Št. 1. ^
V Trstu, sabota 11. januarja 1879.
Tečaj IV.
.Edinost* i!h*jn Tsako drugo in četrto sabota vsakega meseca in velja za Trst vse leto gl. 2 kr.— tnnaj Trstu po pošti vse leto .2 „40 „ . , polu leta, 1 „ 20 * „ , četrt . . —. 70 Za oznanila, kakor tudi za .poslanice* se plačuje za navadne tri s topne vrste:
8 kr. če se tiska 1 krat
7 • • • - l ?rat 6 . . . * 3
Za veče črke po prostoru.
Posamezne Številke se dobivajo po 1 kr. v tabakarnah v Tratil pri pošti, pod obokoni tik Kalistrove ua Belvedern pri p. Bertolinu, V okolici: Na Opčinah v loteriji, na Prošeku pri g. Gorjupn, v Har* koli pri g. Ani Takan iti v Bazovici pri Ani Tuh, vKkednji pri Fr. Sanriii M. Magdaleni zg. J. Ježu.
Naročnina in vsa pisma naj •« pošiljajo uredništvu v Trstu.
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
.V oiliuosti je moč*.
Vabilo na naročbo.
Prosimo vse one naročnike, kteri so še za lansko leto na dolgu z naročnino, kakor tudi za letošnje leto, naj nam jo takoj pošljejo, ker tudi mi moramo poravnati v tiskarni. Poleg obilega dela in sitnosti še materijalne škode ne moremo trpeti. Treba pa nam je v Trstu časnika, kterega je dolžna podpirati vsa Slovenija, tu so vrato v državo in tu je nje zlata jama za nas Slovence, vzlasti za naše potomce. Prvo številko pošljemo vsem starim naročnikom in drugim znancem, kedor se ne misli naročiti, naj jo vrne.
Opravniitvo.
1879.
Z nova na delo.
Ko gospodar svoje žitne zaloge pregledava, veselo mu oko zre p® lepih pridelkih, preračuna s trudom pridobljeno imovino, načrte si kuje v mislih, kako bi napredoval prihodnje leto. Skrbno zaklene hramove, da mu ne odnese imetja zlobna roka. Viharji tulijo okrog hiše, a mirno počiva vsa družina pod varnim poslopjem v domačem miru in zadovoljstvu.
Staro leto je ininolo, malo dni ima še novo, še čutimo utrujene ude duševnega delovanja za blagor naroda, računamo po mi-nolosti in radostno zabiino muke, videč pred saboj vspeh. Z nova bode treba začeti, kliče Slovanom mlado leto, z nova stopiti v boj, ker boj je vsakdanja potreba in uma svitli meč najpotrniše orožje. Z veseljem se ozira Slovan na minolost, broji mej saboj junake, mnogo jih pogreša, padli so močni stebri naroda, a na razvalinah mladi izrastki stotero vršičkov poganjajo in množijo moči.
Na jugu zarja vstaja, poljubljava ledene severne vrhove : Na delo s nova! kliče gospodar, plamteče moči naj pospešujo naša podjetja, osoda nam se je nasmijala; poglejte v minolo leto nazaj, pridobili smo mnogo, toraj neumorno naprej! naš krog mora večji biti, do mraka nam je še mnogo pridobiti.
Pred letom smo pisali na tem mestu o minolem letu, zabiljezili smo več stvari z nado, ki je danes spolnjena.
Z nova na delo! kliče zopet danes „Edinost", kali nesmrtnih ran Slovanstva so postale čvrste mladike, gojimo jih, da osorej postanejo drevesa košatimi vejami. Na delo, bratje Slovani! trebimo trnje in osat iz zemlje, ktero je pognojila slavanska kri, izrujmo škodljive korenike ptujstva, ki nam podrasta mladike domovine. Z nova na delo! mladi šolarčeh z rastrgano abecedo, naj ti ne pokvari studena slana kali narodnosti ; z nova na delo, narodni učitelj, naj te ne straši pretenje,'da si Slovan, da ljubiš svoj jezik, svojo domovino; ozri se na jug, rumena zarja naj ti obsveti obraz in naj ti lije v srce novih moči. Obdeluj mlade kali skrbno, zalivaj z narodno ljubeznijo ovenelim srcem, očisti plemenite rastline gosenc in mrčesov, podpri s značajnostjo omahljive mladike, da jih ne poruši nem-čurstvo i lahonstvo.
Z nova na delo! čvrsti dijak, na tebe se narod naslanja, bodi mu zdrava podpora, saj sloni na temelju vednosti prihodnost naša. Oboroži se z uma svitlim mečem, da bodeš delal pot potomcem čez zapuščeno narodno zarastlo polje.
