— 287 —
Haznosti.
(Odlikovanje.) Dr. Janez Bleiweis vitez reda železne krone, je v smislu redovniških pravil povzdignen v dedni avstrijski viteški stan s priimkom Trsteniški.
(Imenovanje.) Okrajni komisar g. Feliks Šašelj imenovan je okrajnim glavarjem za Kranjsko. — Absolvirani pravnik g. Anton Lenarčič imenovan je konceptnim praktikantom pri c. kr. deželnej vladi. — Idryske
— 288 —
Sodnije pristav g. Dr. Teodor Pe tri C je imenovan pristavotn pri c. kr. deželnej sodniji v Ljubljani. — Dozdanji avskultant g. Adolf Elsner je imenovan C. kr. sodnim pristavom za Idrijo. — Dozdanji koncipijent pri c. kr. flnan-Cnej prokuraturi v Ljubljani g. Ivan Jan je imenovan koncipistom pri tej proknraturi.
(Visoki sodni stroški.) Darmstadski meščan šel je obiskat v Frankobrod svojega prijatelja. Sreča mu je bila mila, da ga je našel takoj pri dohodu na ulici. Zabavala sta se nekaj časa stoječ pred gledališčem. Postajanje na ulici pa menda v tem mestu ni dovoljeno, kajti mimoprišedši policist si ga je zaznamoval v svojo črno knjigo in pozvan je bil takoj k magistratu, da plača 3 marke kazni, ker je „prestopil določila cestnega reda." Mož pa, ki si ni bil v svesti nobenega prestopka, je apeliral proti tej kazni; to apelacijo je rešilo drugo sodišče tako, da se je kazen znižala na 1 marko 50 vinarjev. Poleg kazni je moral obsojeni še plačati te le stroške: kazen 1 marka 50 vinarjev, pristojbina 1 marka 50 vinarjev, pisni stroški 3 marke 90 vinarjev, vi-očilna pristojbina 9 mark 60 vinarjev, potroški 3 marke, poštnina 20 vinarjev, — svota 19 mark 70 vinarjev. Ker pa mož le še ni hotel koj plačati, prišel ga je obiskat sodnijski sluga in mu za pot zopet računil 1 marko 20 vinarjev. Tako je moral zdaj plačati 20 mark 90 vinarjev zaradi „prestopka cestnega reda." Poleg tega so pa še njegova pota k sodniji, zamuda časa itd.
(V toplice mora iti!) Pred sodnijo v Bnkareštu vršila se je ta-le dogodbica. General Cornesco imel je soprogo, ljubil jo je, a vender je uij pustil iti v toplice; soproga pa je bila druzih mislij, šla je pred pravičnega sodnika in vložila tožbo proti svojemu soprogu, ker je na noben način nij pustil v toplice, da si bi jih tako zelo potrebovala, revica. Učeni trije zdravniki oddali so svoje mnenje in spisali ji spričevala in dejali, da trpi na sušici in zato mora iti v toplice v Gleichenberg; ta spričevala pa je pravičnemu sodišču pokazala in ga ponižno prosila, naj obsodi moža in izreče: Gospod Cornesco je dolžan plačati 3000 frankov, katere potrebuje njegova soproga, da se ozravi v toplicah v Gleiclienbergu. Dolgo se je vršila razprava. Ljubez-njiva soproga je dejala, da ne zahteva nič nepravičnega in oblile.so jo solze. Svojemu možu prinesla je v hišo letni dohodek tisoč dukatov in torej misli, da ima pravico ^ahtevati to malenkost, 3000 frankov, da zopet dobi zdravje. Soprog je obstal, da mu je generalica prinesla tisoč dukatov, da se pa njen oče nikdar ne zmeni za to, da bi mu jih izplačal; njemu da je torej nemogoče, poslati soprogo v toplice, da-si vroče želi, da bi ozdravela in mu lajšala življenja bremena. Po dolgih debatah pro in contra potegnil se je visoki sodni dvor nazaj in po poluurnem posvetovanji izrekel naslednjo razsodbo: „Glede na uzroke, izražene v rasodbi, se gospe generalici Cornesco dovoljuje, da sme kontrahirati dolg 2000 frankov, ki se imajo zavarovati pri dohodkih njene dote. Pravo provizorne eksekucije te razsodbe se daje tožiteljiei." Pri razglasitvi razsodbe je gospod general skoro okamenel, gospe generalici pa se je zarilo veselja oko in zmagonosno je zapustila dvorano.
Izdaje in ureduje dr. Alf. Mosche. — Tiska »Narodna tiskarna" v Ljubljani.