42536 Bilhelm .0 Jiog ! Itak i[iiclexna je tvoja pomoij ! Leseni krixec, ali pomdi[ v’ potrebi. -repa povest za otroke, otroipe prijatele ino tudi za druge dorasene ludi. nemškega na slovansko prestavil Litton £a!), kaplan pri mestni fari v’ Radgoni. V’ Rdd goni, v’ Alojz Wa j ci n g e r’ovem knigisi. 1 8 3 5 . fi: ^ KJ> 42536 k* rr > v V J a. :i li i Ja..3q c .nrr r / : i ;i; 3 i> i;!i V •isighul xii9vo.'i o g. a iu : >, 'h' s r c J /■ ‘ v Approbation, Cjfegen die Drucklegung dieses Manu- scriptes, enthaltend eine vom Canonicus Schmid zu Augsburg in deutscher Sprache verfasste und hierin die wendische iiber- tragene Erzalilung, betitelt: „das h 6 1- zerne Kreni", wird in geistlicher Be- ziehung kein Anstand befunden. Vou dem fiirstbischofJicbenSeckauerOrdi- nariate zu Gratz, ara 3 . September 1834. HOMAN, mp. J. Prcisch } mp. Im p rim a tur. Vom k. k. steyerm'arkischen Gubernium. Gratz, ara 15. September 1834. KPrAUSS, mp. Vorgemerkt, Vom ls. 1(. Uiicher - Rcvisionsamte zu Griitz , am j8. September i834. S c h o d 1, mp. -n r o'i- sr/ -i. v ■ ■■ '■ . ! c • n ja " ' . ■ ' > i : ■ ■ . - ir. t •) ;; ■ ' •>. ! ', ■ o« o..;!;:-' u ■ [■,) ir.-. r. 1 , . . | U ... .iis fon« m;* mt>A : : sidoi^ -lbiQi . 9 . • H I . . • , . ' .ffiriitlT ' r> '■ 1 n -Y ... 510 < H-" ."«'.; J o Leseni krixec. Nai aj ho texdva kakšna koli ?{e, Na duši aV na teli — Iz en'ga lesa taka mo?/ vun gre Ki vsako rano s celi. .o e::.'. ■ ■ Kaj verno ti xeUs', Vse to dobiš Skos ■— sveti krix. fl ' '■ > L '- ■■■ ; - -» 3K j' ij;j»v : oiq oj »V dg OfliA i .iji ?. ' ' j'9i I. Domska cirkva. >' ° ' :ri> \ u ■’ : -• it;v e šibili (jrospa 1 Lrnden , ena bogata , odaht- na l ) vdova, je po smerti svojega moxa zvil n mesta v’ svojem gradi na tihem xivela, ino vsi sosedi so njo zavolo njene zasfopnosti 2 ), njene resnlgne poboxnosti’ 3 y, ho zavolo njene dobromvostl proti vbogim pov- sodi gastlli no lubilr. Nekda je ona permarana bila za potrebnega opravila vo!o se v’ pogla¬ vitno mesto podati, kde je blizo d va tedna 4 ) dosta skerbi mela. En den ‘) blagorojena. *) pameti, razuma. 5 ) brumnosti. 4 ) tjedna, kedna. 12 poprej, ko je mislila nazaj rajxati 1 ), je proti veqeri se enkrat htela okoli mesta na sprehaj iti. Ravno pa je bila nedela no po dugem dexovanji en prelepi, zmladletni 2 ) den. Mestni ludje, vsi snaxno obleqeni no dobre vole, so skoz vrata silili, naj-bi zvu- na vesele veijcri se v tavali. Gospa LInden, xe na poti k’ vratam, je htela sl za to varstvo 3 ) samo se po eno ; prijatelco, iti. Na .naglem pa ji v’ misel pride, da qe zdomsko cirkvo, kde je ravno mimo sla , r se enkrat pregledati. V’ zdajni vuri, si ona mi¬ sli , bode naj lexej znala toti. qudex starega puva preglpdivati, bres skerbi, da bi ke koga v’ molitvi : paqila, ali njo kdo v’ njenem pregledovanji pa¬ riti mogel. *} potovati. *), zmladoletni, protilelni. s ) pajdastvo. 13 * S’ poboxnim postuvanjom ona sltdz zadrte vrata stopi v’ i{ as tir vi tempel. Tam je visoko, velitfastno zidovje, prelepi po dugih redah po- stavleni stebri, predni oltar dalet[ od liora ddlotjen, mrak ino tihota na totem Bogi posvetjenem mesti ja veličastvo cele cirkve je njo s’ pre? Tjudovanjom napunilo, ino njeno serce se je na molitvo genulo no na raho občutenje nazotfholti neskonijnega Boga. Hitro ona poklekne v’ naj blixni stol, nd tam 'en xjas v’ mislah ino tiho moleip pokleiji. Na to ona posred cirkve poma- Iem naprej gre, pregledavajotj po¬ staja, ino zadnič 2 ) k’ sebi rer|e: ^Kaj je toto zidovje za en spomin senjnega občutenja, s’ kerim so ludje pred nami Boga častili no molili ! ’) priqeoi{nosti. ’) nasledniq. 14 Kak moijno je moglo toto obqiltenje, kak globoko v’ qloveqjo serce vsaje¬ no biti, da mu je mogočno bilo, teiko imenitnega no lepega napraviti! Kelko ludi je moglo vkup stopiti, kelko perza.devanja, kelko penez, kelko qasa je bilo treba, dokler je po stoletji —- kak guq ^ jede —toti tempel bil dokomjan, no dokler so ludje tu Boga svojega stvarnika 2 ) vsi vkupej 3 ) mogli moliti 1* Potler ona .vsako imenitnost po- sebiq pogleda, obiskava stranske ol- tare no kapele velkega, prelepega templa, ino pregleduje staro presti- mano malario, najmreip angelsko tjesenje s’ preqisto Divico Mario; Jezusovo rojstvo, njegovo xivlenje no smert, njegovo od smerti vstanenje no v’ nebo odhajanje; svete apostole ') pravog. stvoritela. J ) občinski. 15 no martermke *), ino dosta drugih svetih xen no divic, kero je vse, z■ naj lepšimi farbami kakti xivo pred bilo postavleno. Tote naj ime¬ nitneže zgodve iz xivlenja Jezusa Kristusa no apostolov, ’s perve ker- sanske cirkve so njej pred oijmi bile, ino v’ njenem serci svete občutke no dobro naprejvzetje zbudile. Pred vsakim marmornatim grob¬ nim kamnom je postala no nadpise brala, keri so s’ prestarimi, nena¬ vadnimi ijerkami na znanje davali tiste spomina vredne moxe no po- boxne xene, ki so pred nekimi stomi letami xiveli. Nikde 2 ) nej 3 ) niko- ga vidla, vun no vun je tihota bila v’ totem visokem zidovji. Nii[ nej sližala, ko 4 ) svoje stopinje, ino sa- mučenike. J ) Nikder. 3 ) namesto: ne je, ni. 4 ) kak, kakor* 16 mo, kakti ’z velke dale je klepetanje zvuna na cestah hrumelo, 'i Groza preminoqnosti je njo vso strosila , kda je tak 1 ) celo sama xiva, nad prahom pokojnega ijlovesta no med .mertverjkim spominstvom okoli hodla. Z’ xalostjo je zrmslila, kak je na sveti vse prazno no premmoijo; spomnila se je na svoje pokojne star¬ ce, prija tele no svojo xlahto; ino kda je na svojo lastno smert, kera tudi njo ijaka, zrmslila, se je zabela sker- beti no xaliti — pa. trosta 2 ) pune besede na grobnih kamnih so. njeno xalostno dušo drugoq potalaxile no z’ veselim zavujpanjom na nemerjoij- nost napunile. Na poboxnost genjena bere ona na enem kamni tote Jezu¬ sove besede: ^Jas sem vstanenje no xivlenje. Ker na me verje, bode xi- *) tako. *) odxalenja. 17 vel, t[i bi xe ravno vmerl. Trto keri tu xivf no na me verje, obeden na veqne qase nebode vmerl.* Ravno tak so ji Jezusove besede na drugem kamni motjno k’ serci sle: l „Pride vura , kda bodo vsi., ki so v’ grobih, glas Sina Boxjega slisali. Keri so kaj dobrega delali, bodo k’ vstanenji vetjnega jcivlenja, keri pa kaj hujdega dopernatfali ,'it’ vstanenji sodVe naprej - ■ lO ■ ; j prisji.^ — Celo posebno pa jo je grobni kamen ene poboxne *) xene genul, kera je na totem sveti dosta preter- pela ino dosta dobrega Vtrinila 3 ). Stale so tote besede svetega pisma z’ zlatimi tjerkami: >> Zveliqani so mertvi, keri so v’ miri Boxjem za¬ spali; kajti sveti Duh pravi; Oni se poipvaio zdaj od svojih nadlog, ino njihove dela za njimi grejo.^ ‘) brumne. ’) stdrila. 18 Gospa Llnden sl je zdaj naprej- vzela, da tje, kak dugo se na sveti bo , texave totega xivlenja s’ poter- plenjom nositi, no telko dobrega do- perndsati , kelko koli v’ njeni moip bode.’ - II. Moleti otrok. ’ ! ' '• ’ I,i’ >1 .rjnbi . ix . " =■:. ; v Kda gospa Linden pa v’ eno stransko kapelo tiste lepe cirkve stopi, te zagleda tam eno malo, celo v’ ijerno oblečeno deklinco, blizo osem let staro, kera je tjisto sama na ol- tarski stopnici kleijala. Ona je s’ terdno sklenjenimi rokami tak po« boxno molila, ino tak ravno na oltar gledala, da je celo v’ nemar pustila, kdo bi koli vtegnul mimo iti. Svet¬ le sloze so ji krez erdeije lica ka- *) solze, suze , sklojze, 19 pale. Njeno lepo , nednxno obliijje je tako xalost no podanje v’ Boxjo volo, tako poboxnost no znotresno obqutenje na znanje, dalo, kero se ne da popisati. Gospa Linden je bila puna smi- lenja, je ’s celega serca deklinci vse dobro xelela, no celo eno posebno poqtuvanje proti njej občutila, ki jo je tak moliti vidla. Ona je nej htela v’ molitvi paipti, Le kda je od mo¬ litve henjala, se ji gospa perblixava no prijazno reqe: »Ti si paq zlo ža¬ lostna, luba -moja! Kaj ti je? zakaj pa se jdqej?