Z nova na delo, narodna duhovščina, dika slovenskega naroda, v tvojih rokah je upliv, dokazuj še dalje s podvojeno močjo bornemu kmetu, da je sin velikega naroda, kterega je Bog ko listja in trave ustvaril. Uči ga ljubiti narod, spoznavati njegovo veljavo in moč ter ceniti njegovo zvestobo.
Ne tresi se dalje, narodni uradnik ; z nova na delo ! otresi si prah birokratizma, tudi ti imaš veliko nalogo. Vkrepi zaupanje krnita in narodnjaka sploh s tem, da mu v narodnem jeziku podaješ spise. Naj te ne straši pri volitvah odkritosrčnost, voli po svoji narodni vesti, dokazi zagri*lim nasprotnikom značaja veljavo po naravnem in božjem pravu.
Z nova na delo, slovenske matere! gojite vrle Slovence in Slovenke, cepite v mlada srca narodno zavest, učite jih mili naš jezik, zapirajte srca spačeni ptujščini, opisujte jim s črnimi barvami izdajstvo in odpadništvo.
Ve, brhke slovenske deklice, z nova na delo! ne odpirajte srca ptujen, omrzne naj Vam vsaka ljubezen do onih, ki niso Slovani, ne podajte v zakon roke nasprotnikom, da ne postanete nasprotnice lastnemu narodu.
Z nova na delo! kliče „Edinost" čvrstim slovenskim mladeničem ; obračajte se od ptnjih cvetic, v domačemu vrtu si rožice zbirajte, domačih rožic je lepši cvet in čbelic naših slajši med. Zakon iz domačega rožmarina je najbolj čislan, zarod njegov je prava ograja vsacej ptujščini.
Slovenski ratar, zdravo jedro naroda, z nova na delo! ti si njegova podlaga, naj iz tvoje borne koče prihajajo narodni pesniki, čislani učenjaki in uradniki, dušni pastirji in hrabri brambovci domovine.
Tndi ti nisi pozabljen, slovenski vojak, naj pod tvojo suknjo plamti ljubezen do domovine, z nova na delo ! treba bo iti, domovina naša mora večja biti, nabrusi meč; leto 1879 ima mnogo skrivnega v sebi, še ni popolnem pogažen v prah sovrag domovine, njegov prijatelj ošabno dviga glavo, tudi on bo moral ukloniti se, ali poginoti na zemlji, po kterej je naš ded mirno čedo pasel in orni. Ne hrani krvi, kadar jo je treba za svobodo točiti, državi le i/, zveste krvi, ki namaka zemljo, vstaja mir i svoboda.
Z nova na delo, vsi prijatelji naši! podpirajte nas in mi bomo vas, bodite močna zaslomba straži na Adriji, naše delo je mučno, ostro gledamo sovražniku v obraz, srono mu stavimo prsa v bran. Z nova na delo, nas kliče mati Slava, združimo svoje moči, branimo narod na levo in desno, žrtev se ne strašimo, poglejmo druge narode, kakova je njih zgodovina, koliko so oni prebili, a danes so združeni, zadovoljni česte prah in pepel svojih boriteljev.
Bog daj, da ne bi bilo naše vošilo zastonj, naj prodre oblake, bodi nam mila osoda, da se izvrši delo, ktero se je krvavo začelo. Ugodno je bilo minolo leto SIo-vanstvu, ugodno narodni ideji, ugodno Avstriji, to leto pa naj postavi Slovanstvu krono na glavo. Zgodovina naj pozlati okvir tega leta, raj mu odloči častno mesto, da bodo potomci govorili: Leto 1871) je bilo začetno leto zlatega sadu, kterega vživamo, kajti naši očetje so orali z jeklom, s krvjo zalivali livade, se svojimi kostmi gnojili polje, po kterem sije zdaj svobode zlato solnce. Z nova na delo vsi, da nam ne zatone solnce, ki ogreva narodna srca i junaška prsa.
Zadnja seja bivšega tržaškega mestnega zbora.
Zakaj jc l>il tržaški zbor razpusČen ?... Odgovor : Ker jc njegovih hudobij mera do vrha prikipela. Pomanjkanje avstrijskega domoljubja, zatiranje slovenske narodnosti, slabo gospodarstvo, brezozirno in neotesano ravnanje z nasprotniki — to so poglavitni grehi, s katerimi si jc bivša večina sedaj razrušenega zbora postavila žalosten spominek v zgodovini tržaškega mesta. Poglejmo le nazaj v zadnjo sejo, ki je bila 22. novembra p. L, ko so mestni očetje lepo skupa) sedeli, pa si še sanjali niso, da sede skupaj zadnjikrat in da jim vže čez tri dni sv. Katarine prinese mrtvaško pismo! Vedeli niso še nič, pa čutili so menda vže kaj, drugače ne bi bili prav v tej seji ponovili vseh zgoraj naštetih svojih poglavitnih grehov. To ni bila seja, bil je škandal. Naj zvedo o tem kaj tudi tisti, ki ne hodijo na galerijo poslušat obravnav ali se sicer malo zanimajo za to, kar se godi v počenej palači; naši okoličani pa naj vedo, kako se možato za njih koristi poganjajo njihovi zastopniki, razen enega, kadar se jim za to poinudi priložnost.
