Glas zaveznikov
Leto II * St. 372
oirmacijski dlneoniik A. L S.
Cena 4 lire
TRST, sreda 4. septembra 1946
UREDNIŠTVO:	Via S. Pellicn 12 • Telefon it 93854 In 94443
OGLASI: Cena za milimeter višine (iirlna ena kolona): trgovski L. 27, mrtvaški L. 56 (osmrtnice L. 100), objave L. 20, finančni ln pravni oglasi L. 45. V vsebini list« (tekStnl oglasi) I* 45. Davek ni vitet Pleči jivo v naprej. Oglase sprejema Izključno: S.P.L, Societš. per la Pubbllcitš ln Italla, Trst, ul. Silvio FelUco St 4. tef. 94044. Cena posamezne itevilke I* 4 'zaostale L.8). Rokopisov n« vračamo.
DRUGO OBDOBJE
«BOJA ZA TRST»
novHo n
Baeblerjev odgovor Bonomiju
PARIZ, 4. sept. — Včeraj so dospeli na pariški konferenci v drugo obdobje «bitke za Trst», ko je dr. Aleš Baebler, namestnik jugoslovanskega zunanjega ministra, objavil stališče svoje vlade o kompromisni rešitvi, ki so jo predlagali predstavniki štirih velesil v načrtu mirovne pogodbe z Italijo.
Ko je govoril političnemu m o----------
zemeljskemu odboru za Italijo, je
Baebler odgovarjal na razložitev stališča, kj ga je izrazil pred Istim odborom v Imenu Italije Ivanoe Bonom!. Italijanski delegat je kritiziral «francosko črto», na katero so se sporazumel; predstavniki štirih velesil. Včeraj Je Baebler obtožil Bonomija, da je dal «izjavo napadalnega značaja in ni spoštoval resnice».
♦Italija — je dejal Baebler — ne kaže niti dobrih namer niti dobre volje. Ko je Italija imela nadoblast, je izvajala močan pritisk na Jugoslavijo in zasedla vse ozemlje Julijske krajine in vzela pod svoje nadzorstvo železnico in gospodarstvo pokrajine.*
Baebler je nato spomnil, da je Bonom! sodeloval pri pogajanjih, ki so dovedji do rapaliskega sporazuma po prvi svetovni vojni, sporazu. ma, ki ga Bonomi označuje za »pravičnega m zadovoljivega«.
Jugoslovanski delegat je nato rekel, da niti sami Italijami ne Jamčijo za točnost ljudskega štetja, na katerem zdaj temeljijo njihovi dokazi etničnega značaja,
«Francoska črta — je de-jal Baebler — predstavlja za Italijo ekspanzionistlčno osno« vo. Posesti Trsta niso zahtevali niti leta 1886, niti 1915, niti 1917 in ko ga zahtevajo zdaj, dokazuje Italija, da njen apetit raste iz dneva v dan.« Italijanska zahteva po vključitvi ozemlja, naseljenega Izključno s Slovani, v svobodno ozemlje (Bonomi. je včeraj predložil, naj bi svobodne ozemlje razširili proti zahodu in proti jugu) predstavlja ek-spanzionlstično tendenco — je dejal Baebler.
»je ena sama črta, ki jasno loči Italijansko ozemlje od jugoslovanskega — je dejal — toda te črte Italija ni priznala. «Francoska črta gre po vsej svoji dolžini po etnično slovanskem teritoriju in predstav. Ija, gledano gospodarsko, razkosanje Julijske krajine.
«V vsem istrskem ozemlju, ki ga hočejo Italijami, vštevši svobodno ozemlje, ni niti enega mesta z italijanskim prebivalstvom^ — je dejal Baebler. Trst je v vsej zgodovini
bil središče slovenskega prebival, stva«.
Ko je zavračal italijanske zahteve, storjene na osnovi etničnih moL tivov, je Baebler dejal: «Vi si ravno tako lahko naredite predstavo o .talijanih v francoskih mestih in vaseh v Maroku in Alžiru, Egiptu in celo v Avstraliji in Brazilu in uporabite iste argumente glede njih«. Izjavil je, da zavrača francosko črto, toda je sporočil, da bodo jugoslovanski delegat; sprejeli internacionalizacijo Trsta pod določenimi pogoji. Dodal je:
♦Francoska črta odvzema slovenskemu narodu, ki je pomorski narod, njegove obale-Odvzema Jugoslaviji njen naravni izhod na morje. Da je bivšemu napadalen odiični strateški položaj, medtem ko odvzema žrtvi napada kakršno koli možnost organiziranja bolj ali manj stabilne obrambne črte.»
Baebler je zatrdil, da Je črta, ki jo je prejšnjega septembra predložila Jugoslavija, zvesto sledila Ideal, nj črti razdelitve med dvema etnlč. no kompaktnima ozemljima ter se ločila od nje le za toliko, kolikor je bilo potrebno, da ne bi prejudicirali gospodarskega življenja obmejnega področja.
»Jugoslavija — je dejal — predlaga zdaj novo mejno črto, ki vsebuje težke žrtve, ker praktično prepušča Italiji polovico Kanalske doline, velik del Slovenske Benečije in del gorišklh predmestij, torej ozemlja, ki bi vsa morala pripasti Jugoslaviji«. Baebler Je izjavil: «S to čito prepušča Jugoslavija Italiji najmanj 45.000 prebivalcev slovenskega jezika«.
♦Mi nameravamo' dokazati med našim razpravljanjem neizpodbitno pravico Jugoslavije do vsakega izmed teh ozemlj, pravico, ki temelji na demokratičnih načelih in na jasno izraženih željah ogromne večine prebivalcev vse Julijske krajine, ki že leta zahteva združitev z Jugoslavijo.*
Po prevodu Eaeblerjevega govora, so zasedanje odbora preložili na da. nes, ko bodo začeli s splošnim razpravljanjem.
alcl predlog, kj ga je izboljšala Sovjetska zveza, in ki natančneje določa besedilo člena, ki omejuje število tankov, dovoljenih italijanskim oboroženim silam, na 200.
Naslednji člen, ki omejuje sile i-talijanske vojske in karablnirjev
jejo sprejem v novo italijansko voj-1 na 0etrt miliJona mož- soglasno £lo in med karabinjerje vsake- 3prejGl1' Ravno tRko hitr° 80 BPre-mv častniku bivše fašistične i ^e11 na8le<tajih 5 členov, milice ali fač.atične vojske, z izje- Zasedanje odbora so nato prelo-mo častnikov, ki so jih oprostili v ždi, po enem izmed najuspešnejših skladu z italijanskimi zakoni.	zasedanj, saj so včeraj odobrili 17
Odbor se je soglasno sporazumel, izmed 24 vojaških členov pogodbe da bo vnesel kot nov člen britan- z Italijo.	,
Italijanske reparacije 4,032,500.000 funtov
Zasliševanje Bolgarske
Predsednik bolgarskega parlamenta Vasilij Kolarov je obrazložil odboru za bolgarska politična in teritorialni vprašanja stališče svoje vlade glede na grške zahteve o grško-bolgarski meji.