* • »»Ah!** deklinca odgovovi, ino sloze ji pa znovega krez lica *) te- Xfejo, »»pred enim letom, ravno na dnesni den , so moj oqa vmerli — no dnes tjeden 2 ) so mi mater pokopali !** *) lice. ’) keden. 20 »Za kaj pa si te lubega Boga tak serqno prosila?® jo gospa dale bara 1 ). »„Da bi se on krez me zasmilil,®* ji otrobe odgovori. »»Jas se nevem inam obernuti, ko k’njemu. Do zdaj sem se per ludeh, per kerih smo na¬ jeto hišo 2 ) imeli; pa ostati tam ne- morem. Jutri bi pre mogla dale iti; to ml je hišni gospodar se pa dnes rekel'. Tu v’ mesti se mam nekaj xlabte, pri keri ’s celega serca xellm ostati, da bi le kdo od nje se krez me zasmiliti no me gorvzeti htel. Tudi gospod farmester pri toti cirk-vi, ki so mojo pokojno mater v’ bden¬ ji 3 ) obiskavali, no jim neizreijllvo dosta dobrega storili 4 ) — tudi oni so xlahti ostro pravili, ki bi njena ‘) pita, prasa. *) hixo. 3 ) v’ bolezni, v’ betegi. 4 ) vtpnili. 21 duxnost bila, za me skerbeti. Ne- morejo se pa oni med sobo zedini¬ ti 1 ), keri bi texavo mojega oskerb- Jenja na se vzel. Jas jim to tudi nemrem 2 ) zazlo vzeti; kajti da sami dosta otrok imajo , ino nicj zvun te¬ ga ne gl^stajo, ko kaj si po dnevih 3 ) s’ svojimi rokami zasluxijo.** ^Vbogo siroge!* rege gospa Lin- den, ,ne je guda, da si tak xalostna,* ^Pag da/* deklinca odgovori, „/as sem resen prav xaiostna tušem prišla; pa moj lubi Bog mi je na enkrat vso xalost is serca vzel; celo sem zdaj potrojgana 4 ), no obene skerbi veg nemam, ko da bi samo po njegovi voli vseli xiv£ti, no se njemu dopadnuti mogla.** , Besede tote neduxne deklince, no ') zglihati. a ) nemorem. 3 ) od dneva do dneva. *) odxaljena. 22 resničnost, kera je njej ’x njenih od jOqa erdeiph oijes gledala, obojno to je xlahtni gospej globoko k’serci slo. Ona dete tak perjazno pogleda, kak ena lublena mati, no reije: y Luba moja deklujka! meni s£ zdi, da je Bog tvojo molitvo oslisal. Ostani le vestjas tak poboxna no pridna, kak si si naprejvzela, no bodi potrostana. Tebi se more pomagati* Pojdi x ) z’ meno !« Otrobe je lučko a ) gospo ijudex- rio gledalo, en i{as stalo no nej vedlo, kaj bi djalo rekoij: »»Ja, kam pa bi te sla? jas nesmem, morem domo iti.«« Gospž. Linden pa retje : „Jas ijesti vrednega gospoda farmestra dobro poznam, keri, kak praviš, so tvoji materi dosta dobrega srorili. K’ ') Hodi. a ) ludsko, neznano, plujo. 23 njim borna J ) sle- X’ njimi se ijem poguqati 2 ), kak bi tebi pomagati bilo.^ Kda je ona to isrekla, je deklm- co lubezmvo za roko prijela, kera je zdaj x’ njo sla puna veselja. III. Hastltvi duhovnik. ■s C k El , Gospod farmester, en od vise 3 ) dober, xe perleten mox, skoro tak i[esti vredne spodobe, kak en apostol, so z 1 veselim zaijudenjom od svoje mize vstanuli, per keri so pisali, kda so gospo vidli, deklinco za roko v’ hišo perpelati. Gospa Linden zatpie njim praviti, kak se je se le ravno zdaj z’ otrokom zaznanila, ino veli potler njej enmalo vuniti, kajti da ma z* gospodom farmestrom nekaj pose¬ bnega govoriti. ) bove. J ) zmeniti. 3 ) zlo. 24 y Lubi gospod farmester !* reqe ona, kda je xe dete ’s hiše odislo, ,jas imam volo, toto deklfnco k’ sebi vzeti no ji mati biti. Moji lastni otroci so mi vsi mali pomerli. V* ' f ■ A mojem serci jas obipitim, ki bi tako lubezen, s’ kako, sem lastne otroke lubila, tudi toti deklinci skazati znala. Poprej bi se pa, le rada zvedla, jel bi pii oni, ki so njene starse pozna¬ li, no tudi dete bole, ko jas, po- znajo — jel bi mi oni k’ temu .rafa¬ li *). Kaj oni na to reqejo? Jas bi moj kratki, skqro preminoip prebf- vek na totem sveti rada z’ enim ali drugim dobrotlivim djanjom za- znamlala. Jel oni mislijo , da bi dobrota , kero totemu otroki ska- i r. r : [ zati namenim a na dobro obernjena bila? s ’) šveivali. 3 ) prebive*. 25 ■■n Pdboxni gospod na to svoje od Veselja š] o z nate ©qi, ino svoje sklen¬ jene roke moleq proti nebi povzdig¬ nejo rekotj: ,,5veti Boxji previdnosti naj ;bo veipia hvala! Vekaega milo. stivnega djanja oni nernorejo lehko vipiuti 1 ) — ino poboxnesega, bolse zaderxajoqega no pametnesega otroka bi oni tudi nemogli hitro najti, ko j.$i tota tnalajuSofia. Njeni starsi so bili prafr pošteni ludje 2 ), za res' po¬ begni no kersanski. Oni. so toto svojo edino qjer s’ prav dobrim pod- vuijenjom gorrediti zatjeli; le škoda, ki svojega naprejvzetja dokončati neso mogli! O nikol mehom tega pozabil, s’ kako skerbjo se je vmirajoqa mati na toto svojo prelubo dete ogledu- vala, ki je vso objokano per njeni smertni po&teli ;stalo — no kak za- ') storiti. J ) tudi. B 29 vujphVo pa! tud! ona svoje oqf It’ ne- besam povzdlgnula , rekoq: oqa nebeški, ti tudi tu oqa bodeš, Ti bos toti moji qeri eno drugo mater daln'n To jas gviisno T ) včtnj no b?es. skerbi vmerjem.^' Tote besede po- hniud matere bodo se zd-aj-spunile —< ino oqltno jede, ki je Bog vsegamo- goqni, njih, tjesti vredna gospa, za drago ni mater totega otroka izvolil. Zac tega velo so oni mogli v’ pogla* vjlofc mesto priti- za tega delo je Bbg jim to v’ misel dal, pred njiho¬ vim nazajpotovanjom se njegov sveti tempel. pbiskavat iti. Odkrito so/zdaj Vidi. njegovo! naravnanje/f Njegovi, siveti; previdnostmi naj oboo^gast iho hvala!* e ofova oioJ fin Visokovredni gospod farmestei? so zdaj: vfeogo siroqe nototsem ipo^ ’) gotovo. ’) volo/ 11 1 ■ 27 klicali 1 ), no rekli: »Glej, Sofika, tota poboxna, dobrotliva no tfasti vredna gospa qejo tvoja mati biti. To je za te posebno velka sreqa, kero ti lubi Bog da. tJes te zdaj x’ njimi iti>, no njihova pridna qi biti ? <<£ ; 7 ; Sofika z’veseljom : »»Ja reqe, no se od veselja jokati zaqne. Od samega joqa ona nemore dale govo¬ riti. Le z’ milim pogledom simo se ona xlahtni gospej zahvali, no njej brez vsega gitqa na roko kusne. »Vidi« , mojo dete,'V so pa far- mester rekli, »kak Bog za te skerbf! bjda so tvoja pokojna mati na smertni posteli lexali, je on toto tvojo drugo mater ,i brez našega vedenja, xe tušem pela), no njih nej pustil poprej od- cod u ) rti, d o k 1 i q te neso najsli no Za svojo qer gorvzeli. Spoznaj v’ B 1 pozvali. 3 ) tu prog. 28 tem njegovo ljubezni puno, otjetno skerblivost! Lubi ’s celega serca to- tega lubeziuvega, dobrotlfvega, mi- lostivnega Boga, ker te tak oqftno ha skerbi nja; zanesi se na njega no zyesto njegove zapovdi zde'rxavaj. Bodi proti ,xlahtni gospej, toti tvoji novi materi, kero ti je Bog dal, tak pridno ho pokorno dete, kak si proti tvoji pokojni materi bila. Te bodo xlahtna , gospa veselje s’ tobo meli, no tebi bo dobro slo ! Posebno pa si se to zapomni: V’ tvojem prihodnem xivlenji ti nebos celo bres krixov no texav; moli pa te tudi s’ tak deteq. jim zavujpanjom k’ Bogi, ; kak si ravno zdaj v’ hasi farni cirkvi moli¬ la , ino on bode vsikdar tvoj zvesti pomočnik, kak .ti je ravno zdaj po¬ magali 4 ; •ppi.fi m r . it>/v Zdaj so se po deteta x jahto poslali. Rodvina pa temu, ki xlahtna gospa siroqe k’ sebi vzeti i[e, nanq besede nej proti rekla. Le velkoveq so s6 vsi l ) tega veselili, no celo vse jim je bilo po voli. Se vekso ve¬ selje no zadovolnost pa so oni te na znanje dali, kda so quli 2 ), ki xlahtna gospa deklinco tak vzeti qe, kak zdaj pred njo stoji, no ki njej vola je, celo njeno erbiico 3 ) po pokojni 4 ), z’ ovim deklince oblaqilom vred, ke- ro se doma je, njim no njihovim otrokom pustiti. Le samo neke mo- litne knixice 5 ) sl je se Sofika po svoji materi na poboxen spomin xe- lela, kere je ji xlahta tudi rada pu¬ stila. — Drugo jutro, prav zgoda 6 ) je gospa Linden Sofiko k’ sebi v’ ’) xlahta, rodvinci. J ) slišali. 3 ) herb- sino. 4 ) mkteri. 5 ) bukvice. fyrano. 