, {Hrte* iniolftt huji in Tel,ja t Mari
bre/ pošiljanj 1» m leto H fl. pni leta . . 4 ., » rrtrt leta . S ..
l'o poitl
m • se letu lit ({i »a p,.l leta :. .. ia ietrt leta I ..
Or.iinnilA :
/.a iitTailna Jtentopri" »r.l« »e plačuje 6 kr., re ne natinna Ikrat, S kr. i'e »e ti^ka -'krat , 4 kr. Je a« ti-ka Škrat v»»«"e pmiienke *e plaru-jejo po prostor«.
Za r.nk tinek je plafat
kolek (»tempelj) rt SO k.
■. > v. > n i -1 na ne eracajO' lopUi naj ne MafoToljuo franknjejo.
\r Mariboru  14. decembra 18(>9.
Tet5aJ II.
F e d c r a I i z e m,
kterega dr. Fischhol zagovarja in ktercga potrebo v Avstriji dokazuje poudarjajo „decentralizacijo v upravi in postavodaji". hočemo v naslednjem po njegovih mislih na kratko posneti.
On izhaja iz Svajce, kjer se vsak kanton sam vlada, in so državljani srečni, med tem ko t centralističnih državah oko ministrovo ne vidi in ne spozna, kaj so godi na poslednjem konci, toroj ne more prav vladati. V Srajci, ki je federalistično uravnana, žive narodnosti bratovsko med seboj, ker vsaka ima svoje pravice. Ko bi Švajca dobila centralistično vlado, kakor je /daj v Avstriji, zbude se takoj narodnostni in politični boji, ostri, kakor pri nns. Vsak narod mora pravico imeti, sam svojo osodo določiti. Če drug narod po svoji večini o njem določuje, gospoduje nad njim. V državi, kjer je več narodnosti skup, jo razloček med absolutizmom in centralističnim ustavnim vladanjem samo ta, da se gospodar spremeni; prej je ena oseba, potem en narod gospodar. V novi ori je nemški narod tiran. Ta tiranija je tem bolj občutljiva, ker tlačitelj no ume in ne vidi, ka tlači, a tlačenec čuti in strmi.
„Manjšiua so mora večini udati tako kličejo nekteri" — [travi Fisch hof— vselej narodni upornosti nasproti. Ali, če se že v uimar pusti, da Nemci nemajo v Avstriji večine, mora se razloček pomisliti, ki je med političnimi in narodnimi manjšinami.
V političnem življenji strank nasprotja. niso čisto brez zvezi Skranjna levica in skrajna desnica sta zadaja oliročiča ene verigo, ki sta zve zana s srednjimi obročiči posredovalnih strank. Vsaka stranka lehko dobiva pomoč in naraščenjo iz vrsta nasprotnikov, in manjšina včerajšna, jo lehko jutri večina. Političen razpor ne brani narodne odinosti; ako trčite druga v drugo, tresejo se javne oblasti, no pa državna eksistencija.
Narodne stranke pak si ostro in brez vezi nasioti stoje. V Avstriji na primer ni nobeno posredovalne stranke med Nemci in Cehi. Ne ta ali ona misel, ne ta ali ona korist, temuč vse narodno bitje loči te stranko na dvoje. Manjšina ne more upati. da so bodo s tem pomnožila, ka pristopijo nekteri udje večino k njej; brez upanja gleda V prihodnost in iščo posil
venski rodoljub bode tudi dober Avstrijec, ako bo videl da mu je le v Avstriji mogoče biti dober domoljub.
Fiscbbof zagovarja tudi narodne srednje šole in narodna vseučilišča. Državni zbor mora postavodajo za srednje šole in vseučilišča deželnim zborom prepustiti. Italija ni bila edina ko so njegova vseučilišča cvela, Nemčija ima 19 vseučilišč, ki niso vzraslle iz centralne postavodaje. Svnjca, kjer so posamezni kantoni delali, ima na 401) 000 prebivalcev eno visoko šolo , Avstrija 5 milijonov prebivalcev eno vseučilišče. „Pustimo narode, naj, brez naše vrvi okoli vrata, hodijo svoj pot. Nemški uk ni rastlina, ki raste le v stekleni hiši pod rokami ministrov. Korenino ima globoko v tleh skušu je. Nemška kultura v Avstriji nima večin sovražnikov , kakor so tisti Nemci , ki jo silijo drugim."
K u s k a.
Zanimljivo je za nas Slovane, kako med Nemci strah prod Rusi vedno bolj raste.   In ker se  veliki in mali boje slovanskega severnega velikana, dolajo v svoji onemogli srditosti Hamletu enako : po starobabje bovkajo od nadenj in prizadevajo si pocrniti ga , kolikor 80 da.   Nič dobrega na
dalei
njem ne puste veljati, kajti Slovan je in Slovan bo morda podedoval pri-hodnjost. Vzroka dovoli, da tudi nam Slovencem, Cehom itd. vsakovrstne grehe nadevljejo in, med tem ko se z ginljivim človečanstvom potegujejo za pravico kacega umazanega juda , kteremu je kdo daleč tam v Humuniji na palec stopil, nam prirojenih pravic ne privoščijo, samo za to ne, ker imamo po rojstvu nesrečo in napako, da smo po krvi in rodu — bratje I Rusi. In da bi pač vso neiuško-kulturno (I) nalogo izpolnil, prišepa zdaj pa zdaj tudi ljubljanski „Tagblatt", Slovence, med kterimi se jo ukvartiril, podučit o grozo-vitostih velikih , ktere jo videla samo fantazija kakega poljskega fevdalnega duhovnika ali v Parizu obubožanega /labtiča.