Izjavil Je, da so grške zahteve po priključitvi bolgarskih ozemelj popolnoma neutemeljene. Slabost bolgarskih obramb — je dejal — pušča odprta vrata napadu.
NI res, je nadaljeval Kolar rov, da bi Bolgarija napadla Grčijo. Bolgarske Žete so zasedlo določene pokrajine Grčije šele potem, ko je v teh pokrajinah prenehala sovražnost med Nemci in Grki.
»Nihče ne more resno odrekati Bolgariji pravice izhoda na Egejsko morje — je nadaljeval Kolarov.
Sedanji položaj predstavlja zemlje, pisno kršitev.
»Ločitev zahodne Traclje od Bolgarije po vojni leta 1914 Je bila kršitev vsakega načela pravice ln pravičnosti. Izhod Bolgarije na Egejsko morje je velike važnosti | garijo).«
tudi za ostale države Srednje Evrope, kakor Romunije, Češkoslovaške in Poljske.«
«Bolgarije zahteva, naj popravijo težko krivico, ki so jo storili njenemu ljudstvu.«
Kolarov je izjavil, da predstavlja ozemlje, ki ga zahteva Grčija, desetino vse Bolgarije. »Ta pokrajina n:	naseljena z grškim prebival-
stvom, toda tam pridelujejo najboljši bolgarski tobak, ki predstavlja r.aš največji Izvoz. Prepustiti to pokrajino Grčiji bi pomenilo gospodarsko zadavit* Bolgarijo,«
«Na osnovi mirovne pogodbe je dodal Kolarov — bodo bolgarske oborožene sile tako zmanjšane, da ne bi nudile resne obrambe v primeru zunanjega napada.
«Nova Bolgarija in nova Jugoslavija sta se osvobodili politike skrajnega nacionalizma, ki je bila vzrok tolikih krvavih spopadov na Balkanu. Na žalost pa ne moremo reči, da bi se to zgodilo onstran gorskih vrhov Rodopa (ki predstavlja mejo med Grčijo in Bol-
Pododbor za italijanske reparacije, ki more preučevati '"razne zahteve, stavljene proti Italiji na mirovni konferenci v skupnem znesku 4,032,500.000 funtov sterltn-gov, je imel svoje prvo zasedanje.
Jugoslavija je predložila mirovni konferenci zahtevo po reparacijah od Italije za znesek 1 miljarde ln 300 milijonov dolarjev. Jugoslavija zatrjuje v svojemu memorandumu, da znaša škoda, ki Ji jo je Italija povzročila, nekoliko manj kot 10 roJljard dolarjev.
Od četrtka dalje bo 12 držav, ki zahtevajo od Italije plačilo repara. cij, predložilo svoje zahteve italijanskemu gospodarskemu odboru.
Kot so žrebali, bodo države poslušali po sledečem vrstnem redu:	Grčija, Albanija, Poljska,
Jugoslavija, Belgija, Brazil, Velika Britanija, Abesinija, Nizozemska, Norveška, Franclja in Egipt Vsaka država bo imela 30 minut časa za razložitev ter ne bodo dovolili nikakega splošnega razpravljanja po vsaki izjavi,
Nato je odgovarja! brazilskemu delegatu Višinski, ki je v imenu Sovjetske zveze odklonil brazilski popravel o italijanskih reparacijah.
Ko se Je obrnil na Brazil, Avstralijo, Kanado in Južno Afriko, Je Višinski dejal: «Ali so te štiri države proti trgovinskim sporazumom? Prav gotovo ne. Toda vi ste proti trgovinskemu sporazumu med Italijo in Sovjetsko zvezo. Čemu ne poveste tega odkrito? Zakaj ne bi predlagali klavzule, da more Italija sklepati 'trgovinske sporazume s katero koli državo, razen s Sovjetsko rvezo-«
Brazilski popravek so s 15 proti 4 glasovom — Grčija se je glasovanja vzdržala — odbili. Države, ki so glasovale v korist so: Avstralija, Brazil, Kanada, in Južna Afrika.
Novi Zeland, ki se je pri raznih prejšnjih glasovanjih uvrstil z Avstralijo, je tokrat glasoval z Veliko Britanijo. ROMUNIJA
Odbor za Balkan je odbil romunski predlog, noj bi člen 24 osnutka mirovne pogodbe z Romunijo (s katerim obvezujejo Romunijo, da vrne pravice ln lmovlno v Romuniji državljanom držav, ki pripadajo Združenim narodom), veljal samo za lastnino držav, ki so bile dejansko v vojni z Romunijo. Odbor je prav tako odbil romunski predlog, naj bi bila vrnitev poljske imovlne, ki so Jo prinesli v Romunijo v septembru 1930, predmet dvostranskega sporazuma med obema vladama.
Popravek Člena 24, ki ga je pred-
ložila Poljska, glede Vrnitve poljske lmovine, ki so jo Poljaki prinesli v Romunijo v tatu 1939, pa so soglasno odobrili.
FINSKA
Na seji političnega in teritorialnega odbora za Finsko je avstralski delegat, polkovnik Hodgson odločno vztrajal na tem, naj vključijo v finsko pogodbo avstralski popravek o «človeških pravicah.« Popravek, ki so ga predložili za \se osnutke pogodb, zahteva priključitev paragrafa, ki nalaga državam dolžnost, da «zagotove vsem osebam na svojem ozemlju, ne glede na rasne, jezikovne in verske lazlike uživanje človeških in temeljnih pravic, vključno svobode govora, tiska, vere, javnega mnenja in sestajanja.«
Hodgson je dejal: «S tem se vračamo v Kunnymede» (kjer so podpisali leta 1215 britansko Magno Charto). ♦Ce ta izjava ne bi postala dopolnilni del zakonov držav, bi se fašistične ali nacistične države mogle sprostiti teh temeljnih svoboščin brez obotavljanja. Ali more kdo reči, da ne bomo nikdar videli \ stati nove fašistične države?«
Proti avstralskemu popravku so govorili sir Samuel Runaghadan (Indija), francoski delegat, Novilov (Sovjetska zveza) in vlskont Hood (Velika Britanija).
Avstralski popravek so odbili z 9 glasovi proti dvema (Avstralija in Novi Zeland) in sprejeli so 6. člen po osnnt-ku zastopnikov štirih velesil. Združene države, oaprav so Članice odbora, niso glasovale, ker niso bile v vojni s Finsko In so zato upoštevali, kot da so se glasovanja vzdi^ale.
Preden so prešli na glasovanje, Je Hodgson izrazil svoje zadovoljstvo zaradi visoke ravni razpravljanja. Med močnim udarjanjem po mizi je čustveno dejal: «Upajmo, da more biti to ugodna prilika, da napravimo iz teh razpravljanj živo resničnost.«
BEVIN OPTIMIST
Britanski zunanji minister Ernest Bcvin je izjavil, da se ne čuti ma-losrčnega glede končnega Izida pariške konference. Dejal je neki delegaciji odbora medameriškega ženskega združenja, da gradnja miru zahteva časa in potrpljenja ter da ni vzroka za malodušnost.