30 kotpo vzela, no se x’ njo na. svojo grajsmo nazaj pelala. * , ..... lf , po . ;■ - 'A f • 'ai.: -op iv. j . J Xlahtna redit n a mati. 7 Gospa Linden je s’ Sofiko pozno v’ noq na svojo graj širi o prišla. Pa da so se nje domo trostali, zato je vetjerja xe davno perpravlena bila. Ona je k’ mOzl sedla-^ no Sofiki po- lek sebe sesti velela. Gospa sama je le malo troho jela, deklfnci pa od vsega obilno dala. Na to >ona de- klmco v’ eno malo, veselo hišo pela no tam retje: »Tu bo odzdaj tvoja hiša za spanje 1 ). Da ti tu tvojo pervo noqno stajo mas, opravi zato tvojo veqerno molftvo s’posebno po- boxnostjo 2 ), no sl toto hišo na taksno vixo k’ tvojemu p re bi val'Si poxeg,na|. . ') spalnica. ? ) andohtjo. Prosi lubega Boga, naj vsikdar pri tebi bode, no naj ti tvoja pibbi- %-anje tu "tla išrbtja obetale. Tak ali — J lehko not[, sladkat no nepoz/abi, lut[i'vgasnutk' 2 ). : ' Sdfika Sebe od samega veselja ! nfej-poznala zavolo ^OSpejiiet prijazM- vbstp naj vetppk zavoib dobrotliVbšti Boxje,'ker f& jo tak^oijetno oskerbel. Zahvalne sliSze so ji per vetjerni mo¬ litvi v’ oqi stopile, ino tak roke se 'vkiipderxei[ je' :i zašp4M ! - : r ->' - Kda se je 'Sofika vjutto zbitrirfa-, fjx^e rfl^o [izpisane .^nffrt&ce 5 ) nje S/^ika jivfetka; zr^stUajOitfo,^* s.Ydj#to ptk-gat- stkemiolilatjili. prav neduKne no p.oijte- ne divfce spodobo imela. Ldpsi je ona cy4:tdla j ko rpxa -- kajti nobeno nečisto .poželenje nej njenega- sesipa pnesnŽkib)'* N cika S oboi ta tt«*> gospoda- uagka ^jpikeca.ijenzfr. jež6 vvaiv vjroijim ‘‘ —— t o k fi - i - - - -! odi. dr.) —— o[ ileaV < 'j tex]io. , 2 ) previsoke. ;j) visesega. stana. 1 ) pregmajti. 5 ) Jtt- -- - gitelkiiije. 6 ) gospodična—_xl4Jit- oi’ nega stana dekliq; c .satral (* 3G plesom ali z’;drugimi hudobnimi x&- lami svojo lepoto zapravila, je lubezmvi purgarski deklinci nevoslfva 1 ) bila za njeno cvetočo lice. > £ c ya . ji v n : fiibiab i- ' ' (o r- "V 7 "- rr:? ;nX , o;!; >n Pridna v' oskerblcnje meta 7/1. Sofika je pri gospej Lfnden veq ko deset let prav sretjno no veselo prexivela. Po tem pa je tota dobra gospa zboleli 2 ), iuo / Sofia- je zdaj njo, svojo predrago redftno mater, is celega serca rada oskerbevala, no ji s’ tako lubezenjo stregla .»uko da bi gospa' njena lastna mati . bila. • Soflina skerblrvost za lubo be'texno 3)-gospo se je v’vsaki naj menksi regi 1 ' kazala. Vseli je ona tak tiho gugala no tak raho po hiši stopala* * da betexni »jang trd-he' dlej nepokoja delaga. ’ Gospa —j j ij.. : ^jI-.11J- — ('' c i,(U . uliin , li[i I *) favsua. ’) zbetexila. 3 ), koleno. 37 Lfnden pa tudi v’. svojem bblenji. ni- ' koga mej rajši pri sebi mela, ko njo. Gosto * *) je Sofja celo noi[ v’ njen?, od nopne lutpdde malo mraipti hiši ma stoli,'slonela* ino, tp je.ravno vqa3i .dd tnudnosti zadremala, tak je ipa na¬ mesti kf redbbila* kda se je gospa le kolpkaj zcasila. Toto bolenje je zlo dugo tesrpelo- —-k: pa. ’ Sofia sh mej na- volila ji-zvesta stropti. Gospa Luaderi je toto otroi{jo lju¬ bezen! dobro spoznala/ho Bogi za tisto vuro zahvalila, kda je Sofio gorvzelaon Nekdaj vej eni ostri, prav 'um er zli 1 zi m ški s n ap i ,0 ksta ji je bolezen vekso silo, kak ovapi, delala, si je ona teja: ppjceL&la. Sofiar je v’ kuhinji toja skuhala, no ga, od mraza tre- pepeaq:, na postelo pernesla. Gospa, ga jezita, no sairco nazaj dala rek op : t -r<4--->■* * ■ » ■ ri l I ' — u ■ *) po gostem. : . ,’i: ililJT 3:8 -„Lubad(£bfa&V tl 5 . siv za mojo rjotSib -.) •zla dosuu perzad-evas ! iMo?a;'lasirita gl bi nerrroglainvep zarine vijii(fti/ N l Bog tl-naj jtvtsjo '-mdjio sfala^a! Biiptmlihjbs tt,n«bsor»ficel<5 i^uooraa v i d 1 a i, i i da* "j ajs:. i i esem -n«h(valexiia'.b. Enot zwna> iqi ea*fc zo-^ekt tebi sporoipia ,:%»Vtfr tvoja.rsthtonn&iiftvo nede|b vifitjo!wapbti ^bael pt.avO dobro SmrorfH, o Po '- msjiodsmeditib btisiado 0^t8Ždl«4® •'■■■' Ulil i Ot- '1 Sbfža sb je" jokala no. prosila, f naj-' bi ona ‘le od;ismer£i nit[ itee*p ne .•guqala ; >3$J> • .pava :'.~d • ,olia objIsv : v Xlahtiia .gosjpa^a: reqq :..pMe- j:6i|i sb, lubamoja! Srriert ja n e j tak strašna, ko se vidijnOna j e nekaj ostra prija- i. j~,: ■ ■ i... .. ui.; -.j — tunder, 3 ) govorila^^og ::j (‘ telca — pa deno prijatelca, ki t nas 'z jeqe *), v’kcri zdihavamo, ’i& nagega -prcminogega 2 ) tela 'odreši, r,no nam. -vrata v’en dahj lepši svet odpre. Jas se xe tistega gledati 'vesdlhtf, nal ke- rega sem brez videnja v er val a. Ostani le v’ serci nobo.xna, hiba Soffa! hodi vseli po Boxjih- potah; lubi dasega Boxjega z^elhfaraj keri-ije-lubežni -proti nam na> krixi -vmerl^l vsikdar ’s -celega s-erck;-ne stoti nikobkaj htfjde- • ga, Lemoip de sk^i 3 0‘ dobro doper- nasaj: te :bode tiuli ( 'ty. 0 j'& smert enkrat iehka no sladka! -d- To za nas nej i.iiiij kaj strašnega, kda-\so od vsega terpienja, ldtjimo, no se kaj bols-ega , dobimo.*! ; ill ''t ,/r. Gospa Ljudeh je na td en qas vtilnuila, En mali, samo leseni, ovatji papre-lubezinvo- lepi krixec z ~J», n-jy.iw.niJ I n-vn V --T mii;r.in _ ’) 'z voze. .■’) nevoluega. o; 3 ) vseli. 40 Boxjo martro *) je ona v’ rokah der- xala. S’ sloznatimi oqml na serqno rpoboxnost vgenjena je jo kusnula re- koq : „Zdaj ga vidim, mojega odre- -senlka 2 ), le v’ toti podobi! Paskoro ■— o mojo veselje! — skoro bom ga gledala od oblujja do obllqja! Tiqas me tota spodoba — qi ravno ne- skompio dalij odločena od njegovega pravega bitja — deno opominja na njegovo velko iubezen, s’ kero je za me na krixi kri ?) prelival, oblednu), .svojo glavo nagnul ino vrheri!* ^Veri ml, hiba Sofla !* ona.krez en tjas reqe, >s xe tu na zemli je < n moj naj bol si prijatel bil; to sem dosta krat v’ mojem serci obqiinla. Naj slajsi so mi tiste vure mojega xivienja. pretekle, k da sem njegove ’) mantra s’ podobo krixanega Je¬ zusa. ’) odresitola. *) kerv. 41 besede ; ;ln : jggdva3pzadttrxanje, njegovo do smerti,goteqasiubezen premislavala, no skoz molftvo v’ serci tovarstvo x’ njim rmelab-cNej drugega zveličanja za nas dudib-Tto v’ ver,i na njega, no v’ zderxdvanji njegovih zapovedi! mi v’ texavah ' na njega zavujpamo, te na& ort s’ svojim trostom gviguo nikol nezapusd}* ■' :;i »Ino dak, itnoja luba Solda,* se gospa retje s’ slabim glasom,• „tak jas v’ njegovih) besedah tudi zdaj najdem moj sledni d:) On je ja svojim pogrom tak-resnftipm. nt) zvdsto rekel: »^V^modega'6^eta r d6mi’ je dosta pre-i bivalštva — ko bi naqi bilo, bi vam bil povedal. Jas grem ta, no vam tjem tam prebivalise 3 ) perpra- viti.** Tak je on govoril , ino jas mislim, ki je mojo prebivalise per- ‘) zadni. *) ostanis, his. 3 ) torise. 42 pravično — moj Gospod pr;ide no me kliqe A ) —p jas pk z’ veselj'om:;;grern za .njim;.*' .. 'v Ovllfom .vrfc on Nekaj je se ona htela reqti; pa glas jo je zapustil; ■ Celo slabo no tiho se zdaj reqe: ^V’i tvoje-roke ja-s sporoqim mojo dušo hi Ta js6 bile njeiie sledne sjisKMp ^eSgdevo Celo je zdaj oslabnula no oq h s utrnila,,’ Sfifita hitro dorftanjč l r ud-i'zbudi. Po.gpgpoda fannestra, so poslali-. Oni -vmirajoqi * i a [ > r v,- j j,n o l i j o.; čfe enkrat oi 19 oC!^(: od¬ pre no pokfmada,njih(zaSit6pi r ; [VI. dip/j? b,ilp,;;kak js ona tihp za-pji.m^ nsolilflj, -:y’,j flni juVurjojPP -t^brip 'p.o- bo^n4 > b;ogsai>oj^qa 'ga&pi vm^rja-—r ino . Sjofia je -xpk \poqe, slozhdtoipla,, kak te ,tkuz za njo prelili. Tudi dosta ime¬ nitne njene ixUrht'e'; u cef$ “V* qeriio ob¬ lečene, je tam polek bilo. Kda je ialna ceremonia pokopa minula'^ 'so testament odpetjatili 2 ). Sofia je dva tavxent 3 ) tolarov spo¬ ročenih mela. interes je ji od tote- ga dneva so testament od- peipitiii •' pa je za njeno xe- nitvo 4) bil namenjen. Verlv tega je se njej bilo perpufeeno , is dragih tetpi -pokojiTe~gospd~OTfO' naj lcpsilr “ — ' — . a . .