Okoliški svetovalec Burgstaller stavi nujni predlog, naj zbor dovolji 500 gld. za dostojin sprejem domačih vojakov, ki se v kratkem povrnejo z bojišča domu. Župan sam podpira nujnost predloga, katera je jasna vsakemu, ki pomisli, da se imajo vojaki vže čez kake dni povrnoti domu, toda modrej večini to ni jasno in predlog pade l
Prošnja cerkvenega oskrbništva v Bar-kovJjah za razširjanje one cerkve izroči se odboru v pretres in poročevanje.
Na vrsto pride šolskega odseka predlog, naj se v Skedni napravi paralelka z laškim učnim jezikom, češ, da med 247 učenci in učenkami je blizo 50 otrok, ki ne ume slovenskega jezika in sta prva dva razreda vže tako prenapolnjena.
Govor okol. svetovalca dr. Loserja :
»Da je število šolskih otrok toliko, da treba šolo v Skedni razdeliti v več oddelkov, to je jasno in očividno; zato bo to za šolo na vsak način dobrota, ako se razdeli v štiri oddelke. Ali se ima v novem oddelku učiti v italijanskem jeziku, ali ne; to jc odvisno od števila Italijanov, ki ne umejo učnega jezika. Ti so ptujci, z ozirom na vas, in sicer otroci delaleev, ki delajo v ladjedelnicah ali pri drugih obrtih pri Skedni, ali pa, če ne bivajo v Skedni zarad dela, raji stanujejo v Skedni, da ne plačujejo toliko za stanovanje. Hotel bi toraj, naj se dobro dokaže, bode-li stalno ono število učencev, ki ne umejo slovenščine ali ne; ako bi po nesreči nehalo tamošnje delo in bi toraj tudi umanjkali otroci onih, ki slovenskega ne znajo; tedaj je naravno, da ne bi bilo nobenega vzroka, da se v četrtem oddelku uči v jeziku, ki ga ne govore ške-denski otroci. Jaz res ne vem in nisem po tem povpraševal, kako je s to zadevo: je-li res letos toliko laških otrok, da bi si lehko
obetali stalen obstoj laške paralelke; ker, ako bi bilo število le majhno, z velikim obžalovanjem bi moral omeniti, da otroci v okolici morajo od veliko veče daljave hoditi v šolo, kakor na primer iz Gropade v Bazovico, kder je daljava veča, nego iz Skedne k sv. Jakopu. Toda, če Skedenjska vas ima zadostno število otrok, ki ne razumejo slovenskega jezika, pravično je, kakor povsod; da se skrbi za te, ki govore svoj jezik, pa bi bilo pravično da bi se skrbelo tudi za one drugega jezika."
Svetov. Ventura predlaga naj se stvar odloži do takrat, ko se bo pretresal pro-| račun za 1. 1879.
Govor ohol. svetovalen Nadliškai
„Škedenski kmetje ne prašajo paralelnega razreda z laškim učnim jezikom. Bral sem v nekem poročilu, da vratarjevi otroci iz mestne klalnice hodijo v mesto v šolo ; toraj še bliže imajo v mesto oni, ki stanujejo za sv. Andrejem pri arsenalu. Ni daleč tudi privatna ustanovljena šola, katera po zborovem dovoljenji nosi ime ustanovitelja. Toraj mislim, da ni treba denarja izdajati za podučevanje v laškem jeziku, po katerem nihče ne praša in je to le želja šolskega odseka."
Svetov. Mahlič govori za odsekov predlog ; Venturov predlog pade.
(Dalje prihodnjič).
—----
Dopisi.
V Tržaški okolici, 8. januarja.
Da iz okolice pišem, napotile so me volitve v prihodnji mestni zbor. Poročilo o razpuščenji mestnega zbora, ktero prinašamo na drugem mestu, zadosto jasno kaže, kako so Lahi z nami delali in na svojo roko gojili laško politiko, in očitno kazali mrzko-to do Avstrije in do nas Slovencev.
Okoličani, pazite na magistratove apo-stolje, kteri uže zdaj po okolici lazijo in slepe ljudi, da bi na svoj lahonski mlin vodo obračali; tem pomagajo tudi nekteri odpadniki našega naroda, ki so v magistratovi službi.
