo), telefon #t. 85. Slovenci - „uelefeftijolcr. Reski »Novi List« je priobčil iiretoklo nedeljo pod zgorajšnjim naslovom ta-le aktualni članek, ki ira priporočamo zlasti prijateljem iz kkrikalne stranki*, naj ga pazno preči tajo: j »Za Hrvatsko Češka; za Češko ovo tuđi Slovenska.« -Slovenski Narod« je protekli j»etek priobčil z Dima ja z debelim i (-rkami tiskano brzojavko, ki slove: >Iz najzanesljivejšega vira vani javljam, da je minister notranjih tiel dr. Haerdtl dal deželni vladi kranjski tajen nalog, naj prične s hišnimi preiskavanii pri vseh onih osebah in listih, ki so na sumu, da m> bili v kakršnikoli zvezi s ljub-ljanskimi septombrskimi deinon-straeijami.v Kakor je čitateljem znano, je bila meseca septembra v Ptuju skupščina narodno - prosvetne družbe sv. Cirila in Metoda. Skupština, na kat ero je došlo mnogo dam, bi se završila najvzorneje. Toda v Ptuj je došla j>osebe naročena druhal Xem-cev in nemškutarjev, ki je zborova 1-ce napadala, jili psovala in pretcpa-vala. Pri tem nišo štedili niti dam, na*iprotno, baš te so najhujše napadali, ker se ženske nišo mogle braniti. Ta nastop proti mirnim udele-žencem kulturne skupščino, zlasti pa divjaško postopanje napram damain je izzvalo silno ogorčenje v vsi slovenski javnosti. Kot reakeija na divjaški nap:ul v Ptnju so spontano nastah' v Ljubljani demonstracije proti Neineem in nemeurjem . . . (Nadaljni odsta-vek, tičoč se ljubljanski soptenibr-skih dogodkov. moramo izpustiti, ker nećemo državneiuu pravdniku pustiti veselja, da bi si elanek pri- i hranil za,se. Opomba uredništva.; Po gornji vesti »Slov. Naroda^, ki ima na Dunaju dobro informiranoga dopisnika je ja.sno, da hočejo po šestih mesec ih poskusiti, će bi se iz te povsem pojmljive in izzvane reakcije Slovencev ne dala najiraviti kaka »organ izova na zarota«. A to je prvi korak za »veleizdajo«. Tako bi tuđi naši brat je Slovenci postali »veleizdajalci.< Znano je, da ni bolj lojalnoga in monarhiji bolj vdanega naroda k;i-kor je slovenski. Njihova vilnimst in Injnhiovi i»- že prešla nA polje legende in pruv-Ijice. > Xaj na ni brat je Slovenci ne za-merijo, ako zabeležimo eno tako povest. Xa Dunaju so zvesti Nemci na svetilke obešali cesarju udane ministre, a cesar je pobegnil v Olomuc. Samo Slovenci so ostali mirni. >>Za-kaj se tuđi vi Kranjci ne puntate?« so jih spraševali. »Če nam cesar za-pove, se borno tuđi mi spuntali!« so nrigo var juli oni. Vsa politična zgodovina slovenskoga naroda ni od začetka ustavne dobe ničesar drugoga nego apoteoza do samozataje vodeće lojalnosti, pokornosti in poslušnosti... A kaj so zato dobili? Od svojih pravic ničesar; z mukotrpno potrpljivostjo, ki odlikuje ta simpatičen narod slovanski, so si sami morali priboriti svoje pravice košček za k osekom, a niti od pribor-jenih pravic jih nišo smeli niti polovice obraniti. Sponiinjamo se samo, kako so se bili predstavitelji većine slovenskoga naroda v zadnjih letih angažirali proti narodni polit ik i na Hrvatskom, ki je strmoglavila tujinsko vlado in omogočila, da more sedaj Hrvatska voditi za svoje pravice najljutejšo ustavno borbo. Toda ta politika ni bila po volji gotovim višjim krogom, ki so radi poslušati njeno obsodbo iz slovni i-skih ust. A predstavitelji većine slovenskoga naroda (klerikalei) nišo štedili z obsodbo proti nam, radi tega je tuđi prišlo med njimi in nam i do oštrih sporov, zakaj boli, zelo boli. ako rodni brat iz takšnih motivov napada delovanje, ki je pol no kri-žev in trpljenju, ali tuđi polno uspeli ov in odporne sile. Sponiinjamo se nadalje, kako >o v državnom zboru, zlasti pa v rleie-gacijah tekmovali, da dado svoje odobrenje in svojo pohvalo politiki, ki je v \\saki svoji emanaciji doka/ovala, da je vse drugo, samo ne slova nska. A kaj so dobili brat je Slovenci z;i to svojo sistematično in do&Iedno pripravljenost za vsako večjo akcijo vladne politike boclisi znotranjo, bn-disi zunanje? Avstrijska vlada in ministar zunanjih dol ništa imela zanosijive i šili poslaneev, ki bi bili vse odobrili, za vse glasovali in za vse bili |>i i pravljeni, k.'ikor slovenski. A kot ii;tgT:;r!o za to so dobili sedaj, ko jih narodnostiio najbolj za-| tirajo, na čelo naučnoga in pravosod-| noga niinistrstva dva ministra, dva '. Nenica iz svojih slovenskih pokra-jin, ki sta svojo politieiio kariero napravila v nepomirljivi borbi proti vsomu, kar nosi slovensko ime in slovensko obiležje! To jo bila provokacija, ki jo pri najboljši volji nišo mogli in nišo smeli pokorno kvitirati. Zato so se tuđi pri najpokornejših pristaših vlade slišali oštri in trpki glasovi protesta in nezadovoljstva. A ker se je krivica objestno šopirila tako v Pragi, kakor v Ljubljani, jo bila naravna posledica to krivico koalicija avstrijskih Slovanov (izvzemši Poljake) v zvezo, ki je združila Slovence, Čehe, Hrvate, Srbe in Maloruse v ono veliko kolo, obsegajoče 125 poslancev. Ministrski predsednik baron Bienerth je dobil odgovor z ustano-vitvijo kluba, ki je sodaj najmočiiej-ši v di*žavnem zboru. Avstrijsko slovanstvo, združeno, jako, jo s tem proglasilo, da ni več voljno na svojih slovanskih ra-mah nositi neinške politike. In glej! Takoj so našli na Ceškeni »veleizdajnike« ! Takoj so pričeli s hišnimi pre-iskavami, zaslišovanji in preganja-nji! Toda — ^di tuđi ti moj Brute? — V slovanski »zaroti«, ki ne znači drugega nego slovanski silobran, so se našli tud i Slovenci. Brzojavka »Slovenskega Naroda« kaže, kaj jih za to caka. Monarhiji najzvestojši in najlo-jalnejši narod mora izkusiti strahoto onih istih sumničenj, ki se širijo nad Prago, in ki vise nad hrvatsko-srbsko koalicijo? Zakaj'! Odgovor je, enostaven in jasen: ker narod ni voljan se nadalje pre-našati krivice I Suinničonja, da Cehi in Slovenci težo izveii monarhijo, so tako smeš-na, da v nje ne more verovati niti iiajbolj oinejen sobar, ki sta ga kdaj imela Bienerth in Aehrenthal. Kani pa naj gredo izveii monarhije? Morda v Prnsijo ali Italijo? Tu gre za nokaj drugega! V teli protislovanskih korakih vidimo samo vpliv neko druge sile, ki jo danes v Kvropi odina, ki podpi-ra protislovansko politiko avstro-ogiske monarhije. Zamislimo se malo v to dej-stvo: V Pragi izziva 50 nemških btir- šev s svojim »biunloin« meščanstvo pol milijona duš. Demonstracije, }>rotepi, kri, vsa monarhija je razburkana! Nad Prago se proglasa izjomno stanje — oni potdosetorici pa se ne zabranjuje »bumlati« dočim se