—i—, — ; l ) berbja, , herbsina. J ) . gorvtčrgali. 3 ) jezero. [• čnbxilYO. 44 na spomin si zbrati , k ero bi koli po dobrem premislavanji meti htela. Neki gospodi strici no gospe tetice x ) so za totih dvu tavxent to- larov volo visoko no merzlivo *) gledali. Ovim mladim gospodarig- kam pa zguba naj lepše regi y z le¬ poti« njihove pokojne tetice nej bila po voli. 'Zato one s’ potajeno 3 ) perjaznostjo Sofii pravijo: »Glej, tolo oblarjflo is prelepe osnove 4 ) s’ far- bastlmi roxami, toto vzemi! Le prav vse poglej! Tote roxe so tak malokde najti, da se niše taksnih nej vidil; ino vsaka roxna gomola 5 ) je kak en talar velka. Kak gosto je le osnova zatkana! l Ii totega oblagila nang nebi oblekla, temog ga le samo ta posta- -) tete. J ) jezlivo, ijemerno. 3 ) z* lesii|jo. 4 ) materie, 'a kere je osnovano. 5 ) piisel. 45 vila, tak bi tl ravno gorstalo. Tqto oblagilo so pokojna tetica mel.i, ki so nevesta x ) bili. Lepšega xe niq nemore biti! To tudi ti znaš imeti, kda bos nevesta/ Xlahten gospod Hagen, eden 's tote rodvine, en od vise pravigni no xe postarni oficir pa £eqe: }> Toto oblaiplo nej na 1 obeno vixo za Sofio. Ne xlabrajte :ji take norgie naprej. Z’ eno besedo, v’ toto req ve ne- mate niq gugati. Naj s sj ona, sama zvoli ! a Gospodarigke pa pravijo, da se njemu tak govoriti ne spodobi, no st mogno perzadevajo, eno ali drugo malovredno reg Sofii z’ Velko hvalo v’ roke spraviti. ',. U; Sofii je od telkega pergovarjanja glava skoro v’ omot sla, da, nej vedla, kaj bi st zbrala. K’ slednemu pa tisti ') sneha. 46 piidni sribar *) reije, ki je testament odpetjatil: v,SofTa je vboga sirota bres starsov. Moje sluxve duxnost mi za njo guijati zapove. Tu' sojo dosta vredne reqi — zlato no jslahtni Jutm* rjeki. -Gospa Limfen, kak jas dobro vem, no kak tudi (testament o q krte* Zadosti pravi, je Soffi nekaj od vred¬ nosti sporočiti namenila, kaj bi ji se v’ sili k’ pomoifi biti znalo. Tudi te^tanVeijt pametno na to kaxe, naj bi si Sofia prej vse -dobro premislila, da se nebi prenaglila. Jas ji zato qas pustim, si premisliti, kaj si; zvoliti qe. Ona tudi' nastopne .prijatele za navufe pitati, no j utre povedati znai, kaj sli xeli — ino te bom ji jas to dati velel,^ Na' to so Vsi naražno odiisii —*- eni pk posebno mermrali no hujde vole 2 ) bili. ') pisar. a ) nezadovoljeni, , c iVtldk* 3 ^ je, ko : da bi zdaj’Vel¬ ka svaja z ) se zaijetl htdl‘$ 1 K A Hi karHarca V’ gradi je Sciffi- ratiivala a ), naj bi sl perstan ž’ velkirn demantorn vk^4-‘^ x al? {xn8Po ;I ^)'<"s ft pteldpiint i; no pi*l?vimi gtoJarhi - 4 J)i .Stari graj s inski gbrtnar 5 )dpa ;: je rekel, ki ; bi tisto ma¬ lo, lepo obrustvo 6 ) pokojne gospe, v’ zlato no demante vloxeno, naj bole zk Sofid^na spomin bilo. : Lučka 7 ) dnixina pa , sluxevniki no sknxevnice so silo gnali , i; ki njihbva Xlahtna go¬ spoda nikdl nebi dopustila, da bi sl SofiVkaj takega zvolila, kaj se ptir- garski: deMi^i nant| 'nositi nebi spo¬ dobilo ; kajti xlahtni gospej ■tetici pre ‘) pravda*, prepiranje. a ) navit k cla- vala. ■ 3 ) ptevdzoV biserami. 5 ) ogradnikj vertnar. }ti p pil, kde “ yi, i tje dbliip% : pdkofnb go§pe bilo na- .ut!%n^latr6. 7 ). PtSjS; 5 '*^ t M 1 ' i: l 48 nikol nej mogla volfij hiti : * * [ kaj takega sporo qifi. , : L ?A \ Kda so drugo jutro 'pa vkup prišli, je' xppan vse drage reiji -r-. lasne ii£vrihn&$g r; a ) zf..xlihjtoi- mi kaaujekmi , zlate )anq.eke a ), na- tqqni?e 4 ) no druge dr ; agotine.-, de- mantni perstan, xnu.ro z’ belimi gro- lami, malo obrastvo xlahtne gospe z’ demant.mi — vse lepo ; po redi na eno zeleno mizico razložil; ino Sofii so veleli, sl zdaj nekaj zbrati, Skoro vsi erbi so okoli stali, kakti na boj 5 ) pripravleni, ino posebno so ene go¬ spodarske Solio z’ xarei[inr)i oqmi 6 ) prebadale. *) kere žlahtne zenske v' laseh nosijo. *) rimjice, kere se v' vuhah jidsija. *) ketince. /) ,obrd>qke, ki oblatjilo per p e xi c a h v kup derzj j o. .,*) pre¬ piranje, krampapje. *'). pqesami. 49 Sofia pa rege: vO moje xlahtne gospodiijke! meiii celo nig nej za eno drago spominsino. Naj mensa , naj toenje vredna reg od tak dobre gospe Je meni xe vise vsega luba. Pokojna žlahtna, gospa so mi ja tak v’ pene- zih zadasta sporogili, ino jas si se tistih nesem zasluxila. Da pa sl jas deno po moji voli nekaj zbrati smem, tak prosim za tisti leseni krixec, ke- r ega so xlahtna gospa te v’ rokah imeli, kda so vmcrli, no kerega so °ni a’ svojimi slednimi slozami no s’ svojim hladnim, mertvegkim potom pomogili. To je >za me naj draxesa s pominsina. Toti krixec bo me na dedne navuke opominjal, kere so mi gospa xe z’ bledimi *) vustami dali.. 4i bom tote dobre navuke zderxa- y ala, te nebom — vervajog, ki se ') z' obledjenimi. C 50 zvtfn posvetnega blaga se kaj bolsega znajde- — tfe nebom ‘ zlata no .žlahtnih kamijekov pogrešala. Ino xegen po¬ kojne gospe bo te pri meni 1 ) pre¬ bival/ 1 ' ■ • ■ Sofiina prošnja s£ je x!ahti prav v’ serce dojiadla j no oni so jo zavolo njenega poboxnega zvolenja motjno hvalili, t|i so se ravno v’ serci krex njo posmehovali. Kuharca pa, kda Sta vtinsle, ji pojdoi} reqe: „Ti pai[ nesi : rfedtra j ki si nesi kaj draxesega zvofiia. Jel nesi vidla, kak sem ti sk6s 2 ) kimala no skrivoma na per- stan ho ina groliio xnuro kazala? Toti stari, leseni križec bi si verh tega' vzeti znala. Obeden qlovek bi na t'6 ne gledal, no nixe nebi po tem karal 3 ). Ti paij nemas pameti/ 4 ‘) pritneiii? 5 ) zmiroin. 3 ) pital, prasal. 51 Stari gortnar *) pa pravi : »Bog te poxegnaj hiba moja! ti mas eno poboxno, dobro no hvalexno serce. Toti leseni krixec bo ti veq xegna dal, ko srebro ali zlato, ino ti bos »/’ sili — ja se celo v’ tvoji posledni Vuri — veq trosta pri njem mela, ko pri grolah no xlahtnih kamnih. Le spomni se na moje besede ! 4 Sofla je leseni krixec v’ svojo omaro *) hranila, no med vsem, kaj je v’ njej imela, ji je to naj dragsa 'to lubsa req bila. Njena vest, ki je Za lubega pokoja volo s’ tak malo troho za dobro mela, ji je naj tpsteso Veselje no naj slajsi mir davala. La¬ kotne gospodirjke pa so se pri ta- lanji 3 ) totih dragih reqi same med Sobo svajovale 4 ) no pravde imele, *) ogradnik. 3 ) vomar, kastel 3 ) de¬ litvi , talingi. kregale. č 1 52 tak, d& jlttij je tota velka erbla veq jeze, ko veselja prinesla. VII. Zadovolni *) zakon, Skoro eno leto pred smertjo xlahtne gospe Lfnden, je gortnarov šin, en prav pošteni, lepi no dobrega zaderxanja mladeniq, sl xelel, Sofio za xeno vzeti. On se je od tega, da xe njegova mati nej veq xivela, s’ svojim oijom a ) pogovoril 3 ) —- ino njegov oqa pa, ki mu je toti zakon celo bil po voli, je toto reij xlahtni gospej povedal. Xlahtna gospa, ki je xe SofTin«' misli vedla, je pa rekla: »Vaša vola, moj 1 ubi gortnar, no vola vašega sina je tudi moja. Vi ste vašega sina ji ; - -- ') cofridni. ’) cigetom. 3 ) pogiiqal, zmenil. ' f 1 53 pri dobrih navukih gorzredili, no ga od mladih nog na bogaboječnost, treznost, pridnost no na dobro red *) navadili. On $6 je tudi t-scii tak lepo no pošteno zader^al , kak se poštenemu mladeniči spodbbi. Jas zato proti teti xenitvi nemarn *a*np niq reqti temoq vaša ponhdvaotni Se le vielko veselje napravi. Ak'pp zdaj je se prerano, da bi vi /hibi oqa, ’z vase sluxve stopili’ Kajti vas Rilhelm se more en qas v’ mesto iti, ki bo se v’ gortnarii, kera je zdaj zlo zvišana, se tudi to navuiplj, kaj je v* zdajnem qasi grajsinskerrtii ogradniki treba. Rji te on ke po dvema letama nazaj pride, ino se te on , no moja navzeta qi ravno tote misli mata: naj se zgodi; te bom tudi jks — qi bom se le xrvela! —< ’) marlivost. ’) 6ringo. 54 kakti Sofiina redilna mati na gosto¬ vanje prišla . 