V liojan zahajata dva magistratovca ter zalivata z vinom pevce in druge, da bi pripravili pot k prihodnji zmagi, ali tička, le ven z denarjem, plačujta kolikor hočeta, račun delate brez krčmarja. Naj bode znani odpadnik Ferluga in oba magistratovca še tako pri volji, na zadnje se bode le smijal Slovenec, gospodar lastne zemlje, a ne Ga-ribaldin in zavržen lahou.
Posebno opozarjamo vrle rojanske pevce, kteri so imeli uže priliko s županovim adjunktom in njegovim pristašem se pri Boletu dobro gostili. — Ce tudi odpadnik M. Ferluga nasvetuje kandidata Laha i naj potrosijo Lahoni kolikor hočejo, Rojan-oev menda ne presleparijo.
Gasi so se spremenili, letos se piše 1879; 11 let je uže minolo, ko so vpili po ulicah: „fuori i schiavi!" zdaj se pa nekaj druzega čuje po Trstu in to je klic prave-
ga Avstrijca, ki bo znal pomesti smeti s pota. Pala je klika, ki je za obečano Italija propagando delala, in z novci ubogih davkoplačevalcev po turški gospodarila.
To leto prinese mnogo sprememb, raztrga zagrinjalo, ki je krilo turško gospodarstvo one stranke, ki danes na sramotnem odru stoji s tablico na prsih: Vidite davkoplačevalci.f tu je svojat, ktera je po denarnih potiskih zasedala stole na občni tribuni. Dvanajsta ura je odbila in mogočni grom "je odbacnol zaščitnike ptujstva in nasilstva.
Okoličani, pripravite se, da pokažete svetu, čegava je ta zemlja, ktero so Vam vaši pradedi krepko branili, pokažite, da ptujec nam nikdar gospodaril ne bode; pokažite svetu, da je Adrija naša in avstrijska. Možje v Kojanu, pozor! postavite se magistrata vim sladkačem, ki za Vače novce vas hočejo podjarmiti. Vzemite si v izgled poslanca Skednje, kako je on branil okoliške pravice, kako je on obečal hribe in doline, ali kaj je storil! za okolico nič? Domač zaupa vreden mož naj zastopa Vas, a ne Garibal-
dinec in ptujec. Prodirovtč. --
Kritični politični pregled.
Nobene važne politične novice nemamo danes zabilježiti iz domače države. Državni zbor praznuje praznike, da se odpočije za zadnje zasedanje, potem pa ide v pokoj, katerega mu ne zavidamo. Iz setve, katero je sejal, nij bilo kruha; nadživel je lastno slavo, katero so mu nekdaj peli njegovi privrženci, na Nemško škileči judje i tiste vrste ljudje, ki se pasejo v občnej moralnej gnjilobi. — Nadejamo se, da bode prihodnji državni zastop boljši, ker je ljudstvo sprevidelo, da so sedanji zastopniki mnogo zagospodarili, a nič ne prigospodarili.
Kakor z državnim zborom, enako je z našim ministerstvom. Tudi njemu bije zadnja ura, v malo dneh pojde v zasluženi pokoj. Nij imelo sreče, ker nij hodilo po pravem potu, hotelo je gospodovati se stranko, izmej katero se je porodilo, zato je strohnelo, ker je bila i oua trohljiva; nij moglo spohiiti obečanja, da zniža davke i državni dolg; davke je še povišalo, če tudi je državni dolg narastel. Priznavati moramo sicer, da so bili ministri jako marljivi, a sama marljivost nij zadosti, ministrom je treba še mnogo družili lastnostij. Glavna njihova napaka je bila, da niso ozira jemali na celoto, to je: na avstrijske narode, ampak le na ono stranko, ki je prišla do večine umetno z nepravičnim pritiskom, a ne po naravnem državnem razvitku. Zato se je narava vžalila, ter kaznuje zdaj to, kar se je nanjo grešilo. Gospodje ministri so res mnogo delali, a mej njihovim delom so zanemarjali najpotrebniše reči.