isto-časno po drugih niostih pod grožnjo najostrojših kazni ne srne pojaviti slovunski znak, ne sme slišati slo-vanska pesem. Zakaj ne prepovedo »bumla«, ta vzrok vseh neinirov v Pragi? V^prašajte Aehrenthala, ki l>i vam, ako bi bil odritosroen, povedal, da Berolin no daje nobene pomoći zastonj . . . Iz toh simptoinov vidimo, da stoji monarhija na velikom raz-potju: Ali bo njena notranja in zunanja politika jomala v poštev dejstvo, da je Slovanov v tej monarhiji 30 mili-jonov in da tvori jo ti većino? Na to vprašanje so pozvani, du odgovarjajo tuđi Slovani sami, ako bo med njimi več razumevanja, več odlučnosti in nepopustljivosti glede narodnih njihovih pravic ne oziraje se na razna plašila in trpljenja, ki hodo tem ljutojša, čim krepkejša bo njihova sloga in čim silnejši bo njihov naro-mu« govorili o stavkah in obdolžiii N. D. O. v Trstu krumirstva ali stav-kolomstva, je umostno spregovoriti nekaj o stavkah sploh in pa dokazati, da je gornja nhdolžitev po]K>lnd-ma neupravičona. Naravno je, *la ]>rido med delo-dajalcem in dolavcom do konfliktov. Delodajaloc stremi za pomnožitvijo svojega ka]>itala in skuša to doseći deloina s tem, da spravlja svoje |>ro-dukte za drago eeno na trg, v večji mori pa s tom, da slabo ])lačuje dola vce. Kor jo konkurenca vodno voč-ja, vporablja dolodajaloc navadno drugo sredstvo. Tako so slabšajo razni ere delavstva vedno bolj in ko po-stanejo neznosne ter so ne dado od-praviti kompromisnim potom, seže delavstvo po revolucijonamem sredstvu, in to je stavka. Jasno jo, da je treba za stavko moćne in dobro organizacije, ki združuje v sebi će ne colo, pa vsaj ogromno većino delavstva dotičnoga kraja ali podjetja. Potreben jo nadalje kapital za podpi-ranje stavkujoćih in slednjič tuđi v veliki mori ugoden čas, namroč, kadar je konzuin največji in delo naj-bolj nujno. Dostikrat je stavka nekaj škodljivoga n,e le za delodajalca, ampak tuđi za delavea. Lahko pa se rla izrabiti v dobro delavstva, ako ima vsa svojstva, ki so potrebna za zmago delavstva. Poraz delavstva ima žanje neizmerno slabe posledi-ce. Dostikrat je vziok nesreću i stavki tuđi krumirstvo. Krumirji ali htavkokazi so tišti organizirani de-lavci, ki so v svoji organizaciji skle-nili stavko, v odločilnem treuotku pa puste svoje tovariše na cedilu, s tom, da gredo na dolo, da se deloda-jalcu pri kupi jo. To se dogaja v slabih orgćinizucijuh, od katerih člani ne pričakujejo stalno in zanesljive gniotne podpore med ćelo stavko, ali pa v takih organ i zao i j ah, ki nišo znale vcepiti in vzgojiti v svojih čla-nih stanovskega čuta in jim nišo pojasnilo pomena in posledic stavke za oelo delavstvo. Ni treba posebej p-)-ndarjati, da tak i ljudjo škodu jejo do-lavskim interesom. Se hujše zlo p« je, ako se udajo cole organizacijo krumirstvu. Kruinirske so tište organizacijo, ki sklenejo s kako drugo delavsko organizacijo stavko, ko pa so stavka začne ali ko že nekaj časa traja, pa nehajo stavkati in gredo na delo. Tako organizacije so najhujše orožje dolodajalcev proti tištim, ki vstrajajo v stavki. Kakor omonjeno, je ooital Kopač tržaški N. D. (). krumirstvo. Da jo to popolnoma neupravičeno, sledi že iz tega, da se N. D. O. ni nikoli vprašalo za sodelovanje in da N. D. O. z demokrati ni sklepala nikakih i kompromisov, saj jih soc. demokracija sploh ne priznava. Lansko loto so soc. demokrati napovedali v imenu 8000 težakov (l'akinov) stavko, dasi ro imeli organiziranih le 83, — dočim jih je imela N. D. O. že več sto — in to v avgnstu, ko je promet pri-meronia minimalen. Ker so narodni dolavci vedeli, da mora ta stavka končati vsled neugodnoga časa s po-polnim porazom, nadalje, ker so od-klanjali s(kj. demokratski terorizoin, ki jo hotel s 83 težaki napovedati stavko brez sode] ovan ja več stotin hroječe N. D. 0., «o bili proti stavki. Nišo torej hoteli oškodovati dolav- LISTEK. 0 Jtuđentovjhih nlicah. Ljubljanska povest. (Dalje.) Njegovo pričakovanje. da si iz-bere Helena kak samoten kotiček, se ni izpolnilo. Zaj>eljala je voziček na kraj, koder je bilo največ otrok, kor je Franek hotel otroško zabavo vsaj «gledovati, će se jih še ni inogel udeležiti. Kakor jastreb na sv«>j J>len, tako je prežal baron Spinotti, tla bi so mogel približni i Heleni. Toda ni so mu posrećilo. Okrog Heleno m Franeka jo bilo vodno polno ljinli, tako da «e je moral baron Spinotti vedno skrivati. Vendar mu ni bilo ^1; prepriča! se je, da Helena nhnsi na Oradu ljubavnih sostankov iu to K% je pomirilo. »Ljubše mi je, cia hod i som, ka-^r da hi hodila na kak kraj, kjor bi ^ ji lahko približali moški,« jo ro-^ei sam pri sebi, ko je po Heleninom °dhodu zapusti I Grad. Se tišti dan je j)isal Holeni pis-^^v katerom ji je naznanil,da mu je dunajski zdravnik posla I obširno pobilo glede Franekove bolezni. Pi-^ je, da ne more priti k njej na dom, ćeš, da bi to obrekljivi prebi- valei Štnrlentovskih ulic utegnili zo-pet slabo tolmačiti in j>rosil jo jo, naj priđe v mraku za Strolišćo, kjor ji izroči zdravnikovo navoflilo in ji da vsa potrebni«, pojasnila. Upal je trdno, da so Helena od-zove. Poznal jo njeno Ijubezen do Fra neka, njeno željo, pomagati ubogomu dečku do zdravja in račtmal jo, da bo to premagalo vse pomisio.-ke, ki bi jih ntegnila iinoti Helena. Baron Spinotti so ni inotil v tem svojom računu. Njegovo pismo jo Heleno si«er silno razbiirilo in ves dan je onmho-vala, ali naj gro na sestanek ali naj baronu piše, da ji posije zdravnikovo porocilo na dom, toda bala so je, da se zamori Spinotti ju in da konć-no sploh no dobi dotičnoga porocila. Ko se je zmračilo, je rnlela velik plašč in jo vzlie vsem pomislekom šla mi sostanek za Strolišćcmi. Spinotti jo jirišel so pred dolo-čeno uro za Strelišče. Ni se bal, da bi čakal zaman; poznal jo moć, ki si jo jo s poročilom dimajskega zdravnika pridobil nad Heleno. Mirno je Iiodil gor in dol po nerazsvetljeni in popol-noma zapušćeni cesti. Helena je bila točna. S strahom v srcu je hitela na ta sestanek. Ko-maj je bila prišla mimo vhoda v Strelisće, je že naletela na baronu. »Mislil sem že, da čakam zaman,« je dejal baron Spinetti, dasi je prišla Helena ob doloceni uri. Obrnii se je in šla sta nokaj časa molče f>o costi — v temo. »Dunajski zdravnik vam jo pi-saH« jo boječo vprašala Helena. »Zakaj ni dal na pismo mojega oče-ta nobonoga odgovora?« »Toga no vcm,« je odgovoril Spinetti. »Morda ima proveč posla, da bi sestavljal take spise za neznano ljudi. Naposled, saj jo vseeno — jn'sal je in tu je njegovo pismo.