4 o Tote besede so se oqi *), Bil- helmi no Sofii prav dopadle. Gospa Lmden je pridnemu Bilhelmi se nekaj oblt&pla na rajxo napraviti velela, ga s’ penezomi 2 ) oskerbela, no mu ;sporoqitno pismo na fTrstovskega 3 ) pridnega gortnara dala — ino na to' se je Bilhelm na pot podal. Zdaj po smerti xlahtne ' gospe, kda Sofia nikam nej vedla iti, jo je stari gortnar k’ sebi vzel, ino cina ga jjž lepo gospodinjivala. Eno leto poznej je Bilhelm nazaj prišel —> njemu no Sofii je ’s serca xal bilo , ^ ki xlahtna gospa njunega gostuvan a nej mogla doxiveti. Xenim 4 ) pa no iievesta 5 ), kda sta po svojem za- ‘) oqeti. *) s’ penezi. 3 ) knezovskega. xenih, 5 ) sneha. 55 raganji *) ’s cirkve stopila , stil na ttiarli farni britof ^ sla, 'grobi svoje pokojne dobrqtm'ce “obiskavalt, kerega Je poprei . mladi;' gor.tiiar z’ roocami lubezmvo lepo bbcfral -r- inb oba sta tara. za telko dobrot se z’ veikira joi|orn njej is celega serca zahvalila* Da sta Bilhelm no Sofia. pobbx-> nega no bogaboječega, lza'derxanja bila, da sta endrugega serijno'lilbila , no se zmladega. navuqila, terdoglav- nost, pravdanje, hujdovolnost, naglo jezo 3 ) no druge take lagodne 4 ) na¬ vade strahuvati: zato pa sta prav za- dovolno no veselo xivela. Starega orje sta skoro na rokah nosila. Toti dedek je se .k’ velkem veselji svoje vnuke vidil. Pervorojeni pajbiriij 5 ) ') zdavanjij poroki. 3 ) pokopalise, pokoplje. 3 ) nagle qeri>?re. 4 ) ma¬ lovredne. 5 ) pojbiq, pjebidetjek, . fantiq. 56 je dedeci na gest pri svetim kersti ime Fridrih -dobil; drugo dete pa& eno deklinco, so k’ spomini na po* kojno gOspo Lmden Treziko kerstili. Stari dedek s6 je ’s serca veselil , ki je svoje vnuqeke na krilo vzeti ali na rokah okoli nositi mogel. Tota mala sreqna hiša *) je bila ene misli no ene vole. Pa njihovo sreqno xivlenje, kak xe na totem sveti navadno je, nej vseli brez xalosti ostalo. Stari, pra¬ vilni mox sč je le malo let per svo¬ jih otrokih no vnukih veselja vxival. Po kratkem bolenji je vmerl. Bilhelm no Sofia sta s6 kres to motpio xalo- stila ho ga s’ sertpiim joqom po¬ kopala. Etio leto po tč m je Bilhelm z’ enega dreva 5 ) padnul, si levo roko ’) rodvina, familia. J ) z’ ene dreve. 57 sterel l ) ino se verh tega se zlo po¬ kvaril 2 ). On je se xiv ostal, pša s’ tisto roko nej vetj prav delati 1V0 tudi gortnarske sluxve nej veq duše zder- xati mogel. Poveleno je on zato dobil, po treh mescih ’z grajsinskega hrama, kde je prebival, iti; no da je nova gospoda silno terdna bila-, tak mu je ona le celo malo denarjov za penzion, no se nekaj zernja no derv pervolila. Silno velka ialost je Bilhelma prijela, ki je vidil, da zdaj more sluxvo no sta niše zapustiti. Skerbi sd on zato rekoq : ,Od qesa ma 3 ) zdaj xivela, no s’ qem najne otroke redila ? 4 Ne ve sl on v’ svoji nadlogi pomagati. . Sofia pa sl je vse sorte 4 ) perzadevala, kak bi ga trostala no ') ster.l — stro. *) ob.fkodil. 3 ) borna, bova. fele, stavti. C 2 58 njegovo xalost potalaxiia. Enkrat mu je rekla: .»»Jas ti qem eno pergliho 1 ) povedati. Glej tam v’ foglexi s ) naj nega kanariqa 3 ), kerega se od xlahtne gospe mam. V’ njihovem slednem betegi jim je njegovo petje preglasno bilo, ino oni so rekli, naj bi ga v’ mojo hišo nesla. Vsaki den pa so barali 4 ), jel bi nebla pozabila, vtiqeki jesti dati ; no se na sledni den njihovega xivlenja so mi veleli, naj bi po njihovi smerti vtigeka s’ sobo vzela no dobro za njega 5 ) sker- bela. Te sem jas v’ velki skerbi bila, kak bo ke meni po smerti lu- beznive gospe slo. Pa xe te mi je v’ misel prišlo: Glej, tota dobra gospa tak lubleno lepo za enega vdijeka skerbijo; kak pa lubi Bog nebi za *) perpodobo. ’) kobaqki, kletki. *) ka¬ narskega vt;qeka. 4 ) pitali. 5 ) zajnga? 59 nas Tudi skerbel! Na to sem xe dozdaj dostakrat srmslila; ino kelkokrat koli se v’ najni zdajni nadlogi vtfqeki jesti davam , tak vseli mislim: Bog bode nama no najnim Iubim otrokom vsik- dar potrebni kives dal. Bodi zato potrostan lubi Bilhelm! Bog -na nas nikol ne pozabi. Na njega se qema *■) zanašati. On, ki je nama dozdaj po¬ magal, bo se dale naprej pomagal. Le morema pa tudi mfa 2 ) Uajne du- xnosti zvesto spunjdvati. Nemore lehko en qlovek v’ tako silo priti, kde bi njemu, qi se on le na Boga zanaša no dela, ne bilo veq po¬ magati.^ Ona 3 ) sta zdaj med sobo pre- mislavala,. kaj bi djala. Skoro pa sta oba na ene misli prišla, ki si qeta, v’ vesi en hram kupiti, ino , da tam ‘) h6qeva. *) midva — miva. J ) onta. kram&ra neblo, si staeuno s r takim blagom napraviti, kero je kmetom x ) naj bolfe treba, »Staeuno,'' pravi Bilhelm, »si jas mislim z’ mojo,, qi ravno ktdiavo roko bebko oskerbeti. To bo meni Se za tega volo lexej prišlo, ki dobro, pisati no ratplniti 2 ) znam. Mojemu oqi se naj v’ grob bo za to zahvaleno, ki so me tak skerbno v’ solo posjiali.'' — »»Dobro tak Sofia reqe , »»jas pa mam za- vuipanje s’ sivanjom no stepanjom 3 ), kaj sem sb od pokojne gospe Linderi dobro navutjila, polek mojega hišnega opravila se tudi nekaj si zasluxiti. << * V’ vesi je ravno en hram bil k’ ; oddaji. Naprej sta si cina 4 ) vzela, toti, iji ravno preči vboxni 5 ) hram: si kupiti, no ga pa dati popraviti, "). pavroin ’) rajtati. 3 ) S te k a njo m. % ona — on va. 5 ), raspadlivi. 61 K* kuplenji pa no k’ popravlanji to- tega hrama, tak tudi k’ naravnan ji staeune je jima preče velka Zlima p^nez treba bila. Verh tega je Bil- helmovo ozdravldnje 7 - 1 )! zlo drago bilo, kerO se je pred vsifn drugim se plaqati moglo. Sofia je svojih dva tavxent tolarov v’ mesti enemu sta- cunari na interes posodila. Bilhelm se je i zato v’ mesto podal * naj' bi tiuas le pol kapitala odpovedal *), ino ga, kak hitro bo mogočno, gverane- ga dobil. Stacunar pa pravi, ki qe v’ enem leti po odpovedanji, kak je v’ duxnem pismi * 3 ) vunvzeto, vse lepo platjati; prej pa ne nanq enega peneza. Bilhelm no Sofia si na to celo nesta. pomagati vedla. En bogati kmet v’ vesi pa se je ponujal, njima *) vraqenje, vraqtvo. *) garkuadaL 3 ) v’ obligacij. 62 potrebne peneze za navadni interes na eno leto posoditi. Zahvalno sta oma ponudjene peneze vzela. Na to sta hram kupila ino ga popravila, ki je zdaj prav lepi no veseli bil va¬ diti. Prav lubo je Bilhelmi, kak nekdajnemu ogradniki, to bilo, da je en ogradiq per hrami se znajsel. Kajti, qi Bilhelm ravno zavolo svoje .štrene’) roke- nej bil kos 2 ) graj&inske- ga velkega ograda prav obdelavati , tak njemu deno nej posebno velka moja bila, svoj mali ogradit[ prav lepo no dobro nasaditi; ino v’ krat¬ kem qasi je on v’ njem mel posebno imenitno zelenje 3 ) no milo lepe diifetje roxice. Bilhelm no Soffa sta to za velko sreqo spoznala, ki sta svojo lastno stanise meia. Njuna kmetiqka lii#a ‘) osliodjene. *) nej mogel. 5 ) soqivje. G3 je resen celo gmajn *) bila, pa zvun tega deno svetla no vesela. Le naj potrebneso pohištvo je bilo v’ njej viditi. Miza, klop no neki stoli so bili. samo ’s hrastovega lesa; pa so ravno k’temu sluxili, ko da bi ’z naj draxesega luckega 2 ) lesa bili narjeni. Namesto drage vure z’ zlatim čirom 3 ) no z’ alabasternimi stebrit[mi sta le gmajn leseno vuro na steni mela, ki je prav dobro sla; ona sta jo vara¬ vem qasi navfrala 4 ), ino, kaj je naj bolso bilo, vsaki je v’ hrami ravno v’ tistem ijksi svojo delo opravlal, kak mu je vura kazala. Spegla xe celo neblo J zgora pa na polivki so neke lepe knfge 5 ) bile postavlene, v’ kere sta rajši, ko v’ spegel gle- ‘) prosta. *) zvundexelskega. 3 ) na¬ mesto pozlatjene vure. 4 ) gorvla- tpla. 5 ) bukvice. 64 dala, na] bi po njihovem navuki svojo dirso v’ lepo no dobro red spravlala. Bilhelm je, posebno v’ du- gih zimskih veijerah, kda je SofTa prela, ’x njih naprejbral *). Namesto spegla je preja na steni bila, ki je Sofiino marlivost 2 ) kazala, no vetj prida v’ hram prinesla , ko naj lepši spegel s’ pozlačeno remo. Namesto pilov sta samo eno malo, po ten;i narjeno spodobo. 