Vendar zmerom legati ne morejo , kakor ne morejo tajiti, da ruska država v kulturi in moči raste v isti meri, kakor, žalibog, druge državo s svojo nospametno politiko zastajajo. En tak dopis, ki ima istinito podlogo, so
/zadreg  ako ustavnega ne najde.   Vsak strankin boj raz-jprinesli po bajo dobro podučeni nemški „Pos. Ztg." nemški časopisi, ter ga
nega poia » ...... »- 'podajemo tudi mi svojim bralcem   da-si pripoveduje vočidel žo znane razmero
„N a r o d n o -ruska stranka — se pravi tam — kiera ima že voč lot javno mnenje za seboj , in celo mogočen vpljiv na rusko notranjo politiko, si zdaj bolj nego kedaj prizadeva vladno krmilo vse carevine v roko dobiti. Ta stranka je zatorej za-sc pridobila careviča nasleduika in ga v svojom duhu obdeluje, upajoč, da se bo dal popolnoma za njen političen sistem pridobiti. Najveljavuiši možje, ki za ta namen dolajo, in ki imajo popolno zaupanjo careviča naslednika, so: vojni minister Miljutin, minister notranjoga Timašcv, minister državnih posestev Zielenoj in več druzih. Upljiv teh mož je žo pri caroviču nasledniku tako velik, da ta v skrivnem kabinetu carjevem naravnost podpira in zagovarja stvar narodno-rusko stranke. Da so bo prihodnji vladar carevine varoval, javno kot glava kake stranke pokazati so, ni troba omenjati; istina pa je, da jo carovič naslednik v nnjoži zvezi z narodno-rusko stranko in njenimi prizadevanji. Nameni te stranko so bajo na znotraj, uničenje poljsko in nemške narodnosti ter katoliške in protestantiško vero (V) na zunaj carevine pa uresničenje panslnvističnih utopij (?), Kot edina oblast v Evropi, ki more /. Rusijo /.vezati se in jej pomagati, so imenuje Francosko . . . Ako carevič nnslednik kmalu prostol zasede, bi to utegnilo za Evropo tako osodepolno biti, kakor uienitov vladarja in sisteme na Francoskem."
Tako so glasi ta dopis v nemške liste. Da je carovič naslednik prijazen slovanoljubni stranki, to je znano žo dolgo ravno tako, kakor jo znano, da je eden najbolj omikanih in duhovitih evropskih prinčev. Drugo pa : da narodno ruska stranka posebno na katolicizem preži, jo prazna laž. Politika to stranke jo narodna, ne cerkvena. Dokazali smo žo v našem listu, kako smešno hinavsko se ravno oni za brambovce katoličanstva na Poljskem ponujajo in štulijo, ki bi pri nas doma radi jutri „poslednjega farja za črova poslednjega vladarja obesili." Da, tu gro proti Slovanstvu in zoper to jim je vsako orožje dobro. Po doslednosti so ne vpraša.
veže naroden srd, vsaka parlamentarna borba je lehko razkačeno zaletanjc sovražnika.   In država, ki s centralizacijo priliko za taka sovražua dotikanja brez potrebe množi, postane torišče narodnostnih strasti, bojišče obupno borečih se narodnih eksistenc.   Tako postane centralizacija grob edinstva, in grob življenja državi."
In zopet kaže dr. F. v Švajco, kjer trije narodje bratovsko edino žive, ker nobeden ne sega v hišno pravico druzega, temuč vsak narod živi pod postavami, ki si jih jo v lastnem jeziku sam naredil . . . Ako je bila centralizacija nekdaj kulturna, postala je zdaj zavornica kulturi. To naj bi premislili tisti, ki hrupno nemško kulturo pridigovajo, pa sovraštvo sejejo med narode.
O postavodajstvu govoreč, pravi F., da si morajo narodi v lastnem jeziku vse postave dajati. Veseliti nas mora v tem oddelku izrek Nemca F.:
„Narodje 3e ne bore zoper centralizem iz slepo strasti do opozicije, ne iz sovraštva do Nemcev , temuč goni jih najmočneji človeški in ljudski nagon: ohraniti samega sebe. Centralizacija pomeni (/a avstrijske Slovane) smrt, ne hitro, posilno, temuč smrt, ki sc počasi prilazuje, smrt iz uboštva, Ako je postavodaja podoba tujega narodnega duha, če impulzi političnega dela prihajajo iz tujega, mora narod hirati in umreti.
Jezikovo vprašanje se dotika najbolj občutljive strani narodne zavesti, ker jo v zvezi z interesi življenja narodov. Jezik je kakbr najgloblji njen preiskovalec Wilhelm Humbold pravi „organ misli, po jeziku sc še le rodi mišljenje". Narodni jezik iz kakega oblastja duševne delavnosti izriniti, pravi se to, kar ljudstvu narod organ mišljenja pohabiti. Poslavodaja pak jo eno naj-važnejih oblasti) zmožnosti narodnega mišljenja. V postavodaji, kakor v literaturi in umetnosti so razvija narodov duh. V javnem življenji še le dobi svojo možato zrelost. Kakor v lepoznanski literaturi dobi jezik duhovitost in krasoto, tako v postavodaji dobi čestitost, moč in značaj. Jezik narodni iz više postavodajo izriniti so pravi izgnati narod iz najplodnojega polja duševne delavnosti."
Tistim, ki se boje, da bi bilo mnogo neprijetnosti in težav, ko bi v Avstriji vsak narod sebi in v svojem jeziku postave dajal, prnvi Fischliol: „Kdor hoče velikim nevarnostim uteči, ne sme sc malih sitnosti bati". —
Prehajajo na šole, najvažnejši del političnega samoupravja, kaže Fischhof, v kako cvetočem stanji so šole v federativni Švajci in V federativnih državah, kjer no sije nobena modrost centralne vlade, kakor do zdaj v Avstriji, ko se je vse iz Dunaja ukazovalo in merilo z enim merilom, ko je on narod vsem narodom diktiral postave, po ktenh bi se morali razvijati. Narodnosti posebno varujejo ljudsko šole ... Na ugovor, da Slovanje niso kulturni narod, odgovarja F. kažoč na Rusijo in Srbijo, kjer narodna omika veselo napreduje na slovanski podlogi, ki je še lo v zadnjem času storjena bila. Ravno tako točno pobija skrb centralistov, da bi narodne šole no odgojalo dobrih avstrijskih, temuč le češko, slovonske itd. rodoljube.  Dober čoski, s lo-
li1 o p i s i.
Iz Novega mesta, 12. dec. [Izv. dop.j 10. in 11. tega meseca so se vršile pri nas volitve za mestni odbor, pri kterib so narodnjaki sijajno zmagali. Nasprotna stranka je veliko agitirala pa malo opravila; v I. razredu jej je bilo vendar komaj mogočo svoje kandidate stlačiti, pa še tu samo zato, ker volijo izvzemši malo število velikih posestnikov, samo uradniki.
Omenjnm samo ob kratkem različnih agitacij samo za to, da pokažejo našo Nemce (?) v pravi podobi.*Dva veljavna moža stojita pred mestno hišo, kar se jima pridruži gosp. Gr., ki je, dasiravno dobro nemško ne umeje, znan za najvećega sovražnika slovenske stvari, ter ju posinebovajo se, vpraša: Ali bosta tudi ona volila neumno slovensko osle V Ko ga zavrneta, začne pa meni nič tebi nič zabavljati. Mi bi pa svetovali temu gospodu, naj sa gre prej nemščine izučit, ako so žo hočo na vsak način nemškutarja delati.