« Spinotti jo sogel v žop in je Heleni izroćil obširno pisanje. »Ravnajte se po tem navodilu,« jo dojal Spinetti, »česar sami ne bo-«lete razum cl i, vam raztolmači vaš oče. Lahko bi vam bil to pismo po-slal na dom, a povodati vam moram šo nekaj, česar ni v pismu. Zdravnik naroča, da mora Franek v toplice. Vi ste mi mnogo zaupali, jaz poznam vaše razmore in zato mi ne smete zameriti, če vam nekaj ponudim. Poznam rodovino, ki pojde v kratkem v toplice; če hoćete, vzame ta rodovina Franeka s seboj.« »Prevoć ste dobri — sama dobrota vas je,« je rekla Helena, »a jaz ne morem ničesar reći, saj je naravno, da bo o vaši prijazni ponudbi od-ločil moj oče. Jaz se vam le iz vsega srca zahvalim za vašo dobroto.« Obrnila se je in je hotela iti na-zaj. Spinetti jo je zadržal. »Nikar me še ne zapustite,« je prosil. »Bodite dobri z menoj, gospodična Helena.« »Pozno je že, jaz moram domov,« je rekla Helena in hotela iti, a Spinetti jo je prijel za roko in jo ni pu-stil naprej. Hotela se nm jo iztrarati, a njena moć ni zadostovala. »Pustite me,« je vzkliknila: »prosim, pustite me«. »Helena — kaj se me bojite?« je nežno govoril Spinotti, dočim jo kakor s kleščami držal Heleno za roke. »Saj sem vendar pokazal, da sem vam resnično vdan prijatelj.« »Da — bili ste dobri in jaz sem vam hvaložna,« jo dojala Helena, a so jo neprestano trudila, da bi osvo-bodila svoje roko »ali zdaj vas prosim, izpustito me, jaz moram domov.« »Prej vas no izpustim, dokler mi niste povedal i, kar bi rad sliŠal od vas,« je šepetal Spinetti, ki ga je prevzomala strast. »Saj to ste vendar že uganili, da vas ljubim, da som ves blažen ljubezni do vas. Vse bi storil za vas, nobena žrtev ni tako velika, da bi jo no storil za vas . ..« Spinotti je z eno roko stisni 1 Heleno k sebi, z drugo jo držal njeno roko in je poskusil poljubiti jo na usta. A Helena ga jo z osvobojeno roko pahnila od sebe in mu v tem tronotku, ko je omahoval, iztrgala drugo roko. V istem trenotku je tuđi že stekla. Nič ni pomislila, kam beži, kar tekla je čez travnik ne za-vedajoć se, da hiti proti Poljanski cesti. »Helena,« je slišala za seboj kli-cati barona Spinotti ja, a to je lo po-spešilo njeno korake. Med begom se jo ozrla in zdelo se ji je, da vidi Spi-nettija hiteti za seboj. V blazuem strahu je bežala kar je mogla, dasi ji jo zastajala supa in se je le z nad-človeškim na)M>rom vseh svojih moči vzdrževala na nogah. »Helena«, je zopet čula že prav blizu za seboj in zdelo se ji je, da čuje baronovo težko sopljenje. Pognala se je zopet v dir kolikor ji jo bilo šo mogoče in dospela na Poljansko cesto. Tam je brlelo nokaj svoti Ik in nekaj ljudi je bilo na cesti. Helena je bila v strahu, da ji sledi Spinetti tuđi sem; tekla je ua-prej, dasi je bil Spinetti zaostal in došla vojaški oblečonega gospoda, ki jo počasi korakal proti mestu. »Prosim vas gospod — resite me — varujte me,« je dihnila in se skoro zgrudila pred oficirjom. »Za menoj je tokel . ..« V tem hipu je padel slab svit od svetilke na ofieirjev obraz. »Ah — vi ste — vi — ah, vi me no bode te zapustili.« Z neskončnim veseljem je vzklik-uila Helena to besede, ker je bila v oficiju spoznala ritmojstra barona Plassa. Stisnila se je k njemu, prav blizu, nič ni mislila, kje da je, le v onomer je sepetala: »O, vi me ne bo-dete zapustili.« (Dalje prihođnjlč.) skili inte reso vz nepromišljeno stavko, katerr neuspeh je bil že koj od začetka gotov. In res se je ta stavka vsled neugodnoga časa, premalega števila težakov. vsled pomanjkanja kapitala in po prizadevnnju »rdečega princa« korenito ponesreiMla. Da so ta žalost-ni konec zakrivili le soe. dcmokratje, dokazuje tuđi to, da jim je sodniff drž. poslanee Tomschick vse to ocital in jim odrekel gniutno podporo. Ali je Torej N. 1). O. kruuiirska, ker so ni hotela pridružiti brez nje sklenjeni stavki in oškodovati đelavcev? Pač samo po sfx». dem. logriki! Kopni' jo nnd;»ljo oeital cirju. !Maiidi«*u, da je podpiral drja. Zima-dorija proti stavkujm-im delaveem v aferi »Diilmatia« proti tvrtlki Fabi-jancic* & Komp. — X. D. 0. je hotela odvzoti nezaslužene, visoke dohodke laskom u podjetniku v korist delaveem. Ker bi bil tako prišel Lah ob velike dohodke, je laškt soc. demokrat Pagnini zagrozil namestuiku z generalnim štrajkom, ako tega ne prepreci. Pridružil se mu je tuđi ilr. - Zimadori. Pritisku teh dveh se je namestnik vdal in zahteval od »Dal-matie«, da pogodbo razveljavi, ker bi sicer on izposloval, da se ji odteg-ne državna subvencija- Tako je bila pogodba razvel ja vijena in tako je soc. demokracija pripravila tlelav-stvo ob izdat no zboljšanje gmotnoga položaja. Ktlo je torej tu igral vi opro kruni ir ja ? Kopač je slednjič tuđi trdil, da je dr. Mandič pokvaril soc. dem. stavko v Llovdovem arzenalu. Seve-da je previdno zamolčal. da ta stavka s])loh ni bila napovedana in da torej kako druge organizacije sploh ne briga. Ker je bilo odslovljenih 26 snniljivih delavcev, — ki so bili ob enem strast ni soc. dem. kričači, je sodrug Chiussi ukazal nekemu đecVi-kn, da da predčasno znamenje za de-Jopust. Ker je bila tuđi ta stavku slabo organizirana in se stotiii delavcev, organiziranih v X. D. O. sploh ni vprašalo za sodelovanje, je tuđi ta stavka končala za stav kuj oče sramotno. Gospod je Kopač in dr. so se za-našali na moć svojega terorizma, a ^ so se enkrat zmotili. Ker sami svoje krivde nočejo priznati, so si izbrali N. D. O. za tisto žrtev, na katero sku-šajo zdaj navaliti krivdo krumirstva s svojih rani. Ko bi dotičnim voditeljem jugosl. soc. demokracije skrujni fanatizeni ne bil vzel že vse razsml-nosti, bi bili že davno morali uvide-ti, da je stavka v Trstu brez sporazuma z X. D. O. nemogoča. Radi ver-jamemo, da je za ljudi, ki so bili do-sedaj vajeni le komandiranja s po-močjo terorizma, sporazumno posto-panje s toli sovraženo X. D. O. brid-ko. a »tuđi temu treba se privaditi!« Jocinllzem u teoriji In praksi. IL Večkrat smo ž<* pouiarjali velik razloček med vladajočo atranko in med stranko v opoziciji. Prva je od-govoma za vsak korak, je prisiljena računati z d.