ODMEVI GRŠKEGA PLEBISCITA
Dva izmed troh Grkov sta glasovala za kralja
GRŠKI KRALJ JURIJ II.
... Grčija se je odločila...
LONDON, 4. sept. — Zadnji uradni podatki, ki so jih objavili v Atenah, so potrdili zmago grškega kralja Jurija v nedeljskem plebiscitu. Iz podatkov je razvidno, da so je od ] ,300.000 volivcev en milijon izrekel v korist grškega kralja- Ta številka predstavlja približno 2/3 navedenih imen v volivnih imenikih.
Uradni rezultati o izidih na vseh volivnih odsekih razen enega kažejo, da je od 1.779.924 registriranih volivcev volilo 1.185.675 za kralja ter 521-540 proti, medtem ko so 3.502 glasov proglasili za neveljavne.
Včerajšnje slabo vreme je oviralo potovanje Iz Londona v Pariz.
V zadnjem trenotku se je moral grški ministrski predsednik Tsal-daris odpovedati potovanju v London, kjer bi se moral sestati z grškim kraljem Jurijem. Upa, da bo mogel odpotovati danes dopoldne.
Menijo, da bo Tsaldaris v Londonu razpravljal tudi o ukrepih za kraljevo vrnitev v Grčijo. Dopisniki v Londonu menijo, da bo kralj odpotoval še pred koncem tega meseca. Niso pa doslej Javili še nobenega točnega datuma.
Mava ameriška nota jugoslovanski vladi
WASHINGTON, 4. sept. — Včeraj je vlada Združenih držav predložila Jugoslaviji novo noto, za katero menijo, da je v zvezi s prisilnim pristankom ameriških letal v Jugoslaviji, ki se je zgodil v preteklem mesecu. Noto je izročil jugoslovanskemu odpravniku poslov Sergiju Makiedu odpravnik poslov ameriškega zunanjega ministra Wil!iam Claytnn; jugoslovanskega predstavnika so poklicali na zunanje ministrstvo in ga pustili čakati 27 minut.
Ko je Makiedo zapustil Clayto-nov urad je dejal, da mu je vsebina note neznana.
Iz kesnejšega Reuterjevega brzojavnega poročila smo izvedeli, da je vlsida Združenih držav odbila Jugoslovanske proteste proti zatrjevanim krš.tvam jugoslovanskega ozemlja s strani letal Združenih diiav.
Združene države zahtevajo, da dajo primerno odškodnino družinam žrtev, ki so jih jugoslovanski lovci ubili v preteklem mesecu.
Vršilec dolžnosti zunanjega ministra Združenih držav VVilKam L. Clayton je v uradni noti, ki jo je izročil jugoslovanskemu odpravniku poslov Sergiju Makiedu, skrbno preučil obtožbe, ki jih je izrazila Jugoslavija v vrsti not, da so letala Združenih držav namenoma preletavala jugoslovansko ozemlje in je ovrgel dejstva zatrjevana v jugoslovanski noti, na podlagi Izčrpnih poizvedb, ki so jih izvršile ameriške oblasti v Evropi.
V noti pravijo: »Lahko samo zaključim, da so kršitve jugoslovanskega ozemlja po letalih, J«ot je ta potrjeno v noti vaše vlade, mogle biti povzročene po drugih letalih ln ne po ameriških letalih.«
»Predpostavljam, da jugoslovanska vlada priznava, da morejo l«ta-
17 izmed 24 vojaških členov so včeraj odobrili
Včerajšaj* zasedanje vojaškega odbora je Imelo hitri začetek z odobritvijo člena 49 mirovne pogodbe z Italijo, člena, ki določa načine, na katere se bo morala Italija iznebiti presežka podmornic ln pomožnega brodovja. Odobrili so tudi člen 50, ki obravnava pomorske gradnje, ki jih bo Italija lahko začela, in člen 51, ki omejuje osebje njene mornarice na 22.500 častnikov in mornarjev.
Odbor je s tem tako dovršil začasno preučevanje členov, s katerimi omejujejo silo italijanske mornarice, ter pustil odloženo preučevanje francoskega popravka, ki zahteva natančnejša določila o bodočnosti ininolovcev, ko bodo dovršili dela očiščevanja-min.
Odbor se ,ie nato bavii z določbami, ki omejujejo šlc-
ii A^ta ,iansk!h oboroženih sii. Admiral S. Manola (Jugoslavija) je predložil popravek, ki bi znižal število karabinjerjev, dovoljenih Italiji, od 65.009 na 30.000, glede na dejstvo, da so karabinjerji oborožena sila .-talnega značaja in da bi Italija lahko premestila v to vrsto orož ja izurjene častnike za redno vojsko.
Britanski zastopnik pa sc je uprl temu popravku in rekel, da so zastopniki štirih Velesil sprejeli številko 65.000 za primerno. Admiral Manola je nato umaknil svoj predlog.
Odbor j0 nato brez glasovanja odobril predlog, ki ga Je predložila Jugoslavija in formulirala Velika Britanije, v- katerem prepovedu-
Kak« so ujeli IHihajloiiča
• Prvo poročilo o dogodkih, ki so privedli do aretacije celniškega voditelja
mogoče P^datl cetatnnT^I.81 ?CVterjev be°grajski dopisnik Radulovič poroča: Zdaj je prvič četnikov^Dra ža^ Miha Ilovi	}<ako je bn ujet biv81 jugoslovanski vojni minister in voditelj
ga prevarali policisti - agenti.
Edino uradno razlago o ujetju -------
Mihailoviča je podal jugoslovanski
notranji minister general-lajtnant Aleksander Rankovič po Mihajlo-vičevi aretaciji.
Kakor pripovedujejo očividci, jc bji Mihajlovič ujet v naslednjih okoliščinah: Ob zori 13. marca 1946 ee je Mihajlovič (Skrival v neki votlini v jugoslovanskih gorah s tremi preostalimi četnišk-mi po-veljniki in je čakal odgovor na znak SOS, ki ga je poslal severnoameriškemu poveljstvu v Bariju, katerega je nujno prosil za prevozno letalo, da bi prepeljalo njega in vse tetniške arhive na varno v Italijo.
Poročila, ki so prihajala v votlino, so pravila, da so Titovi agenti Ozne, vojske in milice zoževali obroč okoli Mihajloviča in treh njegovih najstarejž:h prijateljev, polkovnika Nikole Kalabiča, stotnika Vasiljeviča ln stotnika Kovača. 7,e 4 mesece so se hranili s polži ln gorskimi zelišči, ker niso smeli iti v nobeno vas; starega denarja, ki ga je im**l, pa Mlhajiovič tudi ni mogel uporabljati.