Kako je v uradih, ki so pod njihovim področjem ? Grozno žalostno je. Kako so fizično, moralično i iinancijelno propali! Pripovedujejo se nam o tem reči, katerih bi nikakor ne mogli verovati, da ne bi o resnici imeli trdnega prepričanja. So ministri,
ki o rečeh svojega področja se pojma ne-majo, zato se tudi zanje ne brigajo i puščajo, da delajo drugi, kakor se jim ljubi. Na dolgo i široko bi morali pisati, da razložimo, kako strašno zarad tega država trpi, kako se zanemarjajo najvažniše reči i pre-tirujejo take, na katerih ni dosti ni malo nij ležeče, kako i kakošni uradniki se ime-nujo, v višje službe postavljajo, tu z delom preobkladajo, tam Bogu čas i državi denar kradejo, kako se službe vstvarjajo le zarad osob, a ne iščejo osobe službam pristojne, kako se goji nemoralnost mej državnimi uradniki, i zakaj. — O tem bi morali kaj vedeti ministri, kaj govoriti državni poslanci, kaj pisati prvi dunajski časniki, tu je Avgijev hlev, ki se mora strehiti, ako nećemo propasti. Pa Bog pomagaj, minister tega ne vidi, državni paslanec tega ne ve, in uradnik, ki to vidi, tega ne sme povedati, da službe ne zgubi.
Tudi iz zunanjih držav je malo novic. Turčija je menda privolila, da spomladi avstrijska vojska s turško vred zasede novi-bazarsko okrožje. Obe vojski — avstrijska pa turška — pač ne boste mogli miru mej saboj vzdržati; Avstrija naj bi šla do Soluna, dežele na levo naj bi vzeli Grki, Ku-sija nam bi posedla Carjigrad, potem bi rešeno bilo turško prašanje, ker prej tega nij mogoče misliti.
Ker Turki še vedno niso izročili Pod-gorice Črnogorcem, zato prete ti siloj jo vzeti, ruska vlada pa je naznanila turškej, da ne pokliče svoje vojske iz Rumelije, dokler se Podgorica ne izroči Crnogorcem.
Kosaki, vrnovši se z bojišča v Male j Aziji, zanesli so črno kugo v astrahansko okrožje; nadejati se je, da se ne razširi i kmalu ukroti, ker je zima ter je ruska vlada
vse storila, da odvrne to božjo šibo.
----
Poročilo
političnega društva „Edinostu obravnav v XX. občnem zboru v dvorani tržaške čitalnice 6. januarja 1879.
Predseduje g. predsednik J. Nabergoj, zapisuje tajnik I. Dolinar, vlado zastopa višji komisar g. vitez Vidic.
G. predsednik naznani, da je zborovanje pričeto.
I. točka: Predlog letnih računov, je izostala, ker še niso bili dovršeni računi in skleneni.
G. Dolenec: Jaz stavim predlog, naj se uže danes volijo pregledalci računov, da stari odbor, ko vse vredi, du račune v pregled, pregledovalci pa v prvem zboru poročajo o tem.
G. Malalan: Jaz se popolnoma strinjam s predlogom g. Dolenca, da se uže danes volijo trije možje, kteri bodo pregledovali račune in ob svojem času poročali občnemu zboru.
G. predsednik da predlog na glasovanje, ki je bil soglasno sprejet.
Na predlog g. Dolcnca so bili za pre-gledovalca računov izvoljeni soglasno gg. Novak, Pipan in Sterle.
II. točka : Tajnikovo letno poročilo o društvenem delovanji:
„Slavni zbor !
Politično društvo „Edinost", ktero deluje uže četrto leto, obhaja danes svoj občni zbor. Ako se ozremo nazaj na prejšna leta, reči moramo, da je društvo pri vseh slabih svojih močeh si vendar pridobilo dobro ime talo pri vladi, kakor v narodu.
Naši nasprotniki so s pazljivim očesom vedno gledali delovanje našega mladega društva, a nikdar nijso imeli prilike napasti ga po laških časopisih, ker se je držalo pravega pota in zdravih načel. Koliko je koristilo narodu v Trstu in okolici, to nc pripoznava le narodnjak, temuč tudi nasprotnik.
Danes je nastopilo 4. leto in ako Bog dil in edinost slovanska, začne svoje moči razprostirati na levo in desno v prid narodu, v brambo njegovih pravic in omiki na korist. Letošnje leto, od 31. marcija 1878 pa do danes, imelo je 4 odborove seje, 3 občne zbore in tabor v Dolini v Istni, kteri je bil sijajen in na kterega ni le društvo ponosno, temuč vsi avstrijski i zunanji Slovani, kajti dokazal je tabor v Dolini, da smo na jadranskih obalih le Slovani zvesti avstrijci, da se vlada sme na nas zanašati in opirati. Dolinski tabor, ki je bil, kar so občno potrjuje, eden najlepših slovenskih taborov na Slovenskem, dal je smrten udarec „Italiji irredenti" in naši sosedje onkraj Adrije so sprevideli, da na naši zemlji ni za njihove namene posluha.