3 ) Bilhelmovega orje imela, keri je mjnj na svoje lepe Rednosti opominjal. Cela hišica je bila vseli vun no vun snaxna ; Sofia nej niker 4 ) le trohe praha terpela, ino metlica 5 ) je skos na klini svoj | kraj . tnela, kde se je hitro lehko v’ roke vzela. Verh tega je Bilhelm se j *) Stel. a ) flis. 3 ) perni pil, ker sd po oblupii tenji (senci) napravi, nikde. ! ) ometih , kerhis. 65 tudi neke posodve s’ cvetočimi roxa- mi ali pa druge zelene rcqi v’ hišici pbstavlene mel, kere so lepši bile viditi, ko naj draxeso pohištvo, kero le prevzetnost na znanje dava. Svojo stacuno sta Bilhelm no Sofra z’ dobrim no lepim blagom oskerbela, ino da sta oba se proti vsakemu prijazno skazuvala, svojo posebiq dobro blago za prav denar¬ je *) odd&vala, per meri no vagi vseli rajši veq, ko menje davala, ino ludem, posebno pa otrokom, skoro vsikdar se nekaj y’ kup senkala 2 ) tak sta mela skos. dosta ludi. Ona sta vedla, ki pravilnost naj duxe terpi, no ki mali veqkrat potvovleni d o bitje k bole tekne 3 ), ko pa krez mero velki hasek, s’ kerim se qlovek ') po pravi ceni. *) zabstoju dala. 3 ) hasne, pomaga. GO na enkrat obogatiti qe, keri pa potler vunostane. Prav sreqne dneve sta Bilbelm no Sofia drugo q doxivela po tistih vse sorte 1 ) nadlogah no texavah, kere so se od Bilhelmovega pada z’dreva, od zgube njegove sluxve, od puvanja no preselovanja 2 ) njima pergodile. Nesta se oma zadosti Bogi zahvaliti mogla, ki je on njima x ? njunima otrokoma vred pa drugoq v’ tako premoxnost pomagal. Bi sta ravno skos svojo okno vsaki deh grajamo vidia , s’ kere sta bila pregnana, tak deno obene xele nesta veq nazaj imela. Da sta oma vseli tedne vole no dobrega mira bila, da sta veselje s’ svojima otrokoma mela, ino vsaki den skerblivo no zadovolno xivela: tak se je njima njuna mala domovina ———.— - ---— - — ■■ ■■ ‘) mnogoterih, ’) vandranji. 67 z' ogradit[om vred v’ paradix spre¬ menila. VIII. Molitva v' potrebi . Tu na svdti nega obene obsto¬ ječe sreqe; xalost no veselje se za endrugim spremenjavata. To sta Bil- helm no Sofia pa skoro na novo skusila. Prej ko je eno leto minulo, je na naglem po vesi glas sel,-da se je tisti stacunar v’ mesti, keremu so Sofpni penezi bili posojeni, celo za¬ dušil , ino da so zato vsi njeni pe¬ nezi zgubleni. Kmet, od kerega sta Bilhelm no Sofia tavxent tolarov na posodo *) vzela, je resen postrexliv bil — pa samo tam, kde si je prav penež zasliixiti mislil. Njegova po- strexlivost nej na ijloveipi lubezni , ') v’ lehen. 68 temoif le na njegovi lakotnosti zrastila. Kak hitro je on zato zazvedel, ki je Soffin kapital v’ mesti zgublen, je kakti stekli v’ njuno hišo priletel, ino je htel namesti svojih tavxent tolarov gveranih meti, Bilhelm no Sofia mu obeijata, hram no ograd s’ stacuno vred zastaviti. Kmet pa pravi, ki mu to vse vkup se nej zadosti. On Bilhelmi no Sofii gerde imena dava, no njuj strasno preklinja, gi si oni a ravno na zgubi svojega glesta riesta kriva, ino kres to tak' sama velko x alfo st imata. On ji-ma preti ki bo brez vsega smilenja hram z’ vso regjo vred, no tudi vso blago v’ stacuni, ja celo postele jima oddati pustil, qi mu nebota do izrggenega dneva plagala. Polek tega pa je on po mizi treskal 2 ) no se od jeze penil. ‘) s6 grozi. 3 ) bobnjal, klal. 69 Zdaj, so s& za Bilhelma no Sofio hujdo žalostni no' rev puni dnevi za- i]eli. Obadva je silno velka xalost prijela. Kome tri kedne 1 ) je se bilo do tistega strašnega dneva, kda bi bla svoj dug plaqati mogla, ino nik- di nesta vedla telko penez dobit-i. Na Boga pa sta se onia le zanašala, tji ravno nesta vidla , kak bi se jima znalo pomagati. Sofia je ’z lubezni proti svojemu moxi no svojima otro¬ koma naj vekso xa!ost obtjiitila; nje¬ no serce je bilo pnno neizretjlive bridkosti. Alipa ona je tudi naj vekso zavujpanje na Boga imela. Zveijer 3 ) pred tistim dnevom, kda je plarjati zapovddano bilo, gre ona ’z oi[i svo¬ jega moxa. no otrok gor na dile 4 ) , naj bi se tam v’ eni mali kamerci na ■) tjedne. , 2 ) niker, na obenem kraji. 3 ) Na naveijer. pod streho. 70 samem jokati mogla. V’ sertpvi xa- losti vzeme ona v’ svoje k’ molitvi sklenjene roke tisti leseni krixec, keri jo je tak moqno na terplenje, poter- pexlivost no na poboxno zavujpanje njene pokojne gospe opominjal. Ona na kolena *) dolpadne, ino zatjne moliti: moj Boxji odrešenik, v’ kaki velki sili se jas znajdem! Ah, meni za me celo nitj nej! meni je le samo za mojega moxa no moja otroka ! Ah, kak bo vbogim otroqiqom slo! Mojo materno serce ml qe raspoijiti 2 ), kda na to zmislim. Nikar za me, . temoij za nje te jas milo prosim! Kak si ti v’ tvoji smertni xalosti k’ tvojemu nebeškemu oqeti molil, tak tudi jas zdaj molim: Oqa, qi je mo¬ gočno, tak vzemi to ti kelih 3 ) od ') kolna — kolene. a ) raspoknuti. 3 ) kupo, bridkost. mene pa“ne moja, temotj tvo}& vola ‘Se naj zgodi Zdaj je vtihnula no se pa joka¬ la ■— ino krixec v’ njenih rokah je xe cdo bil moker ocl sldz. »Ah®, reije ona, v,nadloxnost mojih otrok ml mojo materno serce prebadaj Pa tvojo serce, lubi ot{a nebeški, je se dalij bolso — je bres konca lubezni- vo! Ah slisaj mene, smili se krez me no moja otroka! *Ii bi xe ena mati na svoje otroke pozabiti mogla, tak ti deno na nas netjes pozabiti. To si ti ja sam rekel! O skaxi zdaj tvojo oijetno milbseri]nost - 1 )! 11 Z’ bridkim joijom je pa na krixec gfedala, kerega je med svojimi terdno sklenjenimi rokami derxala, no rekla: ,0 ti moj prelubezni vi odrešenik! Kak si ti s’ krika na tvojo sve{0' ma- - -I- _' , • _ . : ; : , ‘) sinileoijnost. 72 ter pogledal — tak tudi poglej z’ nebes na eno vbogo, gresito mater, kera v’ svoji xalosti celo oslabne. Ja, ti si blizo s’ tvojo pomočjo vsim ti¬ stim, keri od xalosti oranjeno majo serce — o vil *) trost tudi v’ mojo serce no pomagaj a ) meni! Xe v’moji mladosti 3 ), kda se jas vbogo siroije, brez oi[e no matere nikam nesem vedla obernuti , kda sem v’ moji naj vekii sili zapusena tam v’ tvoji po- sveijeni hiši tebe prosila — xe te si ti mojo prošnjo ipidovitno oslicah Ah oslisaj me tudi zdaj k" Kadar je xe dugp na tako vix*o molila — j^lej, te se je na enkrat njeno serce neizretjlivo pblehkptilo no razveselilo, kak te, kda je po snaerti svoje matere v’ mestni, farni ’) vlej. “) pomaj. 3 ) v’ mojem de- testvi. . :.u (' 73 ' cirkvi pred oltarom klege molila. Spomnila se je na besede gesti vred¬ nega gospoda farmestra v’ mesti, ke- te so ji oni te, kda je od njih slovo v zela, gugali rekog: da bo Bog vseli njen zvesti pomognik, kak je on v’ tisti sili njej pomagal. Potolaxena, ino v’ zavtijpanji na Boga poterdjena )e ona tudi zdaj vstanula, pa ne veg s’ sloznatirni ogrni od bridke xalosti, temog veselo objokana od znotrajne- ga potrostanja. Zdaj je ona htela krixec drugog Ha njegov navadni kraj x ) djati. Za¬ gleda pa, ki se je na zadnem strani krixca en mali kosig a ) lesa odlogil, ino ravno zdaj dol na tle padnul. Leseni krixec. je najmreg pred tčm bil nekaj stert 3 ) ino potler drugog ‘) torise, mesto, pokvarjen. ') falagek. 