Vse vasi v okraju ViŠegrada so
o vsakem gibanju Mihajlovičevih ljudi. Ce tega ne bi storili, bi bili strogo kaznovani. Te vasi so dobile tudi nove prebivalce v članih beograjske Ozne. preoblečenih v k meri ske obleke. Le malo kmetov Je ve delo, da se pri njih v gorah skriva Mihajlovič, ki je živel 700 m visoko na gori Dobrun, na meji med Srbijo in Bosno. Edini stik, ki ga je imel z zunanjim svetom, je bil njegov kmetski prijatelj Sima lz vasi Do-bruri, ki je bil četnik v prvi svetovni vojn.. Sima mu Je prinašal cigarete, gol in podobno.
Meseca januarja so v četnike preoblečeni agenti OZNE iskali stanovanje ln so prišli tudi v Simovo hišo. Živel, so pri njem In nekaj časa nato je Sima irislil, da bi mo-gli tl ljudje služiti Mihajloviču, ki ni imel straže. Tako jih je nič hudega sluteč predstavil Mihajloviču, ki jih je sprejel kot svoje stražarje.
Mihajlovičevo zdravje se je zelo slabšale. Oslabel je zlasti v očeh. Za njegove skrivnosti so vedeli le Kalabic, Vas.ljeviČ in Kovač.
Dvanajst članov OZNE ni moglo odkriti, kje bi bili v okolici more-
— . ---------bitni četniški odredi. Tudi niso bili
.dobile navodila, da morajo poročati [ za morebitno bitko, ki bi bila pr«
več tvegana. Vrhovni poveljnik OZNE Rankovič jim Je tud. dal zadnje navodilo, ki se je glasilo: «Mihajlovlč mora priti živ v Beograd«,
Mihajlovič ni dobil odgovora od Amerikancev ln 13. marca so njegovi »stražarji« Improvizirali bitka kj je dovedla do njegovega konca. Ta dan Je bilo slišati strel blizu votlin?.
Ko je prišel Mihajlovič iz votl.-ne, Je zagledal mrtvo truplo svojega prijatelja Sime. Nato sta padla Vasilijevič in Kovač in ostal je edino Kalabič. Mihajlovič je bil tako zmeden, da niti ni slišal, kako so mu vpili iz gozda: «Minister, pojdite stran. Ali ne vidite, da gredo, da bi vas ubili?« Tako mu je vpil eden izmed njegovi »stražarjev«. Nato so so mu njegovi »stražarji« približali in rekli »Minister, pojdite ven. Napadeni smo!«
«Kdo nas je napadel?«, je vprašal Mihajlovič. Toda preden je dobil odgovor, so ga že odvlekli v gozd in š?le takrat ko je ime] ie zvezane roke, se je zavedel, kaj se Je zgodilo. Peljali so ga v vas, nato v Višegrad ter v Beograd, kjer so ga obsodili.
la v primeru, če so ta letala in njihove posadke v nevarnosti, spremeniti smer tako, da se rešijo, četudi bi pri tem morala leteti preko jugoslovanskega ozemlja brez predhodnega obvestila«.
Nota pravi, da je maršal Tito pro. sil severnoameriškega veleposlan! ka Pattersona 31. avgusta tri stvari: (1) uradno jamstvo, da se bodo končale kršitve jugoslovanskega ozemlja; (2) piloti in druge odgovorne osebe naj bodo za bodoče kršitve kaznovani; (S) sporazum o znakih, ki jih' naj piloti v težavah sporočijo jugoslovanskim pilotom in kopenskim silam za pomoč.
V zvezi s tretjo točko Je Clayton rekel: »Vojaški zastopniki Združenih držav bi pozdravili razgovor o tem vprašanju in so pripravljeni se. stati se z jugoslovanskimi vojaškimi zastopnik; na kraju ln času, ki bi ga določila vaša vlada, v namenu, da bi dosegli sporazum, kakšnih znakov naj se poslužujejo«.
Clayton j« zaključil svojo noto: «Moram Vam pojasniti, da je vlada Združenih držav zaupno pričakovala izraz« sožalja Jugoslavije k izgubi članov posadke, ki so bili ubiti v akciji. Primerno je, da jugo-slovanske oborožen« sile dajo odškodnino družinam.
»Moja vlada pričakuje, da bo jugoslovanska vlada dala takoj to povračilo, kakor odškodnino za uničena in poškodovana ameriška letala, ter za ostalo škodo ob dveh jugoslovanskih napadih.
Pri-povzetju jugoslovanskih trdi. tev o nedovoljenih in namernih poletih čez jugoslovansko ozemlje, je Clayton dejal: »Jugoslovanska vlada Je trdila, da je bilo v razdobju od 16. julija do 29. avgusta 278 ne. dovoljenih poletov čez jugoslovansko ozemlje.
»Vlada Združenih držav je napravila temeljito ln obširno preiskavo o teh domnevnih poletih čez Jugoslovansko ozemlje. V teku te preiskave so razni vojaški glavni stani in ameriške postojanke v Evropi Izdali poročila, kje je bilo v razdobju od 16. julija do vključno 29. avgusta vsako ameriško letalo v Evropi. V času od 16. julija do 8. avgusta je samo 10 ameriških vojaških letal imelo polete kjer koli v bližini jugoslovanskega ozemlja. V razdobju od 10, do 20. avgusta je samo 30 ameriških letal imelo polete v tak; bližini jugoslovanskega ozemlja, da bi moglo kakšno letalo leteti dez jugoslovansko o-zemlje. Vse polete med Dunajem 1" Vidmom so ukinili 20. avgusta. Ukaz za obnovo službe na tej progi so izdali 25, avgusta in sicer za bombnike tipa B 17. Odločno lahko trdim, da nobeno od teh leta! ni kršilo jugoslovanskega ozemlja.«
Clayton je zaključil vsako zanikanje jugoslovanskih obtožb takole: »Moram -priti do zaključka, da so nadaljnje kršitve Jugoslovanskega ozemlja, ki Jih omenja nota vlade, napravile druga !n ne ameriška letala. Nobeno ameriško letalo ni letelo čez Jugoslavijo ramenoma brez jugoslovanskega dovoljenja, razen če je bilo prisiljeno raradi višje si!?.«	j
V brzojavnih čestitkah, ki sta jih iz Aten poslala kralju podpredsednik monarhistične populistične stranke in predsednik grškega ■parlamenta, vztrajata iz državnih razlogov, da bi bila njegova vrnitev eimprej mogoča. Poročajo, da je nadškof Damasklnos zahteval v svoji brzojavki, naj mu pošljejo navodila, ker — kakor javljajo v Atenah — nujno želi ponovno prevzeti svoje cerkveno dolžnosti.
Kralj Jurij II. je stopil na prestol po izgnanju njegovega očeta kralja Konstantina 1922 iz Grčije. Tudi Jurij je sledil usodi očeta 1924 po državnem udaru proti vladi s strani monarhističnih generalov. Njegovo izgnanje je trajelo 11 let. V Grčijo se je vrnil leta 1935, ko se je general Condalls, tedanji vojni minister, proglasil za regenta in izvršil plebiscit.
Ko so Nemci prišli Italijanom v Grčiji na pomoč leta 1941, je kralj Jurij II. zapustil državo, da bi vodji grške vlade v begunstvu.