V zadnjem občnem zboru so bili trije za narod zasluženi možje izvoljeni za častne ude in ti so: dr. J. Bleiweis v Ljubljani, dr. Štefan KoČevar v Mariboru in župnik Davorin Trstenjak, znani slovanski starino sloveč. K dr. Bleiweisovi 70. letnici je društvo poslalo posebno deputacijo, ktera mu je izročila krasno diplomo, kar je starčka do solz ganilo, ko je videl, da se ga hvaležno spominjajo Slovenci na jadranskih obalih. Nobeno leto ni bilo društvo tako troški obloženo, ko minolo, to je čutilo tem bolj, ker je uže dve leti mnogo udov zaostalo se svojo mesečino. Tabor jo prizadel obilo troškov; tiskovina za tabor, diplome in adrese ter druge priprave so stale nad 100 gld.
Zatoraj pa se ni treba strašiti slavnemu zboru, alco ima društvo dolg, lahko se poravna v tem letu, ker toliko ne potrosi. Zatoraj vabim Vas, čestiti udje, da nabirate ude, da bode društvo močno in lahko zadostovalo vsem potrebam, posebno pri prihodnjih volitvah.
S tem sklepam letno poročilo ter priporočam vsem čestitim udom v novem letu obilo gorečnosti za narodno stvar."
Ko je tajnik končal letno poročilo, popraša g. predsednik, ako ima kedo k letnemu poročilo Še kaj omeniti, pa ko se nobeden ni oglasil, naznani III. točko: Volitev odbora, seja preneha za nekoliko časa, občinstvo se po dvoranah razdeli in posvetuje o novih odbornikih. Ko zopet pred-
sednik pozove zbor v dvorano, oglasi se g. Pečar za besedo, ter prosi, da bi se preči-tala društvena pravila.
G. podpredsednik tedaj pravila prebere.
G. Pečar stavi predlog, naj bi se predlagali odbarniki in „per acclamationem-izvolili, ker čas poteka i več udov ima daleč domu.
G. Nadlišek je tega menjenja, da bi se volili.
G. Dolenec podpira nasvet Nadliškov povdarjaje, da je najsvetejša pravica, voliti odbornike po svojem prepričanji in predlaga, da se stvar prej izvrši, naj se volijo tri komisije.
G. Dolinar podpira predlog g. Pečarja rekoč, da se s tem nikakor ne krati nika-koršna pravica, ampak, da je to le olajšava daljnim odbornikom, da lažje prej otidejo, ker je pozno.
G. predsednik da predlog na glasovanje in sicer g. Pcčarjevega, ki je bil soglasno sprejet.
G. Dolinar predlaga odbornike in njih namestnike, ki so bili vsi soglasno sprejeti in izvoljeni „per acclamationem" : za predsednika J. Nabergoj, državni poslanec, za podpredsednika V. Dolenec, za tajnika J. Dolinar, za denarničarja Št. Nadlišek, drugi odborniki so : I. Primožič, dekan J. Jan iz Doline, Fr. Sabec iz Podgrada, T. Novak, I. Gorjup in I. Sancin.
G. Dolenec predlaga, naj se uže danes odbor konstituira in seja napravi, kar jo bilo potrjeno.
Za odbora namestnike so bili izvoljeni gg. I. M. Purič, I. M. Malalan, I. M. Vatovec, I. Gerlanec, A. Metlika iz Klanca, F. Ravnik župnik v Dvoru, oba iz Istrije, F. Smerdu, A. Trobec, M. Pečar.
{Dalje prihodnjič).
--«£XX3*--
Domače stvari.
V pojasnilo vsem čestitim udom političnega društva „Edinosti" moramo povedati, do sta list in društvo vsak zase, da po novih pravilih ne dobiva več ud političnega društva časnika brezplačno, kdor se naroči na list, je naročnik, v društvo pa se mora posebe vpisati ter plačati na mesec 10 kr. Vsak odlični okoličan bi moral biti ud, da bomo mogli vspešno delovati.
Letna statistika Trsta in okolice.
liojenih je bilo 4250 duš, 2185 moških, 2071 ženskih. Umrlo jih je 4047 ; 2122 moških, 1925 ženskih. Zakonov se je skle-nolo katolikih 861.