Od strani volilne komisije se je opazj|0) da je zoper narodne, ker n' hotela sprejemati od volilcev listkov na kterih so bili ka:..!..! r zapisani, ampak zahtevala, da se morajo iz glave našteti, pa po vrsti.   Kako je težko
staremu človeku naučiti se 12 imen po vrsti na pamet, znano je vsacemu, ali cesar sam govoril prestolni govor.
komisiji to ni bilo mar, ker jej jo šlo le slovenske vo'ilee mučiti.
Bplofa pa našim Prusom ni veli!.o ležeče za blagor mesta, kar se je posebno lepo pokazalo pri tej priliki. Narodna stranka je namreč v prvem razredu kandidirala tudi nekega zeniljemerca in poltenega Nemca, ali ti gospodje so ga odstranili, ker, po, !.er \e kaj je narodna enakopravnost. Toiai zato jim je samo zngri/rn nemikotar dober, nikakor pa pošten Nemec ako je še taka kapaciteta.
Kako bi se potreboval goip. Lajnmilar v mestnem odboru, vidi sežo iz tega, ker ni vse, kar se tiče ulic in cesta v najboljšem redu in bi njegov
začasnega prvosednikn, najstaršega poslanca dr. Kiemana, je brez veljave. V gosposki zbornici pak je znani grof Auersperg parolo dal: varovati ustavo ! — Prav za prav se odpre državni zbor še le v pondeljek 13. t. m. ko bode
Cehi nameravajo poslati Fischhofu zaupnico. - - Časopis „Svoboda" nasvetuje, naj se ustanovi društvo, ki bode podpiralo tisto narodnjake, ki so zarad političnega delovanja ob kruh prišli.
V Dalmacijo gre general Rodič na mesto odstavljenega — generala Wagnerja. ,N. fr. Pr." si da zarad tega iz Zadra telegrafovati, da ta „osodepolni" korak Wagnerjev obžalujejo dalmatinski ustavoverci (t. j. tista pest Lahov) „vesele se pa puntarski Bokelji in prijatelji Rusov." -Res strašno!
V Italiji kralj zastonj išče ministrov, kakor v Španiji kralja iščejo.
svet v tel, zadevah veliko koristil; kaj pa potrebujemo namesto njega voljenega! Že več ko 40 ljudem je ponujal prazne sedeže, pa nobeden ni hotel česti okresnega sodnika Čubni. pokazalo se je že od pred, da je namreč peto kolo prevzeti.
pri vozu. — Pa saj na tem žo ni toliko ležeče; da imamo le većino zagotov- V Rimu je pri prvi seji koncila papež ogovoril škofe in rekel, ka
ljeno. Narodnjakov je namreč voljenih 12, nemškutarjev 3, ti 3 so pa taki, se veseli, da so škofje tako v obilnem številu prišli. Prišli so ljudem kazat ki niso nevtralni, no'pristranski. Tipanje imamo od odbora, da bo storil veliko božji pot in s papežem sodit o napačni človeški vednosti. To ni bilo nikdar važnega za mesto. ',0'j potrebno, nego zdaj kor je zarota brezbožnosti po svetu zelo razširjena
Akt prave nemškutarske kulture se jo zgodil nedavno v neki tukajšni in se skriva pod svobodnostnimi prizadevanji. Pa se ni ničesa bati; „cerkev nemškutnrski krčmi. Sedelo jo namreč v krčmi nekaj slovenski!, niladeničev, je močneja kakor nebesa." Škofje naj delajo Ž njim , da bodo imeli kloštri ki so se, kakor se samo po sebi umeje, pogovarjali po slovensko. Krčmar to mir, cerkev red in duliovenstvo disciplino. —
slišavši. stopi k njim ter jim reče tole pomenite besede:  „V mojej hiši so V Neapolji seje bilo zbralo nekoliko svobodomiselcev raznih na-
govori samo po nemški in njen kranjsko, nikakor pa ni pripuščeno po slovensko rodov, ki so hoteli demonstrirati proti rimskemu koncilu. Piše so pa zdaj, govoritil" dft le ta »protikoncil" od italijansko vlade razpuščon, ker je klical: „Smrt
Iz Trsta, 10. dec | |Izv.dop.| Tukajšni poluur.idni nemški časopis francoskemu cesarju !   Živela republikanska Francoska!" „Trioster Ztg.« prinaša članek o dalmatinskem uporu.   V tem članku pravit V zbornici španskih kortesov je general Prim preklicaval govo-
da naša vlada nima z Bokelji opraviti zarad  bramlmvske postave in slabili rico, ki njega dolži, da se hoče kraljevega stola polastiti. Obljubil jeŠpanjcem uradnikov, temuč vzrok jo: p a n s 1 a v i z c m !   Poznamo ta vik, in poznamo kmalu kralja, in sicer vojvoda iz Genuve. tega hudič«,  ki ga Slovanom sovražni listi zmerom na steno malajo. Pregovor pravi: „če hudiča na steno malaš, res pride."   Naj bi ga torej ne
resnici ni.   Gorje vam pa sami krivi čo pride — p a n s 1 a v i-
P rus ki kralj je dobil ruski red sv. Jurja, kar je znamenje, da osebne prijateljske razmere med petrograjskim in berolinskem dvorom branijo ce boste vsako naravno razvezo med severnima vladama.
Francoska vlade je svojemu poročniku v Parizu uaročila, papežu
Ravno to je storila
klicali, dokler ga ni videti in ga tudi tako dolgo vpili, da bosto na zadnje
zem!   Mi smo do zdaj Slovenci, Jugoslovanjo in cesarstvu zvesti. Ali kader j odsvetovati na koncilu skleniti nezmotljivost njegova nas bosto povsod zasramovali, nič pravice nam dali, kader bomo videli, da Pruska, ste našo smrt na zastavo zapisali: potlej  bomo   —   Slovan j o in bomo, rekli: pomagaj kar more!   Pa zdaj upamo, da bode pravica zmagala. | Kar se tiče Bokcljov, rekel sem že v enem prejšnjih dopisov, da sem Živel kot vojak dolgo časa med njimi, in da sem jih kot cesarstvu zveste po-! KilZIH/ StVflN
znal. „Tr. Ztg." in mazač govori kot slepec o barvali.