Kralj je včeraj popoldne obiskal grško veleposlaništvo v Londonu ter je smehljajoč se šel mimo številnih fotografov. Novinarji so ga prosili, naj poda kake izjave, toda kralj je to odklonil.
Grški prestolonaslednik knez Pavel je poslal preko grških dopisnikov v Aleksandriji grškemu narodu sledečo poslanico:	»Nje-
govo Veličanstvo kralj In jaz željno pričakujeva trenotka, ko bova mogla stopiti na ljubljeno grško zemljo.«
IZJAVE GRŠKIH MINISTROV
Notranji minister Kalkanis In vršileo dolžnosti zunanjega ministra Stephanopoulos sta izjavila, da s« je plebescit izvršil »pravilno« v vsej Grčiji. Glede na to sta navedla
»ATOMGRAD"
London, 4. sept.
Znani ameriški novinar'Wal-ter VVintcliell piše v londonskem «Daily Malhi«, da so v Rusiji zašel! graditi veliko mesto, ki bo dobilo Ime Atomgrad in kjer baje številni učenjaki že delajo na pripravah za izdelovanje »kozmične bombe«. V primerjavi s to «kozmično bombo« bo atomska bomba le «navadna petarda«. Mesto Atomgrad bo Imelo 400 tisoč prebivalcev in ga gradijo blizu Pamlrske visoke planote.
dober vtis, ki so ga Imeli zaveznl-škt opazovalci, na podlagi informacij, ki sta Jih prejela.
»Verujemo — Je dejal Stephanopoulos — da se je grški narod lahko v popolni svobodi izrazil o vprašanju režima in s pravico lahko pričakujemo, da bodo rezultat pleb:scita priznali vsi, ki so volili, da bi tako končali zdaj že sterilno borbo.«
Podpredsednik vlade S. Gonatas je po radiu zanikal obtožbe republikancev, češ da plebiscit ni bil svoboden in da so njegovi izidi prevara.
Rekel Je, da dejstvo da so celo komunistični predstavniki brez pridržkov potrdili poročila o volitvah, kaže, da so obtožbe republikancev dokaz njihove zlonamernosti.
ZADRŽANJE
REPUBLIKANCEV
Republikanska opozicija v Atenah se še ni hotela izraziti odkrito o svojem zadržanju do izidov plebiscita. Blok sredine, ki mu nače-lujejo George Papandreu, Sopho-cles Venizeloa In Panayotis Ca-nellopulos, ki ima v grškem parlamentu 68 od 354 sedežev, se nagiba k misli neuradno priznati izide ple. b ločita. Liberalci Themistoclcsa ki imajo 48 sedežev, bodo mogoče izbrali enako zadržanje, kakor so ga imeli monarhisti leta 1924: odklonili bodo priznanje plebiscita, toda še nadalje bodo ostali v parlamentu.
Glavni tajnik grške komunistične stranke, Nicholas Zachartadea, predvideva v včerajšnji številki ko-munlstičnega dnevnika »Rizospa-stis« nadaljevanje in razširitev civilne borbe.« Zahteva takojšnji umik britanskih čet in ustanovitev bolj široke koalicijske vlade, ki bi zajamčila amnestijo in obnovitev sindikalnih svobod.
Osrednji odbor organizacije E. A. M. (levičarska zveza) je odločil, da bo zahteval, da državni svet (vrhovno sodišče za spore med državljani in državo) proglasi kot neveljaven nedeljski plebisc-t o obnovi monarhije.
«EAM» trdi, da poseduje dokumente, ki dokazujejo potvorbe 1“ nepravilnosti, ki so se izvršile v referendumu.
Najnovejša poročila iz Grčije pravijo, da je vodja socialno demokratske stranke g. Papandreu izjavil, da brez rezerve priznava izid plebiscita ln da monarhija predstavlja zdaj popolnoma ustavni režim v Grčiji, Atenski radio pravi, da bo voditelj Venize-losdvih liberalcev prav tako priznal izid plebiscita.
Komentarji britanskega tiska
Z izjemo komunističnega dnevnika «Daily Worker» so vsi brltan-sk. listi previdno komentirali izide grškega plebiscita. Na splošno si izrazili upanje, da se Grčija ne bo vrnila v napake preteklosti.
»Times« pravi, da bo «kralj moder in da ne bo napačno razumel svoje naloge«, kajti njegova vrnitev ne sme pomenit, ponovitve »nasilne vlade«. Časnik pravi, da uspeh pri volitvah še ne zagotavlja socialne ustaljenosti ln gospodarske obnove.
Narodne potrebe in težnje Je treba rešiti s praktično politiko, ki bo kar riajbolj produktivno izrabila razpoložljive grške vire brez privilegijev In ki bo naredila konec notranjim bojem ter mržnjam, ne s tradicionalnimi metodami prega njanja, marveč s primernim in pravičnim ravnjem z vsemi državljani.
Ponovna nasilna vlada bi ohranila pri življenju le stara sovraštva .n dovedla do novih sporov, kakršni so doslej razdvajali Grčijo za dobo cele generacije. Za neprestano nestalnost grške politike tudi ni mogoče najti nikakega zdravila v zapeljivih nacionalističnih geslih.
»Times« nato pravi, da je prišel čas, da britanske posadke zdaj zapustijo Grčijo ln izjavlja: »Bistveno je, bo da odslej grška vlada sama upravičena prevzet, pred očmi Grčije in sveta vodstvo države v svoje roke in da bo sama odgovarjala za svoje napake«.
Liberalni «News Chroniele« pravi da novi režim «ni tak, na katerega bi mogla biti Britanija ponosna. Verjetno bo neliberalen in nasilen, in to bo odbijalo levo usmerjene ljudi v Britaniji. Ostane pa cej-stvo, da mora postati v slabem novem svetu, ki nastaja po vseh krizah In konferencah — v razdeljenem svetu blokov velesil, ki jih v Britaniji gotovo ne želimo, nismo pa Aašil sredstev, da bi jih preprečili — tesna zveza s prijateljsko Grčijo bistveni1 činitelj v britansko varnosti. Z vrnitvijo kralja se bo Grčija še bolj premaknila v zahodni svet in Balkan kot celota bo zrcalo naraščajoče ostrine in neskladnosti. ki vlada v svetu«.
»Da!ly Telegraph« piše o plebi-
scitu, da «za mnoge Grke, ki so glasovali z monarhisti, ni bilo glav. no vprašanje vrnitev ali odklonitev kralja, ampak odbiti ali sprejeti pritisk skrajne levice. Mnogi, k. so bili poprej protimonarhisti, inut.o danes monarhijo za edin) protiutež proti komunistični samovladi po vzorcu balkanskih držav, ki mejijo na Grčijo. Nedavni napadi Molotova In Višinskega očitno niso ime. P uspeha, da bi oslabili tradicionalno ljubezen Grkov do neodvisnosti. Nasprotno, sedanjo vlado so podprli kot zmerni volivci. Za obdria-nje podpore, ki si Jo je po zaslugi monarhije pridobila, bo morala Tsaldarlsova vlada razširita svoje temelje in nadzorovati najbolj maščevalne pristaše. Mnogo bo odvisno od kralja samega ki M *> mogel predočill modre besede, ki jih je izrekel Churchill pred nekaj tednri «Upam, da bo kralj, če bo grški narod glasoval za monarhijo, Jasno pokazal, da je služabnik drža. ve nad vsemi strankami in h kateremu se bodo mogli zateči vsi«.