-janskimi razmerami in Čuti vsak dan na lastm koti, da je v potitiki pametio le tisto, kar je m> goča Straaka pa, ki se nehaja v opoziciji, lahko špekalira ca ljudske instiuktrt najnižje vrste, obljubnje lahko tretje kraljestvo, zvezde z neba. se šali s stra^tmi ljudske daše, ker končno ima vedao'izgovor: mi vata dobro hočemo, izpolmti vaših želj pa sedaj ne morpmo, ker nismo na krmilu, poSakajt*, pomagajte nam do krmila, in potem boste videli, ka] da znamo in kakšni prijate ji vaših teženj smo mi. V tej smeri grtšila je slovenska ljudska stranka v zadnjih 10 let h. toliko, kar je le bilo mogoče. Sedaj pa je prišel čas. ko naj bi bila be-seda postala dejaoje. Slovenska ljudska stranka je priala do krmila in njena dolžnost je pokaziti, kako bo izpolni'a dane obljnbe. Sedej bo Ču tila stranka, da obljuba dolg dela. Iz tega čuta je izhajala tista nervezaost, tista Vihravoat. s katero je nastopala stranka pri zadajem za sedanju d-želuega zbora Na čelu te nervozno8ti stoji posojilo 10 milijo nov kron, kar pri naših rezmerah srne riskirati le stranka, ki ima vo liloe popolnoma na vrvi. Vendar danes nas zanima posebno neki drug pojav v tej odločno socijalni stranki Vlada je predložila državnomu zboru nacrt zakona o starostnem zavaravanje. To je popolnoma naravno in je bilo pričakovati. Ta nacrt pretresavala je etiketa zaupnikov in strokovnjakov, med katerimi je bil tuđi dr. Krek. Za, ta nacrt delal je dr. Krek propagando po „Domoljuba*. I a ker je imel ta nacrt pri ti v razgovor v poslanski ebornioi, skli-oalo je vodstvo stranke shod kmetov v ljur/ljanskem Unionu, ki naj izreče svoje mnenje o tem nacrtu. Kakor je ob sebi umevno, morali bi kmetje prispevati k cavaro- valnemn fonda b denarnimi donesi i. — N«§ kmet sioer rade volje pladnje za maše. bandera, avonove. ne pa sa učitelje ali oeio ta posle. Med zbra-ni mi kmeti v Uoionu je torej vladala velika nevolja, čuli so se klici, daje kine te duhovSSina zapeljala, da se jim hoče nalagati taka bremena, ki bi jih ne mogli smagovati. Za vod Htvo slovenske ljudske stranke nastal je resen slučaj, izvajati posledioe svojega programa, pokazati ali je pristen njegjv sooijaLizem ia kaklen je v d^jauju. Saj o t^m ni dvombe, da se je tu šio za ljudstvo v najšir šem ponienu beseda. Saj ljudstvo nišo 8 amo tišti kmetje, ki i majo ve5 zemljeknjižnih vlog, polja, travnike, vinograde, gozde, in konje z govejo živiuo. Med ljudstvo s *adajo tuđi kmetje. ki so po lastni krivdi, ali po nezgodan prišli na kant, med ljudstvo spadajo ludi z^sebniki, užitkarji, obu* božani kajžarji in posebno vsled dela in starosti onemogli posli. Pred vodstvom sic venske ljudske stranke je stalo oživotvorjeno socijalno vpra šauje, ki je sedaj najvažaejše za naše kmetske ljudstvo. Ia kaj je stcrilo to vodstvo? Reklo je, da s tem najvažoejSim socijalnem vprašanju nima last nega mnenja, da budo poslanoi slovenske ljudske stranke glasovali tako, kakor kmetje sklenejo. Dr. Šuster-Šič je o sucijalnem vprašaoju omenil le toliko, da imajo kmttje trde butioe. Dr Krek je sramežljivo priznal, da je pisal veS 61aukov v „Domoljubu", v katerih je priporočal starostno za-varovanje, a načeloma je zlezel pred kmeti pod klop ia preden so kmetje dvakrac zavpili, je svoj socijalizem trikrat zatajil. V dvoraui ni bilo ni-kogar, ki bi bil imel pogumy sporno stvar načeloma zagovarjati To ni već taktika, to je politiSen debacle, to j e samoobgla vljenje stranke. Ia niti v „Siovenoua ni imelo vodstvo poguma, natopiti Ijuiem pristnega vina, in zavzeti tisto stališče, ki bi edino odgovarjalo odkritosrč-nosti in — mi žacosti. „Sloveneo" se dela sedaj, kot bi bilo starostno za varovaoje pokopano Ta junak niti ne čuti, kako nedos'edea je, če trdi kaj takega, kako ubija s tem temeljno načelo sv^je stranke, mtrda niti ne Čuti ne, da tiči v takem po sto panj u velik kos hina?šČiue. li to je, kar nam sili pero v rcke Mi smatramo vsako javno glasilo za brezvestno, katero razširja danes mnenje, da se da starostno zavarovaaje za braniti, ali da more stor,ti kaj takega slovenska ljudska stranka Tišti, ki trdi, da bo starostno zavarovanje za brauil je slepec ali šlepar. Tadi sooijalni dogodki imajo svoj evolucijski zakon. I a vsled tega za kona bo prišlo starostno zavarovanje tako gotovo, kakor je prišla splosna vojaska obveznost, zavarovaaje proti ne zgodam, sploŠna voliina pravica za državni zbor in „demokratiziram* volilni red za deželni zbor. V državi ni danes moči, ki bi to zabranila. Z&varovanje bo prišlo, ker je potrebno in ker ga zahteva duh časa in kdor našemu kmetu, če tuđi iz strahu kaj drugega pripoveduje — ta laž?, ali pa je cmejen. Ni pa kmetov prijatelj. Vse kar morejo poslanoi storiti, je, da oblažijo prekida bremena, ki bi morda zadela našega kmeta, ali da sr,var za nekaj Č&sa zavlečejo. Ve2 ni v njih mocVh. Zi starostno zavarovanje sedaiiji parlamentarni položaj ni neugoden — seveda, ca se odstraai ob^trakacija. Kakor hitro bo državni zbor deloval, nacrt tega zakona v poslanski zbornici ne bo naŠel posebnih težkoč. Zanj bodo glasovali vsi ntestni poslano!, prej ko ne vsi Cehi, sooijalni demoferatje, velik del kr5-5aa-aktih secijalcev ia s temi je većina že osigurana. Kdor nima sm'sla za tragiko, ki jo nam kazeta „H apec Jeroej in nje gova pravica" in „Ravček Andrejček" ta ne bo glasoval za ta naŽrt, ali prepr^žil ga tuđi ne bo. Mi to poudarjamo, ker ne smatramo za kori^tao, če se javna mnenja spravlja v napačni tir, poudarjamo pa to tuđi zaradi tega, ker vidimo tu slovensko ljudsko stranko pri delu v vsi ojeni iskrenosti, doslednosti in pogumuosti. Slovenska ljudska stranka je danes na krmilu T.sta komodeost, s katero je dosedaj v kaluem ribarila, je pri kraju. Sedaj bo veSkrat prišla v enak položaj, v kakranem se je nabajala na zadnjem kmetskom shoda v nUaionuu, Ia ko prihodajič priđe v enak položaj, ji priporočamo nekoliko ve5 — možatosti. Delouonle trsouske in obrtne zbornice u 1.1908. Poročilo zborničnega predsedoika gosp. Lenarčiča. če nej se danes v prvi seji le-toSajega leta ozrem na proilo leto, je glede tega razdobja omeniti, da je gospodarska depresija, fcatere priSetki segtjo £s v leto 1907, priila leta 1908 do polnega učinka; njeni ufiinki bo bremenili ves svet, Čeprav ne v vseskoz eoaki intenzivnosti. Ob prestopu v tekoče leto je gospodarska kriia, katere trp kosti smo fiutili tadi v naši domovini posredno in neposredno, vsekakor že presegla najnisjo točko; razvoj gre nagleje, bitreje de pra-mika ekouomski položaj nego avoj čas in upati je, da sa gospodarstvo it. sedanjega naugodaega pole zija prične dvigati po stopom a zopet do zadovoljivib konjuktur Poleg sploŠno neugodnih konjuktur sa