V sred j 8. t. m. je imelo ttllMJšnje društvo „Progresso" s svojim znanim prvosednikom lahononi Hermetom občni zbor. Povod temu zboru je rimski koncil, zoper kterega so je tu govori'o,
Iz Prage,  11. doc. [Izv/dop.]   Pogum Slovenci I   Naj se ob.no' c,t.,luičnega.   h-       n< .u t<>...1... 1.-.
delavni in Slo vanje bodite. Pri
kakor se hoče, bodito dolavni in Movanje uodile. rn nas sicer upamo da se bode za nas avstrijske Slovane dobro obrnilo. Zdaj je čas za to in vfi narodni mo/jo tu pravijo, da zdaj je vaga za nas Slovane vzdignila se, in vzdignila bi se bila popolnoma, ko bi tudi naši slovenski možje bili kaj na to vago vrgli. Naš slovenski narod je s tem strašno krivo storil, da ni imel energičnih mož, ki bi bili pomagali vreči zdanjo velikonemško ministerstvo. Zalibog so ga naši Svetci in Tomani še podpirali, in imajo tu ime „slovenskih mamelukov." Naši slovenski „zreli" možje ne umejo slovansko prihodnosti. S svojim oprezovanjem in s svojo .zmernostjo" igrajo s slovensko bodočnostjo, ki ima hiti ali nemška ali slovanska. Slovenci kot roveži sami zase, se držati ne moremo. To isto se Cehi priznajo za sebe. Nas Slovence bo nemški niolob požrl, če se v pravem času ne glasimo pred svetom. Torej zedinjono Slovenijo! Avstrija nam mora pravična biti, in mora biti pravična Čehom, če hoče obstati. Tukaj narodni politiki nimajo nobenega strahu. Pravijo : naj ^e reči razvijajo počasi , mi pa bomo hitro svojo dolžnost storili in tirjali v s e, ne zmerno in malo, temuč največ. —
Fischof ima prav, če pravi da so Čehi najbolji Avstrijci. Zedinjenje ž njimi je lehko, ako bi Nemci svobodomiselni bili kakor je F. Za to so njegovo knjigo radostno Sprejeli, d;i si njegove tirjatve nikakor ne gredo tako daleč kakor češka deklaracija. Najlepši čas je da se pobogajo zdaj. In tudi zadnji čas je. Čehi upajo, da pride poravnanje. Pa bojo se ne, če ga tudi ne bo, če bo tudi zmagala tista stranka, ki hoče Slovane kontuma-oirati in nekdaj za doto k veliki Nemčiji seboj vleči. Da se ne boje, kažejo filanki, ki jih zdaj v „Pokrokn" in „Narodnih Listih" nahajate pod naslovom: „Vzhodne zadeve in Slovenstvo iz ruskega stališča." V teh člankih je jasno povedano, skozi ktera vrata bodo Čehi narodni smrti ubežali, ako bi jim od Nemcev žugala.
Politirni razgled«
Kolikor bolj v Avstriji čas za federalizem zori, tem bolj kriče strogi ustavoverci, da pomenja federalizem razpad in konec Avstrije. „Vv'ar-ren's VVochenschrift" kliče tem pravoslavnim ustavodržcem: dokažite, da ne moremo s federalisti živeti, prej vam ne verujemo. Uraekuite se novemu ministerstvu, tacemu , ktereinu precej od kraja ne morejo slovanski narodi nezaupnice dati. Ne fevdalci, ne klerikalci, no birokrati, temuč zmerni avto-nomisti naj stopijo v ministerstvo. Isti časopis pričakuje, da bodo zdanji ministri, kader odstopijo ravnali SmerlingU euako, ki je kot dober Avstrijec podpiral dualizem. ko jo sprevidel, da z njegovo sistemo ni nič.
(Mariborska   čitalnica) ima 19. decembra t. 1. občni j Z bor, pri kterem bo naj prej denarničar položil polletni račun, po tem pn pridejo na vrsto nasveti posameznih udov.   K slednjemu bode volitev odbora
Pričakuje se, da se bode občnega zbora prav mnogo udov vdeložilo. k kteremu vljudno vabi
Odbor.
* (Iz Idrije) se nam poroča, da so ta teden volili mostni odbor. Voljenih je polovica — uradnikov. Iz tretjega reda se je vdeložilo izmed 359 volilcev — celih 6 volitve! Te data govore same, ni treba komentara. Potrjuje se nam , da je g. Lipold svoj mandat kot deželni poslanec položil.
* (Iz Gradca) se pišo v staro „Presse." da pride protest slovo-nograških c. kr. uradnikov zoper zedinjenje Slovencev resp. zoper ločitev slovenskih Štajercev od nemškega gospodarstva, celo pred državni zbor. Ob Uj priliki bode menda vendar oglasil se tudi kteri slovenskih državnih poslancev.
* (Na koroške m) je videti, da se slovenstvo začenja gibati. Nemški časniki zlasti koroški so začeli ropotati o narodnih agitacijah. Nek listič „Siiddeutsche Post" imenovan, se posebno buduje na g. Poznika. prvo-sedmLa novega političucga društva „Trdujava." Kričanje od te strani je le pohvala za dotičnoga.
* (Ogei'8ki Srbi) dobodo nov političen časopis. Izdajal ga bo znani Srb Subotič. Program tega lista, ki so zove „Narod" in izhaja v Novem Sadu, je liberalen in naroden.
* (D r. L o v r o V o g r in f). V saboto 11. t. m. jo tu v Mariboru umrl obče spoštovan stolni prost lavanlinsko skotijo dr. Vogrin, v 01. letu svoje starosti, po kratki bolezni. Umrli je bil dober slovenski domoljub in jo dejansko podpiral vso narodne zavode, naprave in prizadetja. Priporočamo ga- hvaležnemu spominu vseh njegovih znancev in slov. naroda.
* (Obsojen) je pri končni obravnavi v Ljubljani znan nnrodnjnk Friderik Drenik, zarad razžaljenja cesarja na tri mesece ječe. Obravuava je bila skrivna, kakor je pri enačili pravdah navada. Kdo je pričal tega »Tg!)l-a ne pove.
* (Minister Giskra) sije, kakor „Vaterland" poroča, pridržal stol c. k. name8tništva Štajerske. — Spodnji Štajerci bi pač tacega in tega c. k. namestnika ne mogli veseli biti.
* (V Bel g radu) je 12. t. m. srbska vlada ustanovila na spomin 39letne samostojnosti Srbske vseučilišče z vsemi fakultetnim.