«News Chronicle«, upoštevajoč možnost, da bi mogel bili monarhistični sistem slabo sprejeti v levičar-skem javnem mnenju v Veliki Britaniji. piše: »Jasno Je, da je število glasov za kralja mnogo večje od tistega, ki bi jih dobil pred 18 meseci, ali če hi bil edini faktor, ki bi odločal o izidu glasovanja, od. ločitev za monarhistično ali republikansko ustavo. Monarhija Je postala zbiralna točka za vse Grke. ki se bojijo predati komunizmu ali sovjetsku vplivu preko Grčije na jug. Nedavni napadi moskovskega tiska m radijske postaje v podporo teritorialnih zahtev balkanskih držav, ki so sateliti sovjetske države, so ojačili monarhistične pa ložaje. Upati je, da bo britanska vlada napravila vse za prepričanje kralja k zmernosti, ki je potrebna za nadaljevanje grško-britanskega prijateljstva	•
UMIK BRITANSKIH CET
London, 4. sept.
Do 30., no\ c ra bodo umaknili «38 britanske čele, ki so v Nizozemski Vzhodni Indiji,
o jugoslovanski notranji in gospodarski politiki, trgovinskih odnošajih s tujino, reakcionarnih elementih in hrvatski duhovščini
BEOGRAD. 4. sept. — Beograjska radijska postaja„sporoča, da je predsednik komisije za načrtno gospodarstvo jugoslovanske republike Andrija Hebrang govoril v Zagrebu in obravnaval najvažnejša vprašanja notranje in zunanje politike. .
Hebrang je naglasil, da so v Ju- ‘
goslaviji dosegli pomembno politično konsolidacijo. «Likvidirali smo oborožene tolpe in preprečili vse poizkuse nasprotnikov, ki so hoteli ovirati pravi politični razvoj. Preprečili smo ravno tako vse poizkuse notranjih in zunanjih sovražnt-kov, ki so stremeli za tem, da bi razbili utrdfitev na gospodarskem področju in gospodarski razvoj na-le drtave. Utrdili smo edinost jugoslovanskih narodov in ustanovili ljudske oblasti. Tudi na gospodarskem področju smo dosegli znaten uspeh*.
*Mi smo edina driava na svetu — razen Sovjetske zveze — je nadaljeval Hebrang, ki Je v velikem obsegu relila gospodarska vprašanja, nastala zaradi vojne, ki je v velikem obsegu izvrlila obnovitvena dela v državi in ki je končno zagotovila prebivalstvu zaposlitev in dodelitev živil*.
Hebrang je nato govoril o gospodarskih odnošajih med Jugoslavijo in ostalimi državami. «Sklenitev go. spodarskega sporazuma s Sovjetsko zvezo, s katero ima naša driava najtesnejše politične odnašajo in sporazum za medsebojno prijateljstvo in pomoč, bosta pospešila razvoj našega gospodarstva. Imamo dobre gospodarske odnošaje s Češkoslovaško, Poljsko In Romunijo. Privadevamo st tudi za sodelovanje z ostalimi driavami. Poizkusi za vzpostavtev dobrih odnolajev z zahodnimi driavami, je pristavil Hebrang, so se ponesrečili, ker so tmperiallstlčne reakcionarne skupine teh drlav razumele, da so nez. moine zaustaviti tek zgodovine in zato delajo vse mogoče, da nas oslabijo in ovirajo naš razvoj. Vsekakor bodo te driave prisiljene spremeniti svoje zadrianje, ker jih tlačijo gospodarske telave in ker si ielijo zagotoviti tržišča*.
Ko je obravnaval mirovno konje, renco je Hebrang naglasil, da jugo. slovanska delegacija junaško in neutrudljivo brani interese svoje driave in zadevo pravičnega miru in istočasno brani tudi demokratske pravice in svoboščtne vseh narodov. Ko je govoril o poizkusih reakcionarnih elementov, ki nameravajo ustrahovati svet z groinjo nove vojne, z namenom, da ustvarijo paniko in demoralizacijo, je bil Hebrang mnenja, da je treba uničiti delovanje vojnih hujskačev.
*Ne bo druge vojne — je izjavil Hebrang — čeprav jo reakcionarni elementi ie vidijo napovedano. Človeštvo je dalo preveč žrtev in izgubilo preveč bogastva v teku zadnje
vojne. Te irtve še live v spominu narodov. Široke ljudske mnoilce v vseh driavah se dvigajo proti vojnim hujskačem. Sovjetska zveza, ki zbira vse progresivne demokratske sile sveta, vodi odločno borbo za ustvaritev pravičnega in trajnega miru*.
Ko je Hebrang govoril o «proti-narodnemu delovanju» visokih cekvenih dostojanstvenikov na Hrvazskem je izjavil: eVisoko katoliško duhovništvo, ki je do dna
V pregledu je rečeno, da so «iz-zivalne govorice, ki jih širijo nekateri organi tujega tiska s Sovjetski zvezi, vedno različne. Pretekli teden bi brazilski tisk lahko brez dvoma zavzel prvo mesto v tej telc-mi protisovjetskih obrekovalcev.
Najnovejša izmišljotina brazilskih časnikov je domnevno zbliža-nje med Sovjetsko zvezo in Francovo Španijo. V začetku so brazilski lažnivci pisali samo o zmožnem» zbližanju. Kesneje so dognali, da so bravci le verjeli tej govorici in 22. avgusta je neki časnik v uvodniku prinesel to novico kot dovršeno dejstvo. Clankar je navedel kot dokaz in bravcem natvezli, da je Sovjetska zveza prodala Španiji 8.000 ton petroleja.
V izjavi je rečeno, da je sovjetsko veleposlaništvo prosilo britansko zunanje ministrstvo dne IS. avgusta, da omogoči tem ženam hiter prevoz z letalom v Avstralijo. Britansko zunanje ministrstvo je takoj
duše prepojeno z nazadnjaškimi ideologijami, še do danes ni prenehalo voditi sovražnega delovanja do nas in do naše države. Ni dvoma, da smo bili do zdaj plemeniti in preveč potrpežljivi do tega sovražnega zadržanja. Ravno tako je jasno, da ne bomo mogli še dolgo časa nadaljevati z našo plemenitostjo jn potrpežljivostjo in da se bliža trenotek, ko bomo naredili odločne korake proti vsem očitnim sovražnikom našega ljudstva».