3 ) štren, D 74 zakeljen. Alipa od njenih obilnih sloz ino od toplote njenih rok se je kelje razmoijilo, Ona na to stopi k' mali, kamerni okni *), skos kero je veqerno sunce noter sijalo , no qe po- gledati, kak bi se tota škoda drugotp popraviti dala. Pa glej — is krtxeca l! se blituvo svetli xar zleskeije! Sofia se vstrasi. Ona krixec bole na tenko pregledava, ino vidi, ki je od znotra votel, ino nekaj svetlega v’ njem skrito. Ona najde, ki so zadi na krfxeci male zapirke * 2 ) bile, pa tak kunstno no tenko 3 ) napravlene, da se vsakemu v’ les vlbxeno no vkup* skeljeno delo vidlo jede. Po nek', tjasnem perzadevanji se je ji vdalo, da je zapirke vunpotegnula, ino — ‘) k’ malem , kamernem okni. *) zapahi ali rigelci za sem-no tapotiskavanje, 3 ) per ipstem, fajn. 75 ino zdaj ona v’ lesenem knxeci, ki je z’ erdeijim xamatom bil isfuran *), zagleda en krixec ’z demantov, keri so v’ zlato bili vloxeni. Toti demantni krixec ona vun- 1 Vzeme no ga blixe pregledava. Iskral pa se je on na veijernem sunci s’tak t|isto, premenjavno, farbnato svetlovo, ki ga je kome gledati zmogla. Pri svoji xlahtni gospej je ona vetjkrat demante vidla , zato je tote za prave xlahtne karmjeke spoznala. Na novo zdaj ona z joi|om na kolena 2 ) padne, »O ti lubi, dobrotlivi Bog!* reqe ona, »ti si ja mojo molitvo pa dmgoij na¬ mesti oslisal. O vzemi milostlivo tote sloze za ofer moje hvalexnosti! kajti to le vsikdar resen ostane: Ker Zvesto vujpa na Boga — Pomoi[ od njega gvisno ma* ‘) okladan. 3 ) kolna — kolene. D 1 70 IX. Veselje po xdlosti. (Tušem pileč sllsi.) Tiqas, gela je Soffa zgora na dilah v’ svoji kamerci molila , je Bil- helm v’ spodili hisi xa!osten na klopi 1 sedel. Tota misel, ki ga z’ otrokmi vred ’s lirama pregnati ijejo, je za njega stratma bila. On je tako xalost občutil, ki niše nemore dopovedati. Tota xalost ga je tak v’ serci xgala, da mu je, eno okno odpreti treba bilo. Na samem je on zdaj mislil svoje sloze toijiti, kere je pred svojo lubo xenoj vseli skrival. Z’ goreijim sercom je on Boga prosil za pomoip \ Otroka sta si v’ hiši tjas krati¬ la *) , ino vidlo se je, ko da bi onia oqe celo ’z misli pustila. Alipa Fri- deriqek je deno oije jokati zagledal. ') s6 igrala, giirala. 77 Hitro on ta skorji, pusti svojo igra- qo *), svoje male kolca ‘) na sred kise zvernjene lexati, no pita pun smilenja: „Oija, zakaj pa se joijete?* »»Luki Friqek, no nede l ) nama treba z’ najnima otrokoma sl kruha prositi! 2 ).** Friqek, ki je leseni, njemu dobro znani krixec samo od spoda vidil, no < niq posebnega na njem nej zagledati mogel, je svojo rokico kviski stegal rekoq: s Aj kak pa? luba mati, pu¬ stite ml deno krixec blixej pogledati! Jas le od tega celo niq ne vem, za¬ kaj s6 vla z’ oqom tak ipudivata no veselita.* Mati mu je te demantni krixec pokazala no rekla, ki so toti blisqeqi demanti veq ko tavxent to- larov vredni« »O jel* se Friqek za- 4 qudi no reqe: »Tote svetle reqi se ml dopadnejo; alipa k’ qemu le sojo ?* Mati mu pravi, ki toti xlahtni kam- qeki, keri se tak prelepo svetijo, le *) nebode. *) petlati. 81 samo za gledanje sojo. »Aja,« pravi Fritjek, »te bodo ludje texko telko penez za to dali! Toti mali kamtjeki se resen prav lepo lesketjejo ; alipa lepši deno ne, ko rosine kaplice , kerih vsako jutro po tavxent na travi no roxah zabstojn znamo viditi,* Trezika pa bi le volna bila , svojo lepo, erderjo jabuko , kero je se v’ rokah derxala, za toti iskrasti krixec dati, i{i bi sl ga bila smela na se obesiti, Oqa, ki se je od svojega pre- qudovanja kome henjal, zdaj z’ ve¬ selim joqom reqe: »»O moja luba otroka, vla se zdaj ne veta no ne zastopita, kako velko dobroto vama je Bog skazal. Pa verta meni: s’ tistimi dnarjomi, kere bom za tote xlahtne kamqeke dobil, bo ml mo- gorjo, soseda plaijati. Zdaj pa xe D 2 82 smemo v’ našem hrami ostati, ino nas ograd no vse obderximo, kaj glestamo.«« Fritjek na to pravi: »O! te lubega Boga deno nesmo zabstojn prosili. On je resen prav dobrotlfv, ki nam je tak kmali pomagal/' — 1 »»Ja, to je resen ,«« ot|a retje, »»zato pa smo tudi duxni, se njemu zahva¬ liti!«« Oba starsa sta se Bogi s’ klen- jenimi rokami zahvalila, no s’ sloz- natimi oijesami *) proti nebi gledala. Tudi otroka sta svoje male rokice vkup djala ino se od veselja jokala. Tote sloze pa, s’ kerimi so vsi Bogi hvalo davali, starsa no otroka, so * pred njim vek s o vrednost imele, ko jo naj draxesi demanti pri ludeh na sveti meti zmorejo. *) ozgmi. 83 ! „ .. Poxegnano terplenje. Drugi den, kda je svitati zabelo, s6 je Sofia v’ mesto podala, kde je htela naj poprej z’ gospodom far- mestrom od mestne fare giiqati, na kerega je xe od svoje mladosti eno posebno postuvavno zavujpanje mela. Oni so en gesti vredni, povsodi sti- mani, zdaj xe stari gospod bili s* ce¬ lo belimi lasmi. Sofia njim krixec pokaxe no celo pergodenje pove. Na to pa ona svojo povest sklene no rege: »Tak so se besede, kere so oni meni v’ moji mladosti, xe duxe ko pred dvajstimi letami , per slovo- jemanji rekli, resen spunile: Moli v’ krixih no t e x a v a h z’ detegjim zavujpan jom ^Bo¬ gi, in o on bo vsikdar tvo j. zvesti p o m o g n ik.' 4 84 Jeli vi totih besed neste poza¬ bili?®* so ji stari v’ serci genjeni gospod prijazlivo rekli. ^To je lepo. Zdaj zato vidite, ki sem jas resnico gui^al. Ja, Bog je resen v’ potrebi zvesti pomotjnik. Njega niše zabstojn ne prosi. Vašo resenje is sile slisi med celo redko pergodenje. ^Ii pa xe Bog vseli tak hitro no otptno ne pomaga, kak je vam pomagal—tak deno vsikdar to resen ostane: Ker se na Boga zanaša, tega on ne zapusti, Bog ga v’serci potrosta, mu pomaga, da ga terplenje celo ne stisne, mu texave na hasek *) oberne, ino tak vse k’ veselemu konci vixa, To ste vi večkrat skusili 2 ). Od vase mla¬ dosti' do zdajne vure je on kak en orja zvesto za vas skerbel ino vam pomaguval. Ostante tudi dal naprej ') nuc. občutili. 85 tak nepremekKvo terci ni v’ veri na Boga no njegovega lublenega Sina, dopunjavajte zvesto Boxjo volo , za- vujpajfe le v’ vsih revah no nadlogah na njega, podvuqte si vase otroke v’ ravno toti zveliqajoqi veri: te bode on se tudi dal naprej z’ vami no vašimi otrokmi •— no bo vas vse iz vsih potreb resi!, dokler bo enkrat Vsako texavo dokončal ino vas tam gor v’ svojo domovino vzel k’ vetr¬ nemu veselji.** Sofia je se zdaj eno velko po- mislivost imela, kera je njeno serce silno texila. Ravno za tega delo 1 ) je ona naj bole k’ totemu pobosnemu, zastopnemu no xe staremu gospodi prišla, naj bi se x’ njimi od tega zgubala. »Smem jas/* ona bara, »toti dragi krixec si zasvojiti, no ne storim ’) volo. 86 jas krivice erbom xlahtne gospe Lin- flen , tji ga ohranim ino na moj nuc obernem? Ah, to je ja veq vredno, ko vse drugo, kaj so Iuba gospa od dragih xlahtnih reqi zapustili P Xlahtnoserqni gospod farmester pa so ji rekli: »»Toti krixec je vas! zna biti, ki pokojna gospa Lfnden sami neso vedli, kaj je dragega v’ toti stari rodvinski erbsini *) skrito bilo. Naj berxej je tota familia od kakšnega strica to dobila, ker je v’ visokem duhovnem stani en imeniten cirkveni sluxevnik bil. Pa bodi si, kak si tje ■—• gvisno je le sledna vo« la xlahtne gospe tota bila, ki so naj draxeso req ’s svoje lepotfe vam spo- roqiti hteli, Zavolo lubega mira ino z’ malim zadovolni 2 ) ste pa vi samo ') v’ krixeci, kerega je lota xlahtna rodti- na po endriigem erbavala. *) cofridni. 87 toti nepomenlivi leseni krixec si zvo- lili, ker se je vam v’ penezih celo malovreden zdel. Alipa Bog je to, kaj ste si zvolili *), poxegnal, ino vse tak vixalj ki je se deno naj to bolso iz dragih regi pokojne gospe — kak je to resen njihova vola bila — na vas tal 2 ) prišlo. Bog vam je s’ to* tim krixecom en skrivni sac dal. De¬ manti so zlo velki; zato zna krixec okoli dva ali tri tavxent tolarov vre¬ den biti. Vzemte toti demantni krixec kakti od Boga, odajte ga no si po- majte z’ ednim talom penez v’ vasi zdajni sili, ovo pa si hrante za po- m<5q v’ kaki drugi potrebi; vxivajte se vase sreqe z veseljom, ino ostante v’ poredni meri no hvalexnosti proti Bogi! Leseni krixec pa si obderxte za otroke no vnuke k’ dragemu spo- ') vašo zvolenje. ’) del. 88 mini na vatfo dobrotnico, poboxno gospo Linden, naj bole pa k’ spo¬ mini na toto velko dobroto kero vam je Bog skazal«« Poboxni stari gospod denejo de- mantni krixec v’ lesenega *), no za- pirke pa vkup potisnejo rekoij : »»Kdo bi v’ totem vboxnem lesi tak drage reqi iskal? Alipa verte meni: Kak je toti krixeo, tak je tudi vsaka texava, kero mi kristjani prav lepo no po- menlivo en KRIX imenujemo. Od zvuna je texava totemu vboxnemu lesi spodobna, od znotra pa je en velki sac, keri veq vala, ko zlato no xlahtni kamijeki. Kajti krixi no te- xave nas blixej k’ Bogi spravlajo, nas vuijijo praznost posvetnih retji, nas tpstijo od slabosti no nepopunosti, nas vadijo v’ zavujpanji na Boga , ’) v’ leseno hranvo. 