gospodarsko uspevanje je c meniti za n a S o trgovino in obrtoost poaebej še maloto-lažliivih pojavov prav v tiđtih krajih, ki so za nas naravno prve važnosti — na Balkanu invOrijentu. Trgovina na*a in naša produkcija s^a v veliki meri prizadeta po uegotovem položaja v Orijeutu in na Balkanu; velike premembe policičnega značaja, ki so nastale eruptivno v polpretek-lem času, in ustvarile v mnogim oziiu dooela nov položal ob sočasaem oja-čenju naoijonalaega čufa ca eii strani, na dragi strani pa rjih gospodarske posledioe ter trajna labilnost v trgovinsko političnih odaoftatih s temi ra^peč&vališči, naravno ne mo rejo gladiti potov proddja'cem naUh provenijenc, ki itak tiamerjajo ob pospeSeni kockurenoi ostaltga inozemstva na stanovitno veČje težave. Predpogoji za obnovitev in utrditev trgovinsko poiitićnih odno-^ajev na Balkanu so bili brezdvomno pred leti ob prestopu v no^o oarn sko ero ceprimerno ugodaejši nego sedaj, ko ie ne glede na vse druge politične zapreke računati negocijan-tom novih pogodb z ojaČenim vplivom agrarnoga življa. ObČutna zaostalost naše d e ž e 1 e glede občil in prometnih naprav nareka nam trajno skrbnost v ta namen, da ^ridob'mo naši deželi vsaj to, kar nam je naj po trebnejše in popolnimo vsaj ono, kar je najbolj nedostatno. Uspehi so leto za letom navzlio številmm prosajam in skrbnemu utemeljevanju le majhni, vsepovsod skoro m ramo žal čutiti, da najdemu le redko potrebno pri-pravljenost na odločilaih mestih v raznih resortih Zbornica je obračala svojo pozoroosi; izbolj sanju poštne in brzojavne službe s pomnožitvijo novih uradov in post nih selov v deželi, zakaj v tem pogledu so mnogi kraji dejansko še v jako zastarelih razmerah. Ugodnosti telefonske službe so nadi deželi vedno Še v jako pičli meri na raz-polago. Ljubljansko lokalno omrežje ia pa medmestne telefonske zveze, ki )ih ima naše glavno mesto, to je vse; vsa ostala dežela še ni deležna tega tako prikladnega občila. Svetoznaui kraji v naši dtželi, lepo napredujo5a letovišča, industri aloo io trgovinsko pomembni kraji pogresajo telefju in pričujejo o trajoem zanemarjanju vitalnih interesov po poštnem erarju. v prošlem letu se je naša zbordea z V3O vnemo zavzemala za sprejetje Postojne iu Domžai v medmestno telefjnsko progo ob soca^ni napravi lokalnih omrežij v teh krajih, zado stilo se je vsem zahtevam, ki so se stavile. Odloćitevo teh projektih. kakor cdtočitev o zgrađitvi telefoaa po Goreujskem je o b t i č a 1 a v trgo-vioskem miDistrstvu. Pri tem opom« nim, da je te tri naprave priporočalo tuđi c kr. poštno ia brzojavno ravnateljstvo v Trsta. Obrnili smo se tadi ponovno do obeh državno-zborskih klabovv utemeljenih vlogah s prošnjo, da pod^irajo te za olajšaoje prometa v deželi tako važne naprave. Zbornica je imela tadi pri* liko, priporoiati zgraditev telefonske proge, ki bi vezala Ljubljano preko Vrhoike ia Logatoa z Idrijo. Iz vedba tega projekta bi znatno odpo mogla sedanjim, zUsti v zimskem Času jako neugodnim prometnim z/e zam Iirije Zbornica je priporočala nadalje napravo telefonskoga omrežja y Novem mestu, glede tega projekta je opozorila, da bi bilo racijo nalno privzeti tadi Kandijo v telefonsko omrežje. Glede železniškega prometa mi je ome nj a ti, da smo imeli ponovno priliko, posredovati pri železniških upravan v interesa ogroženih koristi naših interesentov. Povod posredova nju so dale deloma efektivne disparitete o vozniuah, deloma pa ukrepi železniške uprave. V tem pogledu je bilo moč izposlovati nekaj vpoštevaih prememb. Zbornica je nastopila proti odpravi povratnih vozov-n i o na južai želesnioi in se savsela za ohranitev prejŠnjih oen, odnosno za pri držanje stare uredbe č a s o v -nihvoEOvnio. V tem pogleda z ozirom na fiaančne potrebe prizadete železnice ni bilo možao isposlovati ugodah rezaltatov. Posebej mi je omeniti tarifariČne z a d e v e , ki je daleČ segajoče vaiaosti tako sa 1 e s n o produkcijo, kakor sa tostročao industrijo in trgovino v deŠeli, Klasifikacija lesnih isdelkov, uvrŠČeonh pod pozicijo 17, ni sreČna in slasti ne do- gledno Uvedena Meseoa juniia se ie pa na mah po vsem nepričakovano ie- ; vršil prevrat glede tannranja t e s t o-n o v, tavolet in paoohi na ta na čin, da se je proti uvedeni, leta in leta obstoječi praksi s&htevalo ob na kladanju v zaprte voeove — in edino taka spedioija je vsled kakovosti teh vrst efektivno m< goča — 10% povi-Šek. Naštete vrste so jako važ^n eksporten predmet; povi&anje tarifa je bilo tem občutnejše, ker je nepričakovano zadelo iotei e^ente v Časa pojemajoČe konjunkture. Rse-mera so sa poslej vsled bojkota v TarČiji ia sioilske katastrofe za lesno trgovino le Se poslabAale. V obram-b o ogroženih interesov na*e dež^le se je zbcrnioa takoj obraila do vseh odločilnih mestv ute nieljea h vlogah ter poskrbela za esebno intervencijo. Zilibog do si ej po preteku pol let* to pereca vprašanje ie ni reseno navzlio večkrat ponov Ijeai intervenciji, marveč se se vedDO vrše pri iaterasentih tako slabo zapiaaae „poizvedbe". Ce bi proti pričafcovanju in kljub temu. da se je zadeta tuđi od gotovih merodajnih mes^ priporo-Čala v upoStevauje, ne prišlo do za dovoljive odločitve, utegnejo nastati za to široko lesue obrtaotti usodne posledioe. Tičoč se osebnega prometa na naiib progah, amo obrnili pozoruoet prizadete ž-lezoične uprave na še vedno s'abo ustrezajoči vozni red na pregi Zidani most- Zagreb in predlagali potr>bam pro meta primerno izpopolnitev. Kazoč na slabo f ekveoco je železnična uprava odklouila pomaožitev vezuih prilik. Z zadovoljnostjo pa konstatiram, da je imelo večletno prizadevanje izbolj $ati potue prilike na progi Ljubljana in Trst konČno vendar uspeh: v kratkem času bo na tej progi v obeh smereh pričei voziti nov vlak z itinerer/em, kakor se ga je želelo Tičoč se novih železniških projektov, mi bodi dovoljeno ome cjati, da se je v jeseni vrftila revizija trase za posta veo zago tovljeno B^lo-kranjsko železnico. Ob priliki komi^i-joiialnih razprav je imela zbornica priliko po svojih zastopnikih zavze mati se za gradnjo te proge na naf-in, ki se utegne najbclj s ladat nele z gospodarskim! lokalnimi interesi, marveč tuđi ustrezati prometnim interesom dčžeie Kranjske m države. Izjava, podana prigodom te komisije, je raz-vidaa iz zapidtika ia se giolje v mejah n&Čelnega zborničnega sklepa, prevzeta je tuđi v naša poslovno po ročilo. O tem, da sem imel priliko zavzeti