* (Od službe odstavljen) je tirolski profesor in poslanec Morigl, in sicer zarnd nekega pisma, v kterem spodbuja privržence svojo (ultraraontanske) stranke k delu.
* (En Slovenec med upornimi Dalmatinci). Tržask list piše 2. dec. iz Kotora: Včeraj je prišel nek vojak (lovec) iz vjetništva upornikov, prvi vojak, ki mu niso nič zalega storili, ker je Slovenec »n se je lehko ž njimi pogovoril. Ta je pravil, da je glavna moč upornikov pn Ilan-u. Upornikom gre dobro, ker imajo dovolj živeža; tudi so mu vedh povedati, da jih bo zmerom dovolj števila, ker dobivajo pomoč.   Hoteli so
Na Dunaj i se je 10. t. in. odprl držav ni zbor, tiho in žalostno. V Iga kot trobarja (hornista) obdržati, ker pa ni znal trobiti, izpustili so g«t zbornici poslancev so navadno obljubo storili novovoljoni poslanci. Ogovori spremili do rizanjskih višin, dali mu one dve klofuti okoli ušes pa — eno
pismo na generala Auersperga. — Graška „Tagespost" pa hoče še vedeti, da je ta lovec iz Ptuja doma , da so uporniki od njega želeli podučiti se kak pomen imajo signali vojaške trobente in kako se z novimi puškami ua iglo strelja. Uekli so mu, da za to mrtve in ranjene mrcvarjajo, da bi vojake ostrašili in «*e maščevali nad njimi, ker >o jim hiše požgali, žene 111 deklice jim morili.
t * (L c SI o v e n c e m ne.) Tukajšnemu nemškemu listu Fischotova knjiga dopa.de, ker bi v Avstriji mir naredila. Ali eno hibe ima. Ko bi se namreč te misli uresuičile, bi se gotovo Slovenci na Štajerskem s časom ločili od Nemcev. Ker pa Slovenci to žele — zato Kishhofovi nasveti ne veljajo nič. To je stara neraškutarska logika Mir bi ti politični filistri radi imeli, ali ta „mir" naj bi plačali le mi s tem, da jim svojo glavo pod noge položimo.
* (Nek Sloveno-Biatričan) se v „Mbg. Ztg." poganja za pravico, da bo smejo njegovi bistriški tovariši — blamirati. Ker polemizira s „S1. N.", mu povemo v tolažbo, da mu „Slov. N." te pravice ne bo kratil.
* (Ljubljanski „Sokol«.) Program prvega letošnjega Sokolov bkega večera 11. dan t. m. v čUalničnej gostilnici je: 1. Pozdrav (govor). 2. Moški zbor.   3. Samospev.   4. „Dobrodejno olje" namestil „Brenceljna, kteri je od Sokola zletel gosp. Alešovcu v žep. 5. Peterospev.   fi. Črnogore (deklamacija.)   7. Couplet.   8. Četverospev.   9.   Zbor.   Mej vsako številko vojaška godba.   Začetek ob '/„8. uri zvečer   Ravnatelj: Avgust Vrtnik.
* (N e s r eč e n ta t.) Iz slovenske bistriške okolice se v „Dan.u piše: Predvčerajšno noč so ukradli v Črešnovici kmetu lepo kravo. Tat jo pelje časek po železnici, da bi je više gori po varni stezi na makolsko stran zavil. Jug je tako strašno hliflol, da ni bilo moč slišati vlaka iz Maribora drdrajočega. Hipom železnica ponočnega „spekulanta" doide, ga trdo objame in zdrobi. Po dnevi najdejo merliča. spoznajo pa v njeni nekega že od davno glasovitega tatu, sodnijam dobro znanega. Bil je pajdaš tistega tolovaja, kterega je bila pred dvema letoma neka viocarska deklina v Makolah vstrelila,   Govedo je prišlo celo, zdravo nazaj domu.
* (Kmetijski učitelj g. Fr. Povi o) v Gorici je imel v ponedeljek, C. t. m., svoj prvi govor o „mlekarstvu in sirarstvu." Razlaganje je bilo prav zanimivo. Poslušavstvo je bilo skor veči del gospojsko ; želeti pa bi bilo, da bi prišlo v prihodnjo več kmetov, ker taki govori so pru,Y ?.* prav zanje.
* (Iz kotorskih Bok) se pišo v „Dom." V saboto , 27. nov ob. 9. uri, je bila pri tukajšnji soduiji končna obravnava s popom Tonovič-em iz Ostroge pri Budvi.   Jaz sem tudi eu hip nazoč bil.   Ta župnik spodnje
Majne je obtožen velikega izdajstva. Ker ga pa nagla sodba ni mogla obsoditi, — bode izročen radni sudbi l Zadru. Da je bila obravnava v laškem jeziku, akoravno pop tega jezika ni razumel — to ni nič novega, pa žalostno. Ko ga je predsednik vpiavil „>, razumel"? „Ne", odgovori pop 1'onovir. Na to mu je predtednih M kratko obsodbo prestavil v slovanski jezik in — končana jo bila obravnava ' Tmioviča, ne več mladega moža, lepe visoke postave, prevzeli so lan dalji in nazaj v ječo odpeljali. — Tukaj jo v vseh uradnijah laški jezik edini uradni, pa ni ua enega tukajšnjega prebivalca nisem naletel, da bi ne govoril po slovanski. Tudi županstvo (magistrat uradujele po laški. Eded BttettorC tukajšno županijo, so ve hud Lah me je včeraj, v nedeljo, tai.o razjezil — da nisem še v cerkev iti mogel. Jaz sem se, namreč, v mestno hišo podal, da bi nekaj porajtal. Tega Laho-na lepo naprosim, naj bi mi za odrajtani denar pobotnico napravil. Ta spaka mi srdito odgovori: „Io non sono il vostro serivante." (Jaz nisem vaš pisar.) Da takega odgovora nisem mirno poslušal — razume se samo. Med drugim sem mu tudi to zarezal: „Če z mano tako govorite, kako pa z ubogimi kmeti ravnate! Pač Bog pomagaj revnim Morlakom!" Ko sem se pri gospod županu čez tako obnašanje pritožil — mi reče , da tisti gosp. ni pri čisti pameti. — Vidite tedaj, tudi norci vladajo ubogo tukajšnjo ljudstvo. —
Telegram »Slov. Narodu."