89 v’ poterplenji, v’ ponfxnosti, ino nas le na tako vixo nebeškega veselja vredne x ) napravijo. Zmfselte per vsakem terplenji na to; ne mete tega za nesretjo, temoij za samo sreijo no xegen, qi vas Bog s’ texavami obis- kava. Kajti prišla bo vtira , kda bo se bodetja skorja, ki take dosta vredne retft v’ sebi ma , od texav olilila, ino kda bode samorpsti dobitjek, draxej ko zlato no xlahtni kamni, se prika¬ zal. kli pa se xe na totem sveti to vseli ne zgodi — tak bote deno tam vidli, ki je vsaka texava ena skrivna, nedorečeno velka dobrota Boxja bila, ki nas je za veqnost obogatila, no nas se te veselila bo, kda svet xe davno od ogna pokončan, ino vso njegovo veličastvo, z’ vsim zlatom *) vrednih ? 90 no xlahtnim kamenjom, v' prah no pepel spremenjeno bode.«« ujesti vredni gospod farmester so v’ mesti enega zlatara *) poznali, ker je njihov dober prijate], no en posebno pravilen mox bil. Da pa stari gospod mesnik xe neso veq mogli lehko hoditi, tak so oni ta k’ njemu poslali, no ga pustili prositi, naj bi le enmalo v’ farof priti htel. Zlatar, ker je s’ tak xlahtnimi no dragimi retjami velko kupqio mcl , je hitro prišel, demantni krixec na tenko pregledal ino rekel, ki qe tri tavxent tolarov za njega dati — en tavxent tolarov namesti, ovo pa po terminih a ). Sofia se je kres to moqno razveselila, no je peneze vzela. Vsega tega pa, kaj se je pergo- dilo , Sofia nej na skrivnem derxala; *) jubelira. ’) po dobah. 91 v’ kratkem se je tota zgodva po celem mesti razglasila, ino tudi xlahti gospe Linden , ki ■ je v’ mesti prebi¬ vala, je to na • voha prišlo. Kmali so vsi rodvinci vkup perleteli, si sem no ta ratuvali no k’ slednemu edino- volno sklenuli, ki tjejo Sofio per gosporjki toxiti, no na tako vixo najden sac na se spraviti. »Kajti,« so oni rekli, »to bi ja norost bila, qi bi s6 eni petlarci, kak tota Sofia je, en demantni krixec, tri tavxent tolarov vreden, na spomin dal. Bole kaj nespametnega bi sl ja niše nemogel misliti!* ' ji’ • Na enkrat pa je te stari, xlahtni gospod Hagerr k’ njim noter v’ hišo stopil ino pital, kaj bi bli sklenuli; potler pa., kda je veqkrat s’ svojo berglago x ) dol na tle poterkal, jim *) obernco, berlico, palco. 92 je tote besede ostro povedal: *»Vaso toxvo na klin obeste — no veseli bote, qi le niše veq od teganegurp. Ino qi vam vaša rasserdnost se nej vso pamet vzela, qi se morete eno ijedno besedo ijuti, tak poslušajte, kaj vam jas zdaj reipi qem. ^Ii bi te, kda ste sl erblo talali, vam vsim znano bilo, kakšni dragi sac je v’ tistem malovrednem, lesenem krfxeci skriti bil, ino tp bi sl te Sofia dragi, demantni krixec bila zvolila, tak bi vf, penez gladovni ludje, po testa¬ menti to bli mogli pustit’ valati, no bi po pravici celo niq nemogli proti reqti. Bote zato zadovolni. Polek tega se pa vam se prav zgodi, ki ste ob toto imenitno najdeno req pri¬ šli. Vaša hujdobnost, vašo premalo porjtenje proti pokojni gospej Linden, ‘) radi. 93 ino vaša terdoserqnost proti vbcgi siroti Sofii je na tem kriva. Vi ste se ja skos 1 ) kres Soflino le;eno pa¬ met *), kak se je vam spotllvo gu¬ bati dopadlo, smejali; zdaj ste za to kastlgani 3 ), no spot se vam gverava. Bote zato z vašo toxvo tiho, qi se se v’ veksi spot no smeh pri ludeh spraviti neqete„«« Mi so oni ravno moijno rasser- deni bili, tak so mu v’ svojem serci deno mogli prav dati, ino toxva je vunostala, — Sofla pa, poprej ko seje s’svo¬ jimi denarjomi domo podala, je Se v’ tisto kapelo farne cirkve sla, kde je Bog njeno otroijjo molltvo pred veq ko dvajstimi letami ravno tak qudexno, kak poznej v’ njeni ka- ‘) vsikdar. a ) leseno zvolenje ? 3 ) straj- fani. 94 merci na dilali osipal, ino se je nje¬ mu, kakti dobrothVermi no zvestemu oi[eti se enkrat prav sertjno zahvalila, ker tistih nikol ne zapusti, ki na njega zavujpajo no mu lepo sluxijo. ■ M n mm llI■l^l■llll - Natisk ino papir. It Andreja Lajkamove natiskavnice ino papirnice v’ Gradzi. F Radgoni pri Alojz ji IVajcingen, lmigari, zvezanih lastnih knig predaja po sreberni ceni. Xeseni krivec vala 8 kr. Ver?ii[, Duhovni varuh za mladost, ali molitve¬ ne kniviee za mladeniče no deklii|i , ino tudi za druge ludi prav hasnovitne. -1833, vala od •20 kr. do 1 rajni?. Dainko , svetega pisma sgodbe is starega salto- na. 1821 , vala 8 kr. — Kmet Izidor s’ svojimi otroki ino ludmi, ali pripodobni navuki dobrih starvov za svoje otroke ino pod!oxne, i 8 ? 4 , vala 24 kr. •— Svetega pisma zgodbe is starega ino novega zakona, drugoluat na svetlo dane. 1826, vala 24 kr, _Sto cirkvenih ino drugih poboxnih pesmi med katoI*kimi kristjani slovenskega naroda na Stajarskem. 1828, vala 20 kr. — Opravilo svete me?e , spovedne ino druge prilizne molitbe za hatolvkc kristjane, dru- golirat na svetlo dano. 1829, 3° kr. — 1 rajni?, — Molitbe za katolske ker?enike vjutro, veqer, pri sveti mesi , k' spovedi, na dosegnenje presvetega re?nega Tela , vsaki den v’ tjcdni ino drugih prilikah. 182.9, vala 3 o kr. — Sveti krivili pot, ali bridko terplcnje ino smert navega Gospoda .Tezu Krista na serqno premislavanje, ino pobovnost za katolske kristjane. 1829, vala 12 kr. .— Bovja sluiba kcr?anskc mladosti po jutrah ino vetjerah , pri sveti mc?i, k’ spovedi ino dosegnenji presvetega revnega Tela , tudi vu nekih drugih prilovnostali s’ pristavlenjom cirkvenih pesmi. i 83 o, vala i 5 kr. — Veliki katekizem, to je, liniga kervansko- katolvkega navtika v' pitanjah ino odgovorih, drugokrat na svetlo dana. 1833, vala 24 kr. Dainho, Listi ino Evangelji na vso nedele, svetlic ino iinenitnese dneve celega liersanslto- katolskega cirkvenega leta, stertokrat na svetlo dani. i 833 , vala 36 lir. — j rajni s 12 kr. — Kniiica pokornosti za mlade ino dora«ene kristjane, Klcrtokrat na svetlo dana. 1833, vala 10 kr. — Sto ino petdeset posvetnih pesmi, ino dve¬ sto vgajnk med slovenskim narodom na Štajer¬ skem. 1827 , vala 4® kr. — Abecedna kniriea na hitro ino lelilio pod- vui|enje slovenskega branja, tretjokrat na svetlo dana. 1833, vala 6 kr. ;— Lchrbuch der vvindischen Sprache, cin Ver- such zur griindlichen Erlernung derselben fiir Deutshe , zur vollliommeneren Kenntnifs fiir Slovenen. 8. 344 Seiten stark. 1824, 1 11 . 10 kr. •— Vu sili pomoi[ na rivlenja resenje , zaduše¬ nih , vtoplenih , zmerznenih , obešenih, za- davlenih , ojadenih, (zagiftanih) ino od bliska pobitih, vala 6 kr. Birner, katolska mesna linirica z’ drugimi mo¬ litvami skoz den ino k’ spovedi , drugolirat na svetlo dana. 1831 , vala 6 kr. Herf, Pad no zdig ijloveka v’ sedmih postnih predgah k’ obudenji' grešnika na pokoro. 1832, vala 20 kr. — Predge na vse nedele celega kersanjsko- katolskega leta; 2 zvezka, 18315, valala 1 rajni« 54 kr. Krempl , Branje od tih v’ limetizhke kalendre post.avlen.il) ino nckerih drugih IVetnikov. 1833, vala 48 kr. ,S]omfhek, Hrana cvangeljfkih naukov, bogo- ljubnim dufham dana na vse nedelje ino sa- povedane prašnike v’ leti ; 3 deli v’ dvema sveskoma. i 835 , valajo 2 rajnis Murko’s theoretisch - praetisebe sloveniscbe Sprachlebre fiir Deutsche. 1832, vala 1 rajni«. — ..SlovenTko - Kemfhki in Nemfhko - .SlovenTki Kozlmi belednik, 1833, vala 4 rajni«. 1 I