se v železniškem svetu za pravica zborničnih delegatov k^t polnopravnih članov pri takih komi sijah, sem imel že čast poročatt. O ) isti priliki sem v želetniškam svet'i stavil ia atemeljeval tuđi predlog glede predmetne železnice; pred og se ujema s stališčem, ki ga zbornica soglasno zavzema v tem vprašanju. V minolem letu je zbornica kakor prejšaja leta imeia priliko, poid jati izjave, odoosuo p;eilag-.ti po* ročila upravnim oblastvom vseh ioštaLO. So to deloma izjave, ki jih oddaja zbornica od slučaja do slučaja navadao ob prilikah, ko gre za pojasuitev raznh trgovsk h obrtaib in iudustrijalnih predmetov. Napreda joči razvoj povzroča s-impos bi, da se tovrstni, rekel bi, teko5i posli maeže redno od leta do leta, prav tako, ka kar se veduo množi delo v zbornioi vsled tega, ker se tud; dragi uradi ia javni fafetorji vedao češće obračajo v najraz'ičapj^h zadevav do zbornice. Gios tega dela je najnega značaja, odpravljaci je torej treba te posle predsedništvu m tajuiševu Ruuiiese samoposebi, da narašča v zboroioi informativna slažba, v vedno obilnejSi meri se obraCajo interesentje do zbornice pismeno ali še češće osebno. Vodilo bi preveč v detajl, če bi se hjtel tadi le karzorično docakaiti posameznih strok sborničnega delo kroga. Naj cmenim le nekatere po g'avitae stvari, s kat^rimi seje zbornica pecala preteklo leto Zbornica je podala priporočilno izjavo glede ustanovitve obrtnega so-disča v Ljubljani in njega uredbe. Potrebo take institucije je podprla s statistični dati, ki kažejo steviluost obrtnih in trgovskih podjetij iamuo žeče sa Šbevilo uslužbenoev. Predlagala jet naj delokrog novega sodišča ob-širja mesto Ljubljano in sodni okraj okolica ljubljanska. Ponovno je imela zbornica pri liko zavzemuti stališČe glede vpra-šanj, ki so nastala ob izvedbi zakona o penzijskem zavaro-vanju zasebnih uslužbenoev. Mimo drugih vprašBoj je bilo odlične važnosti vprašanje, kako urediti upravo penzijskega zavarovauja Zbornica ima zavest, da je storila s svoje strani vse, kar je bilo mogoČe, da Z8g)tovi deželi Kranjski lastno deželno mesto s sedežem v Ljubljani. Odločitev je žal ispadla v aasprotju z na Šimi interesi; uspeh je tak, da se je sopet pomnožila sa en slučaj pri-padlost nale delele v obmoČju Trsta. Slabe izkuinje, izvirajoče v drngem obzira is tega, so samoposebi napotil« mnogo največjih interesentov, da so dati prednost nadomestnim zavaroval-nim napravam. Prestopam k vprašanju o orga. niiaciji društva in trgovatv* v obrtnih zadragah in o uredbi ob veznih pomočniikih ickušenj. DotoČil^ obrtne novele so v marsičem iapre-meoila delekn g obrtnih zadrug, po. vekŠala so tuđi njih praktični p men, sagotovivŠi tem t^orbam večjo vpliv-nofctt in veČje sodelovanje v obrtni upravi. Ta okolnost je vzpodbudao vplivala na izvedbo Še mntgokje ne-popolne ali pa ćelo popolnoma nedo-Htajajoče organizacije. Ustanovilo se je v L 1908 dokaj novih eadrug, med nj i mi več strokovnih; inimotega pa se je vzbudilo preoej takih, ki so bile v dolgoletnem mrtvilu, k rednema poslovanju. Zanimanje za organizacijo teh vrst raste; brezd/omno je, da di p< slovaoje pridobilo, če bi imele sa-druge vedao na razpolego sposobuih, pnmerno izvežban h fankoijonarjev. T tem pogledu bi morda ugodno vpiiv*i poseben tečaj, namenjen zadrat« nim fankoijonarjem. Preustrojitev, odnosno pri. lagoditev pred obrtno novelo ob-stoječih sadrug novim duločbam obrtnega reda je domalega izvršena; obilo posla je dala ta reorganizacija, vendar se na vpostevnejSe neprilike ni namerilo. Slo je delo d kaj gladko od rok ob stalui in vneti podpori zadružaega instruktorja. Paralelno s to akc'jo se je iz-vedla uredba obveznih pomoć-niskih preizku&enj zavajence rokodelskih cbrtov last tacija, dasi povsem nova, br z podobne pred-hodne uredbe, ie dovršena in izvedena v dfcželi zado.oljivo. Zbornica si ja pri izvedbi tega vprasanja vzela za vodilo, da treba, urediti te naprave, ki je za prizadete dalekostžie važnosti, praktičnim potrebam primorao ter na način, ki jamči zlasti sa ob a-stveno preizkuševalno kc misijo iočlo in brezpogreino poslovanje Uredba teh preizkulenj je izvržeua na naš u, da posluje poleg zadruža h preizku^d valnih komisij, katerih je sedaj 32 7 deželi, za vse one vajenoe, ki iz tega ali ouega vzroka ne morej» prebiti preizkušnje pri kakŠai zadružni komisiji, oblastvena izpraševalna kc misija s sedežem v Ljub'jani. Ta komisija, kateri uačeluie ravnatelj umetno-obrtne strokovne sole g. Iran Šuoic, vrši preizkuŠoje r^dno štirikrat na leto in njen delokrog cbširja ćelo kronovino. O vplivu te nove ur^db« s» danes ni moČ fce vstvariti defiai-tivne sodbe, upravičeno pa jemaenje, da ne ostane brez ugodaega vph?& na izobr&ževanJ6 obrtnega naraštaja. V tej zvezi bodi mi dovoljno omeniti, da je konoem šol. 1. 1907 8 obnkovalo obrtno nadaljevalno Solo v Ljubljani 600 uČenoev, katerim je prišteti 108 trg. vajenoev v gremij alni soli trg gremija v Ljubljani. Na obrtno nadaljevalnih šoiah i2 Vetrovi Nebo « J ? mm H « 23. 9. zv. 739*7 - 8 3hsl. sever pol obi. 24 7. zj. 739-7 —12"8 .si szah. , 2.pop. 7380| —49 si. jvzhod jasno * i Srednja včcrajšnja temperatura —5 7°, norm. 0 6 Padavina y 24 urah 0 0 mm. ^fl Potrtim srcem javimo v svojem in ^M ^B s ojih otrok imenu vsem sorodni- ^m WM kom, prijateljem in znancem pretužno ^h |H vest, da je n, š iskreno ljubljeni, ne- ^H ^fl pozabni soprog, oće sin in stric, gos- ^| H| pod ^M I ^ln!@ii G&slar I ^M c. kr. sodni of.cijal ^^ ^H danes ob pol 11 uri ponoći po kratki ^M ^H mučni bolezni, previđen s S7. zakra ^H ^| menti, v 38 letu svoje starosti mirno ^M ^H v Gospodu zaspal ^H ^M Pogreb predragega rajnika bode ^M ^M v sredo ob 4. uri pop iz hiše žalo- ^M ^H sti na župnijsko pokopališče pri Sv. ^J ^| Križu v Krškem. ^^ ^m Sveta masa zadušnica se bere v ^M ^m četrtek ob 8. uri v fami cerkvi. ■! ^m Bodi mu blag spomin! 856 HH H V Krškem, dne 22. feb. 1909. B H Jastl Goslar roj Vaga, seprega H ■| — Branko, Vanda, Egon, otroci. H ■| I'rosi se tihe V Ljubljani se dob va po vseh zadevnih t/govinab. 490—8 Kapi ao TOV ati starih, dobro chranjen ih zabojev vsake velikosfci. 894 2 Ponudbe na prvo nfoilovansko ■klidiftče Joslk * dmg, ailneo« parketska čela ter tufli daje materijal I ]osip puh I gradaške ulice št. ZO, I. fjubljana. I Ceno! Solidno I 19 Ljudevit Borovnik pu»kftr % Borotljah (Ferlaeli) na lioro»kt>ni. se priporoća v izdelovanje vsakovrstnlh pviek za fovce in strelce po najnovejših sistemib pod popolnim jamstvom Tud) prt> | đelafe stare samokresnice, sprejema vsako- i vrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše- : valnici in od mene preizkušene — liustro- • (62 vani oeniki zastonj. 