Zadržanje Sovjetske zveze, piše «Pravda» do Francovega režima je bilo jasno od začetka. Vsakomur je znano, da Sovjetska zveza, kakor tudi ostale države, stalno zahteva uničenje središča fašistične zalege, ki jo predstavlja Francova Španija. Zakaj le potrebujejo brazilski reakcionarji izmišljotino o tako neverjetnem obratu v sovjetski zunanji politiki? Očividno zaradi tega, da krijejo svoje. Španski fašisti se čutijo derma "v Brazilu. Brazilski realcglonarji hočejo obrniti pozor-nost od svoje politike, ki je protl-domokratska in ki je proti interesom brazilskega naroda, skušajo kompromitirati sovjetsko politiko in izpodkopati njen ugled, Ti poizkusi so obsojeni na neuspeh.
preskrbelo sedele v letalu s pravico prednosti, toda informacije, ki so jih nato dobili, so pokazale. da delegatke ne bi mogle pravočasno prispeti v Avstralijo, da se udeležijo konference, ki bi se morala končati 10. avgusta
V nasprotju z zagotovilom so. vjetshega zunanjega ministrstva avstralskemu odpravniku poslov v Moskvi, se sovjetsko veleposlaništvo v Londonu ni potrudilo z ureditvijo tega potovanja pred S. avgustom, ko je bilo le prepozno. Ker to potovanje ni bilo več tako nujno, so avstralske oblasti dale prednost osebam, ki so potovale za vaZne zadeve avstralske vlada.
Ko je izjava navedla kritiko, ki je izšla v sovjetskem Česniku «Pravda o rnevrednem obnašanju» britanskih in avstralskih oblasti dodaja, oda ni bilo vprašanje zavrnitve dovoljenja za vstop v Avstralijo, tamveč vprašanje pred. nosti v letalu. Težave, na katere je naletela delegacija, so neprijetne, toda pripisati Jih je treba samo sovjetskim oblastem, ki so zamudile, da bi pravočasno pre. skrbele vse potrebno za to potovanje, Britanska vlada je opozorila sovjetsko vlado na falzifikacljo dejstev s strani sovjetskega tiska.
"UDARNE ČETE,,
London, 4. sept.
Poročevalec zunanjega ministr. stva je izjavil v Londonu, da so v britansko prestolnico prispela poročila o delovanju «komunističnih udarnih čet» na Poljskem. To izjavo je podal v odgovor na vprašanje, če so znaki za poslabšanje položaja v poljski politiki po anglo-ameriških notah preteklega tedna, v katerih so zahtevali izvedbo svobodnih volitev na Poljskem. Poročevalec je izjavil da je bilo nekaj znakov za poslabšanje. Med drugim je vzrok, ki da misliti, da bo demokratska delavska stranka nadomeščena z drugo stranko, ki jo bo nadzorovala poljska vlada. Poročevalec je dodal, da do zdaj še ni prišel nikak odgovor na britansko noto. Izjava o britanski noti ki so jo podati na neki tiskovni konferenci, ki je bila na poljskem veleposlaništvu v Londonu pretekli teden, ni mišljena kot uradni odgo. vor, Do zdaj ni Velika Britanija po. slala še nlkakega odgovora na poljsko noto, ki so Jo poslali v pričetku avgusta, s katero zahtevajo podatke o bodočnosti poljskih čet v tuj-ni.
AMERIŠKI NOVINAR O ZSSR
Washington, 4. sept.
Jonh Fischer, urednik lista «Harpers Magazine*, ki je kot upravitelj ustanove UNRRA tri mesece potoval po Ukrajini, je nedavno objavil syoje vtise o Sovjetski zvezi. Po njegovem mnenju je Kremelj naložil sovjetskemu narodu drugo desetletno dobo pomanjkanja, z namenom, da uresničijo Stalinov ukaz z 9. februarja, s katerim je razglasil trt petletke z glavnim namenom, da ustvarijo nepremagljivo vojno Industrijo.
SKUPNI GROBOVI
200.000 VOJNIH UJETNIKOV NA SASKEM
Draždane, 4. sept.
Blizu Zcithaiua na Saškem, kjer je bil «Staiag 304», so sovjetske oblasti odkrile v skupnih grobovih trupla 200.000 sovjetskih ujetnikov in deportirancev drugih narodnosti. Prebivalstvo področja je vedelo za te ogromne grobove, a je iz strahu pred represalijami posejalo žito in sadilo krompir nad grobovi z namenom, da jih skrije. «Stalag 304» je bilo zbiralno taborišče. Od 1941 do 1945 je šlo skozi to taborišče več kot 2 milijona sovjetskih ujetnikov.
NAPADI PORTUGALSKEGA TISKA NA SOVJETSKO ZVEZO
Lizbona, 4, sept.
V portugalskih odgovornih kro. gih izražajo veliko presenečenje zaradi odklonitve- prošnje za sprejem Portugalske med Združene na. rode, ker so menili, da je portugalska vlada predloiila prošnjo samo, ko je bila skoraj uverjena, da jo bodo sprejeli. O tem šs ni bilo nobenega uradnega komentarja, toda ves portugalski tisk soglasno močno napada Sovjetsko zvezo, ki je, kot piše neki list, «preprečila Portugalski zavzeti njeno zakonito mesto med narodi, kljub priznanju njenih pravio s strani velikih demokratskih drZav.*
»POLJSKI ZBORI ZA OBNOVO"
London, 4. sept.
Britansko vojno ministrstvo je objavilo podrobnosti o poljskih zborih za obnovo. Načrte za ustanovitev teh zborov je naznanil preteklega maja britanski zunanji minister. Vpisovanje v te zbore, ki bodo del britanske vojske, bo prostovoljno in se bo začelo 11. septembra. Ce bo kateremu izmed teh vojakov v dveh letih službovanja uspelo najti pooblaščeno zaposlitev, ga bodo iz zbora odpustili in postavili v rczcrVo. Pozneje ga bodo dokončno odpustili iz vojaške službe. Člani teh zborov bodo lahko končali svojo službo in se bodo lahko vrnili na Poljsko, kadar koli bodo to želeli. Istočasno bodo storili vso, da jim omogočijo izselitev v druge države.
Politika francoske
socialistične stranke
PARIZ, 4. sept. — Kongres francoske socialistične stranke je soglasno odobril v zaključnem zasedanju predlog o splošni politiki stranke, ki predstavlja kompromis med obema težnjama desnice in levice v stranki. Predlog potrjuje, da namerava socialistična stranka ohraniti svojo popolno neodisnost do drugih jstrank, toda <njen bistveni namen ostaja organska enotnost proletariata.»_
PRISELJEVANJE V USA
Washlngton, 4. sept.
Po vesteh iz Washingtona Je do zdaj Trumanov predlog o dovoljenju za vstop evropskih ln židovskih beguncev v Združene države našel malo podpore v kongresu. Neki demokratski senator, Član senatnega odbora za priseljevanje, Je dejal, da odbor ne bo podprl predloga o povišanju števila priseljencev. Neki republikanec, član odbora za priseljevanje v poslanski zbornici, je izjavil: »Stališče našega odbora je bilo vedno nasprotno, da bi odprli vrata Združenih držav večjemu številu priseljencev, kakor so predvideli. Prepričan sem popolnoma, da poslanska zbornica in odbor ne bosta odobrila zakonskega načrta o povišanju tega števila.*
Označujoč položaj socialistov do ostalih strank ozačuje predlog radikalno socialistično stranko za apreveč konservativno» in ljudsko republikansko gibanje za «preve. čkrat reakcionarno». Glede komunistične stranke in organske enotnosti proletariata pojasnjuje predlog. da «je treba pripomniti, da ni mogoče realizirati te enotnosti, dokler se predvsem komunistične stranke v posameznih državah ne bodo osvobodile svoje politične in intelektualne podložnostl sovjetski državi in dokler v drugi vrsti ne bo. do uvedle prave demokracije delavskega razreda».