Iz Celja, 13. decembra. V tiskovni pravdi „Slov. Naroda", zarad kaljenja javnega miru po §. (iS., je vrednik A. Tomšič »okrivoga spoznan. Porotnikom je bilo stavljenih 21 vprašanj. Na vsa vprašanja so porotniki eno glasu o odgovorili: nekriv. Prvomestnik porotnikov je bil profesor Orešek. Zagovornika g. dr. K a zla g a juridieno razviti govor je bil izvrsten. Toženec, zagovornik in državni pravnik so govorili slovenski, sodnjišce pak nemško in slovensko.
Dimnjaku borza od .1. «lt>oombr».
Knotni drž. dolg v bankovcih 59 II. 'JO kr '>°/0 metalike z obresti v maji in nov. —II.-Knotni drž. dolg v srebru   fi8 U. 75 kr. 1800 drž. posojilo U3 II. — kr. Akcijo narod, banko 702 II. — kr.
Kreditno akcije 258 fl. 75 kr. London   122 fl. 20 kr. Srebro   122 ti. 50 kr. Cekini   6 (1. 8:< kr.
Slovenskemu narodu!
življenje človeško je v roko dano toliko nevarnostim in toliko naključjem, da bodi prva skrb vsacemu posamezniku a tem več vsacemu gospodarju na tako neogibne dogodim o pravem času pomisliti. Posebno čo oboli rodovinska glava, ktera je svojce hranila, mnogokrat na tisoče rodovin pade v siromaštvo. Tu no zadostuje suma ščedljivost (šparavnost), kajti osoda ne dovoli vselej potrebnega časa, da bi se nabral večji denarni znesek. Bolezen in smrt često razpere najkrasnejše namere, a to časi tako naglo in tako nenadoma, da zapuščene sirote v največjem uboštvu niti ne morejo med boleznijo narastlih stroškov plačati niti dražemu pokojniku dostojnega pogreba napraviti.
Česar posameznik ne more, to morejo storiti zavarovalnice, ktere imajo toliko zavarovancev, da svojim družabnikom za primeroma maj-hene vloge, kader pride smrt ali mine odločeno število let, nabero istino (kapital), ktere bi si posameznik tudi z največjo ščedljivostjo v mnozih letih ne mogel nabrati.
Resnico teb besed je uže na tisoče rodovin razumelo, in ker ni bilo domačih zavarovalnic, pristopile so k tujim družtvom. ki imajo sedeže zunaj slovanskih zomelj, kajti osnovali so jih največ tujci, da torej ogromni zneski, kteri bi se bili dali donni koristno obrniti, dobičke rode po tujih zemljah.
Zato je mnogo čeških domorodcev osnovalo v Pragi vzajemno-zavarovalno banko Slavijo za istine in dohodke, da bi najprvo ž njo pomogli gmotnim (materijalnim) potrebam češkib in tudi družili slovanskih prebivalcev v Avstriji, in jih osvobodili neštevilne vojske opravni-kov od tujih družtev, ter ne puščali zavarovanih novcev (denarjev) na Dunaj, v Pešto, Trst, Bruselj, Pariš in London, ampak jih zbirali v Pragi in od tod širili po čeških ter sploh slovanskih deželah.
Banka „Slavija" je za sledeča zavarovanja : A.  Zavarovanje za dožitje, da s o preskrbe o troc i, v e n o (d ot a) daj o o žen ito va n j i, ter da se more osnovati kaka trgovina.
S pomočjo tega oddelka se more samemu sebi, otrokom ali drugim osebam > malimi vlogami zavarovati istina, ktero „Slavija" po izgovorjenih letih izplača. Ako bi zavarovanec izgovorjenih let ne dočakal, more se za-varovalec pogoditi, da se mu vplačani novci ali povrnejo ali ne. Če so povrnejo, treba nekaj več plačevati.
Na pr.: Letno vplačilo na  100 gld. istine, ktero izplača „Slavija",
samemu. Slavija podaja posebno očetom in drugim osebam, ktero brez svojega iinenja z duševnim ali telesnim trudom branijo sebe in svojo rodovino ter zanjo skrbe, vgoduo priložnost, zapustiti zaostalim po svoji smrti lepo (ledino.
Na pr.: od 100 gld. zavarovanja ktero „Slavija" izplača kaderkoli po zavarovančevoj smrti, ali pa njemu samemu, ako jo doživel 70 let, treba na leto plačati premijo:
kteri je star let
in
nadživi število Ičt 15     ! 20
24
1
5
10 15
8 gld. 01 kr. 4 gld. 81 kr. 3 gld. 18kr. 2 gld. 30 kr
8 8
18
50 49 46
4 1
4 . i. t. d.
9!) 98 94
28 2G 20
45 41 37
v starosti	
20 let	30 let       40 let    j   50 let
1 gld. 08 kr.	2 „   51 kr. 8 „   53kr.5 „   01 kr.«
B,  Zavarovanje za življenje in smrt.
S pomočjo tega oddelka se more zagotoviti istina, ktero izplača „Slavija" po smrti zavarovanen, kaderkoli umrje, bodisi dedom ali sploh zaostalim ; ako pa zavarovanec dočaka določeno starosti, sc izplača istina njemu
C.   Zavarovanje pokojnine (penzije) ali dohodkov,
Zavaruje se kolikoršna koli pokojnina (penzija), ki odvisi od smrti kake odmenjene osobe, nli ki se začne uživati v tistej dobi, ktero si kdo sam odloči.   Taka pokojnina 88 odinenjcnej osobi naprej plačuje.
Ta oddelek je posebno pripraven tistim, ki hote na stara leta imeti stalen dohodek, torej posebno uradnikom, kterim so ni ali nič ali malo po-kojuine nadejati, dalje kmečkim gospodarjem, da si zavarujejo dohodek in tako uidejo vsem neprilikani in sitnostim, ktero bi jih utegnile zadeti, ako si na starost iz imovine izgovore navadni užitek.
D.   Druživa vzajemnega podedovanja.
Ta način zavarovanja ima namer, da tisti ki v ta oddelek pristopijo, svojo vloge dade na obresti, ktere jih imajo razmnožiti, kar je mogoče. Kdor pristopi takemu druŽtVU, dobi, ako zavarovanec doživi izbrani obrok (brišt) onega družtva, svoj vlog nazaj z obrestmi ter z obrestmi od obresti; tudi jo dednik vseh vlog, obrestij in obrestij od obrestij po tistih družabnikih ki unirjo pred družtveno končno dobo. Ako vloži na pr. oče za mlajšega otroka v 25letno družtvo le 10 gld. na leto, moro pričakovati, da bo obnašal del konečno naj manje 900 gld. ter more potem, koliko je med tem umrlo družabnikov, pododovati njenih vlog do 1300 gld., kar je gotovo jako veliko.— gotovo ne podaja tacih koristi nobeni drugi način vlogovanja novcev.