Slovensko delalsko društvo v Trstu je imelo v nedeljo v Rosetijevi dvorani prvi sv< j občni zbor, v kterem se je vstanovilo. Predsedoval je g. poslanec Štefan Nadlišek. Zbralo se je bilo obile okoličanov. G. predsednik odpre zbor z jedrnatim govorom in nazadnje zakliče trikratni živijo svitlemu cesarju Franc Josipu, kar je gromovito odmevalo od zbranega občinstva. Ker še ni bilo pravil v slovenskem jeziku, tudi jih ni
hotel predlagati, ampak si to pridržal za drugi občni zbor, kteri se v 14 dneh skliče. G. predsednik je v govoru posebno povdar-jal stan domačega delalca, primerjal ga ptujcem, kteri posebno v Trstu spodrivajo domači element. Ko mi o delalskem društvu govorimo, ktero uže leta snujemo, veže nas sveta dolžnost, da navedemo tudi napake, ktcre se morajo odstraniti. Brezstransko, le v korist ubogim delalcein in lastnemu narodu bomo večkrat na tem inosto govorili. Za danes priporočamo, naj se ne jetnljd v društvo ptuji dvomljivi ljudje, kteri se na videz silijo osrečavat naš narod, pa še našega jezika ne znajo. Nismo sovražniki ptujcem, spoštujemo vsacega, kteri je značajen, ali zaupati smemo le domačinom, ktere poznamo, da imajo veljavo mej lastnim narodom, in kteri so uže pokazali to dejansko. Oni ptujci pa, ki obečajo nevednemu ubogemu delalcu zlate gradove, kteri mamijo z upapolnimi nadatni delalca; takih se ogi-bajmo; kakor skušnja uči prav pri nekem drugem društvu, v kterem so do malega sami Slovenci, prepričali so se prepozno, da so polnili z novci posodo brez dna. Kdor pri pomočnem društvu koristi išče, mora v resnici delati le za blagost svojega naroda, za človečanstvo, a ne, da uropa ubogega delalca.
Okoliški in tržaški delalci, priporočamo vam delalsko društvo, a to mora zdravo in častno biti ustanovljeno na pravi podlagi, to je na narodni. Mi smo Slovenci in zvesti Avstrijci, ko taki hočemo krepiti narod in državo, v kterej prebivamo. Upisuj-te se pridno v društvo, da bode nas veliko; delajmo eden za vse in vsi za enega edini in složni. Dobro bi bilo, da bi se tudi staro društvo pridružilo novemu in naj bi se postavilo staro na narodno stališče. Da se pa to lažje zgodi, treba odstraniti one elemente, kteri le na to mislijo, da bi društvo pripravili v slabi finančni stan sebi na korist. Naj ne padejo te naše besede na skalo ali pesek, nado imamo, da obrode dober sad. Našo geslo naj bo: Z zjedinjenimi močmi drug druzcmu na pomoč.
O vstanovitvi delalskega društva nam je došla še ta vest po začasnem predsedniku, da je prišel k njemu nek Mozetič ter mu naznanil, da bodo hljnbu sklepa občnega zbora pravila laška, i da je zato g. Nad-lišek precej odstopil od predsedništva. Opozoriti moramo okoličane in slovenske de-lalce, naj se nikar ne spuščajo v nikakoršno zvezo z Mozetičem, niti z njegovim voditeljem, ako društvo ne bo na narodui podlagi, bilo bi le gnoj za laščino. Čudimo se Lahu, g. Sandriju in njegovemu pobočniku Mozetiču, da vstanovljajo drugo laško delalsko društvo, ko so prej v prvem bili.
Zakaj?? — — pa jih je vodstvo iz-pahnolo.
Pozor, ne zaupajte sladkim besedam, ki Vam zidajo gradove v oblake, pa sami strgane kajže nemajo.
Recept po dr. Eisenbartu smo te dni v dunajski novi „Turčinki" čitali; ona namreč svetuje, naj se v Trstu s tem odstranijo lahonske kukavice, ki le čez Adrijo gledajo, da se naseli „Deutsclifujn" na jadranske obale in tu vtrdi; ali nas Slovencev pa, ki smo glavni faktor, še omenja ne. Dunajska „Turčinka* ne pozna tal na jadranskih obalih, njej morda ni znano, da ne raste tu nemška dctela in želod ; tukaj je doma lipa, le ta cvete in razprostira svojo vonjavo, ktera „Turčinko* močno v nos žge. Nikdar se nc nasadi „Deutschčum* na obalih Adrije, zato poskrbimo uže Slovani. Dunajski „Turčinki" je prosto svoje evangelije oznanjati svojemu zaščitniku Turku onkraj Bosfora, takraj pa se jej ni treba brigati za nas, mi uže brez nje vemo, kaj je nam po godi,
Statistiko prebivalstva v Trstu i njegove okolice je izdal tukajšni anagrafični urad, dela je bilo baje toliko, da je stalo 1*2 tisoč gld. vsi uradniki so imeli naočnike iz Hima, kajti v vsaki hiši v Trstu in po nekterih v okolici so videli same Italijane. Ni se čuditi, da je stalo 12 tisoč to delo, treba je bilo brusiti zobe, kajti pogriznoli so nad 30 tisoč Slovanov in vendar še živimo. čudili se bodete, dragi bralci, kako je to, ali kaj se hoče, to je sama lojalnost in udanost do Avstrije naših italijančičev kriva, kterih bi radi v množini pokazali, ne pa v malem številu, katero imajo v resnici. To ljudsko popisovanje je bilo čudno, hodili so po hišah uradniki ter popraševali, če po laški kašlajo, in ker ni nikdo slutil, da ga je magistratov uradnik za Italijo pridobil na papirju, šlo je to ročno od rok ; ali danes se vse križem povprašuje: Bog ve, ali je nas tudi za Lahe zapisal.