5 i Na debelo In droboo po nizfeih ^ oenah priporoSam svojo bogato ^m založeno H trsouino g z salanterljskim In vseh I vrst kramarskim Blagom I 354 In pletenlnsml. ■• 1 Devocionalije a in vse vrste blago za boi ja pota. H Tvorničko zaloga Rrani. glavnikov. I ^inton Skof I .'. Ernest Jevnlkarlev naslednik .-. H Donalsko c, vblil gostilne M 6' ■ ____ ____________________ ___ M^| Ortopedični zdravilni zavod v katerem se zdravi pod nadzorstvom dr. Ivana Oralna C raznovr8tno akrlvljenle brbtenice, Izboćea hrbet, I neenake rame, neenaka ledja itd. se nahaja C na Turjaškem trgu štev. 4,1 nadstropje f 1 Pojasnila daje dr. Ivan Dražen ob svojih ordinacijskih £ urah od 9. do 10 dopctdne in od 2. do 3. popoldne v S 4284-4 VVolfovih ulicah št 12. I Vajenca sprejme takoj »53-2 = Franc Lojk,= pekovski mojster v Iđriji. Veliku z&logo tramotonov m PloJi^A tuđi s slovenski mi komad ^^^BtfUI^L. plošče ^^^^^^^I^H od m ^^^^^^^^H^^^^^^^B pri' ^„^^^Bb^i^ili^Hfli^i^i^iSk FR. P. ZAJEC, urar 347 Ljubljana. S ari trg 26. 15 200.000 lako mttnlD In Ieplb Icpotilnih m 9revore9nih dreves «*-* /lasti lepih divjih koštanje v, k rogi as tih aka-cij, Kristovega trnja, javorjev, jesenov, hrastov, kos od 1 K naprej. Različna prekrasna žalobna drevesa kos od 1 50 K naprej. Milijon sadnrh drevea vseh rabljivih in nai-bolj preizkušenih vrst. 100 visokodebe nih jablan po naši izbiri 50 K. 2 milijona div-jttkov jablan in h ušk eno in dveletnih 1000 kosov od 10 K do 50 K Ilustrovani glavni v katalog posije na za-htevo zastonj arr«f*» 5B»ir^ B>«iit j»«ivh graičliiska uprava Csendlak prlBadgonl. „Narodna kavama" spre|me z|atraa|ega plačilneia marleria in o53a sledeče časopise: ! „Neue Frene Presseut „Arbeiter Zei-| tuogu, „Grazer Tagblatt", „Tages-posfcu, „Narodni Lstjr", „Narodni Po-htika". „Narodii Obzor", nČasa, „Die Zeita, „Miiachner Fiiegeode B atter", „Iateressaijtes B att", „Mt-g^endorfđr Bia^ter". „Moderne KuDstu, ^Moskete", ,,Zieta Piaha", »Leipz^'ger Illustrierte ZeituDg", „Oesterreichieche Ulustrierte Zeituug", ^Zvon", „Dom in Svet", rLaib&che: Zeitung", ^Simplioissimus", „Jugend", „Luctige B atter", „L* Iiln-stration", „Die Vageu, „Oesterreiohi-soJie Racdschau". 846—2 Vajenec teli vstoplti v veČjo trgovino me- fiane stroke. Ponudbe e a I. WakOBlgV w Šaartntm pri Lltlfl 778-2 se odda za takoj ali posnelo. Natančnejše v vinski trgotlnl Selenbnrgove ulica 6 7.5 4 Stanovanjska hiša v Ejubljani dvonadstropna, z dvoriščem in dvema proćeljema na ulico, z 10 stanovanji od 2 do 5 sob s pritiklmami, stanarina nosi brutto 4 Oj K, se zaradi rodbinskih razmer proda sa 48 000 K in je od tega odšteti samo polovico Pojasnila daje samo kuocem naravnost, Kriiai, HrlievAiske ullc© itev. a ▼ Linbl anl. 763—3 Št. 4742. 831 3 Razglas. Dodatno k tuuradoemu rae^lasa z doe 17. decembra 1908 št. 89 065 se javno nasnanja, da se bodo, dokler traja pasja koDtumacija, tuđi oni psi brez dobre, popadanje zabranjujoče torbe, katerih bi koojaČ ne mogel ▼loviti, pozneje lastoikom odvzemali in takoj pokoDČevali, proti lantnikcm pa se bo upeljalo kazeneko postopanje. MestnI magistrat Ijobljonskl I dne 16. februarja 1909 Pnl kranjsko-slovanski uglaševalec -vi i)*^ klavirjBv G. F. Jurasek C]ubljana9 Sv. patra tasta 62 a I. nadstropi* uglašuje klavirje, kakor tuđi prevsrma popravila vseh sistemov klavirjev in preglašoje brezplaćno- — Uglašnje tuđi „Gi&sbeni Matici". 646—3 Slav. o ^Činstvu vljudno naznanjam, da a em prevzel a 1. februari em 1909 8i5 2 v Spodnji Šiški \tf%\ft\ Vofffl" v Spodnji Šiški štev. 26. ii/lUIKl rtlja stev. 26. Iziratna knhfnlt. dobra štajerska vina kakor tuđi ::: strogo solidna postreiba ::: Priporočam te za obilen poset Vinko Orešnik, hoteur. Ivan Jax in sin w Ii|nbl|ant f Dunajska cesta št. 17 i priporoćata svoj bogato zalogo ^ voznih kolos šivalni stroji Braplaftnl kuni sa vnaalo w hišL b________ Pisalni stroji .ADLER1. = £jubljana9 3určtčcv trg 3 =| Trgovina s papirjgin, pisalnlmi in risalnimi potrebščinami. Spretntga, mla|i*a;a brivskcga pomoćnika * * * * in učenca iprt Jate takol Fra« Novak, briveo aa J-aenlctb, Oorcolako. 839 2 Spretuega stenografa veSčega slovenske in nemške stenografi je. spre|mo odvetniSka pisama tr Mat Pratntrja in dr. F Bratića v Tratu, Via Naova it. 13 II Strojepisoi imajo prednost. 803 3 tlniioitril mm ln ZDhtWdlte " m najboliše Čistilo za čevlie in nsnje a 24 vin. »lUVCIlVIS trjOVlMh edlnOle IVOII KetiniUO «» v prid družbi «v. Cirila in Metoda. ' I Ljubljanska kreditna banka w Ljubljani, Podružnica v Spljetu. Podružnica v Celovcu. Podružnica v Trstu. "-" *»«>*• iflavnle« aUL »,«*OO*«n»O. StHUrlOVO allOO Što*. 2- K^m^s~wl r«>«cl K 3OO.OOO. ====== »prejema ttogt Ml tajtilct m ft a ttkott r»C«« ter jih obrestuje od dat »toge po SUtlh ■£ 41 Ol 2 O == 3C*»»i> 1» trUtji trttki U »roitort«« paplrjt »uh wtt po damatm kurs«. : I aaaVBVBVBVHHHBiHHHHHHBMBlBMHHBHBaBHIIBlHBaBllHHHHHHHIIilBHHBBiHHHH .....■■™w- i i iSMaa*——aw————aa—m\ E 55/9/2 ^ 856 Dražbeni oklic. Na javni drtžba se proda dna 27. svečina na Flavia pri Joao-Blcih at 9: brcfa kobila io koot z opravo, pallako orodjo, približno 400 lolo* Ih hlodov in okrog 40 metrov drv. Dna 1 marca 1.1. ob U mi dop pa aa proda ▼ ajmda „Sata11 nad Javorniftkim Boltom pnbližuo ISO matrov poaokanili bukovih drv. Reci se lahko ogledajo neposredno pred dražbo. C. kr. okrajna sodnija v Kranjski gori odd. II. dne 23. februar ja 1909. Podjetje betonskih stavb """I Brotle Serouolli & Pontello Slomškove ulice 19 fjubljana Slomškove nlice 19 Kiparstvo in tvornica umetnega kamna. Različna kamnoseŠka dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, postamentov, balustrad, stresnih plosć, razno vrstu ih plošč za ttakanje teras, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornament v, kipcw, fasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga ih samotne opeke V*a deU so solidno ln atrokovntaikc Uvedena. Gena naintija. Jamstvo. ——^^—— Zastopnlk svodov patent „Torm". < U ^m Slovenska tvrdka čevljev 5A ■■ domaćega ia tvorniškega izdelka li A MATEJ OBLAK I /^^^^F čevljarski mojster ^^g Kongresni trg štev. 6 v Ijubljani ^^^^^r ge slavnemu obČinstvn pnporoČa. ^r^ po mcri naroccna dela se najsoli&neje izvršajejo 347^8 .'