Kolikšne imajo biti vloge, se prepusti vsacemu družabniku na voljo; ravno tako se prepušča tudi vsacemu posamezniku na voljo hoče li v obrokih ali ob enem plačati. Posamezne vlogo pak ne smejo biti manjše po dru-Itvenih stanovih, nego 5 gld. Za pomorno jako ceno podporno zavarovanje, čigar premije se enkrat za vselej, ali pa v šestih letnih obrokih plačati morajo, se more vloge kakor tudi obresti in obresti od obrestij zavarovati si za slučaj, ko bi zavarovanec umrl prej nego bi bilo družtvo za vzajemno podedovanjo skonteno. V tacem slučaju povrne namreč banka za podporne premije plačano vloge nazaj.
To so posebne koristi, ktere „Slavija" dajo svojim družabnikom. Po polnem se vjeraajo z odkritosrčnim opominom dr. F. L. Chlebo-rada češkemn narodu:
Čim bolj se uboštvo širi po deželi, tem bolj nam je dolžnost, prizadevati si, da ga uničimo ali vsaj olajšamo. Sama tožba in samo upanje ne pridujo nič. „Pomagaj si sam in pomoro sc ti!" tako nam govori modrost naših prednikov ; kajti svoja pomoč jo najkrepkejša podpora v burjah življenja. Svoja pomoč je, ktora nas toliko povzdiguje, da no uživamo samo za-
kouov (postav), ampak jih tudi pomagamo narejati. Kdina ona kaže trdno stezo, na ktorej, okrepčani s samosvestjem in moškim pogumom, ne odviiiroo od mlačnosti, dobičkoljubja ali celo izdajalstva drugih. Ona ne opeša ter ni podložna omahljivosti tuje podpore, kajti izvira iz neusilmega studenca svoje volje. K tej prožnej, terdnej ter neupehanej sili se /atakajmo, kar ne bode brez vspeha. Kakor modri vojvoda razkropljene čete zbere, da bi imel ne-premagano moč in ž njo predrl sovražne vrste, tako se je tudi nam boriti s preveliko silo tujih istin (kapitalov), zbirajo mod narodom razkropljene male istine in vodeč jih v borbo s tujimi novci To hvalno prizadetje se je sijajno pokazalo pri osnovi banke „Slavlje", ktera je ljudskemu blagostanju neizmerno važna, in ktero so ustanoviti pomagali prvi narodni možje
„Slavija", vzajemno-zavarovalna • banka v Pragi za istine in dohodke, je res naroden zavod. Ne gleda na dobiček nekterih akcionarjev, ampak na korist vseh zavarovancev. Oprta je vsa na prečista načela vzajemnosti. Vsak bankoven družabnik jo tudi zavarovalee vseh pred njim ter za njim pristopivših družabnikov. Ker je to zavod vzajemnem, torej med svoje družabnike deli ves dobiček , kteri se jim ali v gotovim odšteje, ali tako obrne, da jo potlej menj plačevati premij, ali da se povikša zavarovanje. Vdeležiti so tega narodnega zavoda naj bi bila dolžnost vsacemu, ker ne bode na korist samo siromaku, ampak tudi bogatinu. „Slavija" gmotno (materijalno) pomaga bolnikom, uedoletnikom in starcem, daje veno (doto) za ženitve, podpira poljedelstvo in obrt, vdove in sirote, učečo so mladež in osivele roditelje, oprošča stare kmete sitnega izgovorjenega užitka, skrbi za otroke z vzajemnimi podedovanjskimi družtvi, vgotovlja pogrčbščino, širi uver (kredit), nareja. da morejo v oporoki svojim kaj zapustiti tudi gospodarji fideikomisnih imovin, bremena odjemlje zemljiščem, pomaga, ne samo pogumnim obrtnikom, ampak tudi uradnikom založnikom, umeteljnikom, zlasti delavcem.— Posebno bodi „Slavija" dobrotna mati, ktera de-
lavca vodi k samostojnosti in ne skrb ne j starosti. Delavcu, ki 20 let star služi po 32 gld. na mesec, ter sklene samo po gld. 88 kr. vsak mesec na stran davati, „Slavija" zagotovlja po 2 gld. pomoči na teden, ako bi obolel, in potem 1000 gld. istine, ktera se mu izplača, kader dočaka 45. leto svoje starosti, dalje po 200 gld. na l6to dohodka do smrti, počenši s 50. letom njegove starosti, ter naposled tudi 100 gld. pogrebščine.
Sta in sto tisoč ljudi nepotrebn > potrati nad 5 gld. 88 kr. na mesec. Vsi ti bi mogli pri „S lavi j i" ob teh novcih za svoja prihodnja leta tako skrbeti, kakor smo zdaj povedali. Sveta dolžnost je torej vsacemu, da pozornost vedno obrača na koristi, ktere ponuja ta narodni zavod. Lastniki raznih fabrik in vsi obrtniki najbolje pokažejo ljubezen do delalcev, ako jim ruzlože, kako je potrebno, zavarovati si življenje. Gospodarji naj družino nagovarjajo, da se vdeleži banke, ter naj sami izročajo „Slaviji" ah njenim zastopnikom novce, kolikor jih poslom za premije odbijajo od mezde (Iona). Domorodni učitelji naj bi že nežnej mladini govorili, kako je ta naprava ;elo dobra. A največ morejo v zavarovanje življenja storiti duhovniki, kteri lenobi, samogoltnosti in zapravljivosti najbolje pot zapirajo dokazujoč, da „Slavija" za novce, kteri so se prej nepotrebno tratili ali v loterijo metali, zagotovlja resnično terno, ker za majhne vloge rada istino in dohodke izplačuje živim zavarovancem, ali po njih smrti, in daje podporo tudi v bolezni. Kmetijska, obrtna, delavska in vsa raznovrstna družtva naj si postavijo zn dolžnost, vedno priporočati ta zavod, ki jo narodnemu gospodarstvu tako zelo važen, tor vedno širiti vero vanj povdarjaje, kako matematično trdno podlogo ima. Zavod, kterega so prvi narodnjaki osnovati pomagali, res more in sme biti samo naroden. Obrnimo se torej k njemu s polnim zaupom in z največjo gorečnostjo, prizadevajmo si, da ne bode rodovino, ktere „Slavija" ne bi prijela pod svoja krila; — s kratka, skrbimo, da bode „Slavija" mati tudi slovenskemu narodu!