Toliko odstotkov je vsako leto Slovencev manj v Trstu, da v malo letih ne ostane nobenega več, če ne bosta še Mihec in Jakec na počeni kolibi ure bila. Ta čudodelni urad bode treba poslati v mrzlo Franc Jozipovo deželo medvede in morske pse štet. Bog ve, koliko je tam njihovih narodnjakov in — pasje vere. Skoda, da je razstava v Parizu tako hitro tninola, lahko bi statistiko razstavili z napisom:.^ko katera vlada želi pomnožiti svojo državo s kteri m koli narodom, naj se oglasi pri Mihcu in Jakcu v Trstu na Laškem. — To se ve, da ne bo verjetno, da je toliko slovenskih imen na Laškem, pa kazal je tako zemljevid, ki je bil pred nekterimi leti v tržaških šolah izobešen iz gole lojalnosti. — Cujte, dragi bralci, tudi časnikarstvo omenja „Tržaški almanah" založen v Milanu zato, da ima več veljave; nemški Časnik je v tem almanahu še milost našel, a „Edinosti* i „Naše Sloge* nij v njem; uže kde v Serbiji ali v Ornigori izhajate. Nek gospod nam je pravil, da je bila knjiga preblizu mašine, ko se je iz Milana v Trst vozila, pa se je vse Slovanstvo posušilo. Mnogo bi še omenili, ali bojimo se, da ne razžalimo lahonske udanosti da Avstrije.
Laška kultura. „Cittadinov" urednik in neki Chiozza sta ae pred malo dnevi na Korzi srečala in začela pa fakinsko udrihati, tako je pisal „L'Indipendente", ali ni se čuditi, da oni, ki nam po vsej pretvezi svojo kulturo silijo, večkrat tako delajo. V Trstu je to nekako navadno postalo, lani so se taki čini večkrat ponavljali, dobro bi bilo, da bi te vrste ljudje batine se saboj nosili kakor Kentukci v Indiji, potem bi bili v pravej obliki. „II Cittadino" je list, kteri se rad tja obrača, kder je boljši lov, to smo opazovali polnih 12 let, za njegovo stranko ni več dosti veljaven, kaj še prida, ko sever popiha. „II Cittadino* uže ugiblje, kedo bo mestni župan; ali bi ne bilo dobro, ako bi Antonca k Mihcu in Jakcu postavili?.... od tam se vidi celo v Benedke in v Rim pri luni.
----o$e>-
Razne stvari.
„Pučke novine" v Zagrebu, katere vreduje nas rojak g. Ljudevit Tomšič, in so po vnanjej in notranjej obliki podobne našim „Novicam" in stopajo z novim letom v 3. tečaj. Slovencem, kateri se žele nčiti hrvatskega jezika, so „Pucke novine14 primerno sredstvo. Uredništvo omenjenega časopisa nam javlja, da bo tudi slovenske dopise sprejemalo. Našim čitalnicam ne bi smele manjkati.
Žandar-morilec. Neki bonyhadski žandar, imenom Csekay, živel je v prepiru s tamošnjim voznikom Brettnerjem. Minolo nedeljo prideta v nekej krčmi pri Battasze-ku skupaj, in vnel se je mej njima stari prepir; ko se je hotel voznik odpeljati« in je bil voz uže pripravljen, zgrabi ujezeni pandur svojo puško odtragušo, da bi voznika ustrelil. Ta se skrije za jednim drevesom na dvorišči, in krogla zadene tam stoječega hlapca, ki se smrtno zadet takoj na tla zgrudi. To videč, razjari se pandur še huje, in še jedenkrat nameri na voznika, ga zopet ne zadene, na mesto njega pa zopet druzega hlapca v stegno. Besni pandur naposled nameri na se, a se nij smrtno zadel.
Zahvala.
Podpisana se zahvaljujeva vsem znancem in prijateljem, in tudi odličnim gospodom, ki so od daleč prišli ter skazali zadnjo čast najnemu očetu
Josipu Smerdu
ter ga spremili k pogrebu. Žalujoča
Franjo Smerdu, sin,
Ana Smerdu, rojena Lenarčič, žena.
V Bazovici, 6. januarja 1879.
Lastnik, i*datel j in odgovorni urednik: Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Llojda.