. /. .*. v lastni delavntd. /. .\ :. S 858—1(4 A. KUNC Ljubljana, Dvorski trg štev. 3. Velika »loga in \iiimi]i cb.ek za gospode in dečk«. Strogo soliiaa ia strokovnjaSka postreDu. m &/ Največja narodna N\" /^KONFEKCIJA\ za dame, tekliće, dečke in novorojenčke M. Kristofič-Bučar V JL-*Jiil>lj»nS Ntari l*S st. SS priporoča 3927-i9 krasM BLUZE •«•"* svili, vol»l 1» drugi« modaim bU«tt V najnovejša mQdna fertla, kottvme, deiao R^i*«, otrocia obljklefK krrtno X OBravo. Drodpaanlke. vsevr^tno parilo in druga oblačila. N'jfinejie / X otročie kapice, klobncke, plaicka, paritka modret. nogtTlc«, S AX rokavica. tople« in drage pletfrine -_JH» M^ratoic« S' jb X naramnlea, Ovratnike, trmica ta drago parilo im foapoda^^ v *fr~ \. Zunanja naroćHa sa Izvrtujejo takoj ln 1očno. y^\^jlr jĆl S \ Cene radi male režij« brez konkurenca. S % fl. ^■^_____ X________S__________^B ■jpnanBanjnjajanjajannB^annB^an^aBnnBn^a^a^a^a^a^a^i^i^i^i^ii^iiiiii^iiiiiiiiiii^^iiiiiiiiiiiiii" MošHe slamnike ■pro]ema w popratilo do saSetka sesije 781 3 = Q. ČADEŽ = moda« trgovino, Mosta! trg. ~X X X X X X X ]Ko5ni salon _ Častitim damam priporoca "LI : klobuke:? I le najjinejšega okusa 35a Skof-Vanek :: pod Trančo. :: Žalni klobuki vedno pripravljeni. Cako tudt venci s trakovi in razne cvetlice, :: doma izgotovljcnc. n ^^Ti t^^9 iWi ^^V ^^^ ^^Ti l^^fc Ipristni kranjski lanenooljnati |irnež Oljnatc barve v poaodlcah po l/2, 1 kg kakor tuđi v ¥oć(ih posodah. fasadne barve za hiše, po vzorcih. Slikarski vzorci in papir za vzorec. £aki pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode. Steklarski klej (kit) pri sna no ln atrokovno pralzknfteno nalbollsl. JKarbolinej ^ JTiavec (gips) za podobarje in za stavbe. Copici 2i9-i3 čomačega udelka za zidarje I in za vsako obrt priporoca jlMj }(anphnann v £jnbljani. Prva kraa|ska tovara« I ellaatlh karv, Uratttv, Uhev I ia steklarslnia ktola. I I Zahtevajte cenike! | Dražbeni oklic. Dne 2. su5:a 1909.1 bo pri c. kr. oKrajnl sadnIJI v Lit JI dopolđno ob pol 10. ari ekeekutivca dražba pc šestev jg Jakoba Boaoatkal (preje g. Wakonigg/ J Sca&rtna pri Ltiji. SodniJ8ko oenjena vrednost snaša K 104.000. NajmanjSi ponndek bđiJ 52 000 kron. 1 Posestvo oba toj i iz dveh eaonadstropoih hi 5. V prvi je velika meSaJ trgovina z jako dobrim prometom, ia gostilaa 2 zalogo pive, egoraj lepj stanovanja. V drugi «e oabajajo lepe scanovanjake sobe, gostilm&ki salcj gospodarsko pošlopje z velikimi obokasimi kleti, skladidči, ledenioa i. t. dl Vse je v prav dobrem staDJu. Nadalje je še eno gospodarsko poslopje, en vezan kozoleo, lepi travnikij njive, sadno drevje in en gosd, vse prav v obližju posestva. Več se poisve pri g dr. Richard SchlOSSarill, odvetnika v Gradcu Đražbene prgoje in listine smejo tišti, ki žele kupiti, pregledati pj G. kr. Okrajnl SOdnlll V Ltttji med opravilnimi urami. 8M j i Najboljša pristna vina li I C i (vlpavaka, dolen|ska9 gorlika, Istrski, sploh § -| 1 m m iz V8eh priznanih slovenskih vinorejskih krajev), §j % 21 i^ 0 prideiana od članov vino reskih zadmg9 se li A| S 9 .*. .*. dobe po ugodnih oenah pri .*. .-. i | Sli *vczi ^07^^^ za^ru9 v Ljubljani. |S| aj**^fc^^SSflSSSCS8aOBSa^SI9^3E8OB3^Sai^3I^Ba^3B3a^BB^Ba)^3^Ba)^3<8^a^t8yEESiP^fflaTa1^ai © kr. «v«tr!J«k» Af drlavn« t*l»znloe. Izvleček iz voznoga reda. valjarai od 1. oktobra 1908 let*. I Maod U &|vfellBM lai. ftaki Pritao« v LIbbIIbm (at. kiL< I f-00 Jjtraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, O-5O ijutraj. Osebnl rlak ia BeljftJU m Jesen iccr rrbii, Beljak, |už. zet, Gorica, žel, Trbfcfca, Jcsenic, Oorice, Trtu, TriiU Lž^ićiTrst, ckr.drž. zeL, Beljak cea Po- 9.34 zjutraj. Osebni viak ia KočctJi Strakl droijco, Cerovac, Prago. Tophc, Kuđolfovcga, Orosuplja, I 7-O7 utraj. Osebni vlak w smeri: Gro- 11-22 »redv^idne. Osebni vlak ia Prut ♦upije. Rudollovo, Straža-Toplice, Kočevjt. Celovca, Beliaka juž. žeL, čea Podroii: &V2O »re«iR#ldne. Osebni vlak ? smeri 1 in Trbli, Oorice dri, icll, Jescnlc, Trilt j^icnice, Beljak, (čea Podrozćicg) Celovec, 2-32 i»«poidne. O»ebnl vlak ia Koc6«p«idno. Osebni vlak Ia BeJ]it| Tržič, j%*cnice, Trbli, Beijak Jui. ieL, Juž. žel.. Trbila, Celovca, BellaJu (^1 Gorico dri. ieL, Trs dra. itL. Beljak, Fodrožćlco) Gorica dri. ieU Trau Jril (ćea Pod oiaco) Celovec sel. Jesenic, Tržiča. I i-OO p9|»«idno. Osebni vlak v smeri: Gro- 0-5O sv«6«r» Oseb. vlak im P^ag«, C«icf»| tulile, Kuaoltovb, Straža-1 oplice, Kočevja, Beljaka (cea Podrolcico) jctcmc. ta45 p«»«ldne. Osebni vlak v smeri: a*37 xve6er. Osebni vlak ia Koćcvjt, 5tnlr Tržič, jesemce, Trbli, Beljak Juž. žel- lopUc. Kudollovega, Grosuplja, Uori^ tuž, žeU, Trst drž. žeL, Beljak, 3.^5 xvo6or. osebni vlak ia Beljtti F (čez Podjoaaco) ceiovec, 1-.«^ ^ TwiUf celovca, Beljaka (ćca i-o* ^-10 i»oA©r. Osebni vlak v smeri: Grosuplj«, rožčlco) Trsta dri. aeL Goric« dri. iiL Kuaoltovo, Straža-lopace, Kocevja. Jesenic, Tržiča. r-s& zvoAer. Osebni vlak v smeri: Tržič, 11-6O a#n«oi. Osebni vlak la TrDii*, U Jesenlce, irbii, ^eliuu (čea Podrožcico) lovca, Belja** (cea Podrožćico) *& CCiovet, rratfa. ara. acI. Gorica dri. ael., Jesemc. o-4O pmn+OL Osebni vlak v smert: ja- -lliA. m II(iMUM A . .*!«*•#-, ^nice, Tibiž, Beljaji, jul. ieL, Gorica °"4° ^-traj. Osebni vlak ia Kimnii*. ^^ IO-5O »redB*ian«. Osebni vUk !■ K»ja^ Mao« to L|*allaa« ari. luuoavo^i O.IO tv#6^r. oiebni vlak is Kamniii. r*aa ^jutrtj. Osebni vlak v Kamnik. 9-09 panaOl. Osconi vuu ia Kamnika •- t-OO ^•••icin«. Osebni vlak v Kamnik. ob nadai|aii in pnuaikib do 3i. oktobri, ?-IO AveOor. Osebni vlak v Kamnik O-6O #«n*6l. Osebni vi&k ? KamnU (5a»t, (Odkodl ta prihodi so oanačtni ^ ^i^ 90 nadai^alk in praaoikiii do 31. oktobra.) «»rop«j*kaRi času,; G. far. ravaateljstvo orlavata teloinic * trsn* ■^ pozor kolesarji!~M Edlno znstopstoo zo Rronlsko )B-^\ I aa prava 860—1 /^^^CkT V^t^T255^ I Puchouo ttolesa ^lw I CnaPial" K 1 Rfl « Ker prodajam bree potoikov. I i „apeciai . . . n lau i V8led £ ^ velikj; oeneje I iiUUllCl ■ ■ • ii *l*l I Oeniki sastonj in poStnine prosto. I I NojliolJ pnevrnotlKe Reltbofferleve i z odličnim 8po5tovanjem I ""■"••'X r^.^11 °* t Fr. Čuden I Za preknpovaloe ista oena, kakor L „_. la tmof OC ¥ Uabllaal. I 1 ^ v tovarni. ■ .f^aJ Kl_________________5^ UiajaUlj Ia adfOToral arctalk Mašta PuttiieMiek, Laatnina Ia tlak »Narodu© tiakar««*. I