J. H. Sary,
prvoiednik.
Dr. F. L. Chleborad,
glavni voditelj.
Karel Zidlicky,
prvosednikov namestnik.
F*, n. ustanovni!*! banke slavijo I
Beseda češka v Liberci. Bondy Boh., veliki trgovec v Pragi. Bubcniček Čen., veliki trgovec v Pragi. Castellaiu Ed., lastnik |>ivovnri)ico v
Pragi. Černin Otok., grof.
Chleborad K. L., doktor obojih prav v Pragi.
(Jifka Ant., lastnik gostilnico v Pragi. Čižek Ant., doktor obojih prav v Pragi. Dittrich Joi., lekiirnik v Pragi. Dub Adolf, tlDr. v Pragi. l)yk Antonm. ml. v Nem. Brezi. Fanti Ezechijcl, trgovec v Dubu. Fingerhut Ferd., lastnik pivovarnice v Progi.
Frii Jož., doktor obojih prav in advokat v Pragi. Fuchs IIynek,   lastnik   liskarniee v
Fischer Peter, župan ua Smiliovi. Uoldfuss Fr.,   lastnik   pivovarni™ v Pragi.
Ooppold z Lobsdorfa, komisar v Pragi. Gregr Jul., doktor obojih prav v Prugi.
Hauschild Karel, doktor obojih prav v Pragi.
llaupt Jož., lastnik pivovarn, v Pragi. Hranilnica v .ličinu. Kittel J. J'!., lastnik pivov. v Piagi. Klofec Jan, doktor obojih prav v Pragi. Klouček Mat., posestnik v Berouni. Knapp Mamert,   lastnik   tiskarnice v Karlini.
Kolovrat-Krakovskv lian., grof. Konnirek. Jož., trgovec v Kralj. Gradci. Kousek Antonin, lastnik pivovarnice v Pragi.
Kratochvil Ant., MDr. v Slabeih. Kriesche Vavr., veliki trgovce v Pragi. Kulicb Karel, dohodnik v Gradišči. Kunei D., mlin. v Strunkovičih Lana Vojt., veliki trgovec v Pragi. Lohkovic Jurij, knez. Maly Ferd, vrtnik v Pragi. Mikulaš Još., lastnik tiskarnice. Militky ll\n , glavni zastopnik banke
„Šlavije"   /.a   čehe,   Morava in
Slesko.
Možny Fr., lastnik gostiluice r Pragi.
Neff Ivan, trgovec v Pragi. Nostic Albert, grof. Novotny K., lastnik mlina v Pragi. Oliva Alojzij, toviirnik v Pragi. Oul, delavsko družtvo v Pragi. Oul, delavsko družtvo v Nov. Jachi-movi.
Palaeky Fr., dr. in historijograf.
Pokorny Martin, prof. v Pragi.
Pštros Kduvard,   0.   k. nainostiiištva
svetnik v Pragi. Pštros Pr., toviirnik v Pragi. Reioh Jož., vrtnik v Liberci. Keitlei- Julij,   lastnik   pivovarnice v
Pragi.
Riohter T., doktor obojih prav v Pragi. Kott Julij, trgovec v Pragi. Kezničck A. M., tovarnik na Sinih. ŠViry J. M., lastnik pivovarn, v Pragi. Schonborn Ervin, grof. OikrbniitVO pivovara grufa Thunn v PodnioklL
Uskrbništvo izgojevalskega zavoda delalcev v Pragi. Uskrbništvo mlina v Dečini.
Stankovsky Jož., tajnik v Pragi. Tliun Fr., grof a Hohonsteina. Tomsa Ant., MDr. v Pragi. Topler Jož., vrtnik v Liberci. Trm al Km., doktor obojih prav. Tusar P., veliki trgovec v Pragi. Urban Jož, trgovec v Pragi. Urbanok Ferd., veliki trgovec v Pragi. Vavra   Cenek,   laatnik   „Hejnovke" t Pragi.
Včela, delavsko društvo v Liberci.
Vanka Fr., lastnik c. kr. dvorne pivovarnice v Prajri.
Voditeljstvo sladkornice v Užici.
Voditeljstvo sladkornice v Peruči.
Vosmik Jož., godbenik v Pragi.
Vunn J ož. Svatopl., glavni zastopnik banke „Slavije" /.a Moravo in Slesko v Olomuči.
Zaniha Karel v Gradišči.
Zelenka Ivan, trgovec v Protivini.
Žiik Jož., tajnik v Liberci.
Zidlicky Karel, velikost, v Pragi.
Oglase sprejemlja in zahtevane pojasnila poslužno podaja
Glavni zastop za Kranjsko. SlirsLo. Koroško in Primorsko.
V Ljubljani. Bolnišnična ulica št. 2G9. > ' J. L. Cerny,
1. tajnik.
pogovor dveh prijateljev.
(8)
>• Ravno prav je, prijatelj, da te dobim. Ti mi lahko precej daš dober svet. Jaz bi namreč rad kaj za darilo o božičnih praznikih kupil; ni da bi dosti denarja stalo, pa mora vendar nekaj prave vrednosti imeti.
No, tu ti je pač lahko pomagano.   Kar naravnost pojdi k
kteri ima v gosposkih ulicah (Herrengasse)
lepo, elegantno narejeno štacuno, v kteri prodaja /uvele, zlatnino, srebrnino in blago iz kineškega srebrn. Tam boš našel več ko 4 ducate zlatih verižic po 30 do 120 gold., črez 250 srebrnih verižic po H do 20 gld.; več ko 1000 zlatih j)rstanov najnovejšega dela po 3 do 40 gld.; z diamantom udelane prstane po 20 do 170 gold.; več kakor 100 parov uhdnov ; čez 50 garnitur (broš inbontons); 2 ducata broš za fotografije; križiće in verižice vsake vrste na izbiranje.
Njegova zaloga srebrninc je tako bogata in mnogovrstna, da se ne da naštevati. Tam boš gotovo kaj našel. On ima štacuno v
Paier-jevi liisi v sredi gosposke ulice v Mariboru.
1 zdatel) in vrednik Jož« I Juni«.
Lastniki: Dr. Joie Vodnjak in drugI.
Tiskar Udu o nI Jnntle
7016