Predlog nato indirektno objavlja ukinitev sedanjega socialistično ko. munističnega eodbora sporazumai>, ki so ga ustanovili pred letom, da bi vistosmerUi politiko socialstov
WILLTAM SAROYAN
ČLOVEŠKA U0MEDI1A
<Pravda> zanikuje
vesli brazilskih časnikov
LONDON, 4. sept. — Sovjetski list *Pravda» je v svojem mednarodnem pregledu, o katerem je včeraj poročala moskovska radijska postaja kritiziral brazilski tisk zaradi komentarjev o odnošajih med Sovjetsko zvezo in Španijo.
Angleška vlada
o Jalzilikaciji dejstev*‘ v sovjetskem tisku
LONDON, 4. sept. — Angleško zunanje ministrstvo je objavilo izjavo, v kateri se je britanska vlada pritožila sovjetskemu veletooslaniStVu v Lfbndonn zaradi težav, na katere je naletela neka delegacija'6 Žena, ki naj bi se udeležile mednarodne konference v Avstraliji in ki so se vrnile, v Moskvo ko so tri tedne čakale v Londonu. Izjava je opozorila sovjetsko vlado zaradi *falzifikacije dejstev» s strani sovjetskega tiska, ki je oztro kritiziral ta dogodek.
VPRAŠANJE IZSELJEVANJA
Montreal, 4. sept Na zaključnem zasedanju o Montrealu, je odbor za veeljevanje mednarodne organizacije dela odobril predlog o načinih porazdelitve prebivalcev prenaseljnlh pokrajin Evrope in Azije na redko naseljene pokrajine sveta in zlasti v Severno m Južno Ameriko. Odbor Je povabil vodstveni svet mednarodne organizacije dela, ki se bo sestal 16. septembra v Montrealu, naj predloži svoje nasvete gospodarskemu svetu Združenih narodov in v preučitev komisiji ■ za človeške pravice.
IZPUŠČENI NEMCI
London, 4. sept.
V Frankfurtu *o objavili da so Izpustih 14 Nemcev od 15, ki so jih aretirali zaradi suma vohunstva za Sovjetsko zvezo na ameriškem zasedbenem področju.
in komunistov. <tOd zdaj — izjavlja predlog — bo le izvršni odbor pooblaščen in le v izrednih primerih, da naveže stike s sorodnimi političnimi in sindikalnimi organi-zavijorni. v stvari zunanje politike predlog (i) zahteva izvedbo mednarodne demokracije; (Z) protestira proti nadvladnemu položaju treh velikih na pariški konferenci; (3) protestira proti pravici veta velesil V Varnostnem svetu; (4) potrjuje načelo kolektivne varnosti; (5) se upira vsaki razdelitvi Nemčije ali priključitvi nemških ozemelj drugim državam ter zaliteva. naj u-stroj zasedbe po področjih nadomestijo z ustrojem mednarodne zasedbe ter načrt politične internacionalizacije Porurja z načrtom go-spodarske internacionalizacije. Glede Posarja zahteva, naj bi izkoriščanje njegovih premogovnih ležišč dovolili Franclji iz naslova reparacij.
«Oprostlte mi, če vas tako gledam*, se je opravičil. »Zdelo se ml je, da vas poznam.*
«Nič zato*, j« odvrnil vojak.
«Nama pomagate pri eni igri?* je vprašal Homer. »Lahko Igrate namesto mene. Seveda je ie malo temačno...*
«Ne, hvala*, se je zahvalil vojak. «Ka/r nadaljujta. Jaz bom samo gledal.*
»Ali ste Iz Itake*, je vprašal Homer.
«Da», Je dejal vojak. »Vrnil sem se za vedno.*
»Hočete reči, da se vam ni treba več vrniti na fronto?*
»Ne več*, je odvrnil vojak. »Poslali so me domov, za vedno. Pred nekaj urami sem izstopil z vlaka. Sprehodili sem se malo po mestu ln sem, si razgledal stvari.*
»Zakaj pa ne greste domov?* je vprašal Homer. »Ali nočete naznaniti svojim, da ste prišli?*
»Saj, saj bom šel domov*, je odvrnil vojak. »Naravno Je, da ho-
čem, da moji izvedo, da sem se vrnil. Počasi bom le šel domov. Najprej pa si hočem ogledati mesto. Nikoli mi ni dosti. Ne morem verjeti svojim očem. Nekaj časa se bom še klatil naokoli, nato pa bom šel domov,*
Vojak se je šepaje počasi oddaljil. Homer Macauley je gledal za njim.
»Ne vem, kaj Je to», je dejal Spanglerju, »zdi se mi, da sem ga Ze videl. Ne ljubi se ml več igrati, gospod Spangler.* Cez trenotek je dodal: »Kaj naj naredim? Kaj naj rečem doma? Čakajo me. Vem to. Dejal sem, da bom prišel na večerjo. Kako bom vstopil v hišo in jim pogledal v oči? Vse bodo vedeli, vse, takoj ko me bodo videli. Najrajši ne bi rekiel nič, pa kaj, ko bodo vseeno takoj vse vedeli.*
Spangler mu je položil roko okoli ramen. «Počakaj*. je dejal, »ne hodi domov zdaj. Sedi tu. Počakaj trenotek.*
JULIJSKA KRAJINA
Poročilo
zavezniškega glavnega stana
Trst, 4. sept.
Od zavezniškega glavnega stana za Sredozemlje je prispelo naslednje poročilo:
«Zadnje številke tržaškega lista «Voce del popolo» so vsebovale sramotilne članke o odstavitvi generala Morgana. Ne glede na zavijanje dejstev, ki je običajno pri takih člankih, je treba opozoriti odgovorne, da je general Morgan, na katerega se članki očividno nanašajo, divizijski general sir Frederick Morgan, do nedavnega načelnik odseka za begunce pri ustanovi UNRRA v Nemčiji in ne divizijski general sir William D. Morgan, ki ostane, kakor je bil dozdaj, vrhovni zavezniški poveljnik za Sredozemljem
Ustanavljanje družb s kapitalom nad 100 mil. lir
Z ukazom Zavezniške vojaške uprave so nedavno odredili, da bo za ustanovitev trgovskih družb, ki bi imele kapital ne manjši od 100 milijonov lir, potrebno pooblastilo predsednikov področja. Ista odredba velja za vse poviške kapitala ter za izdajo zadolžnic, ki so večje od 100 milijonov lir, četudi bi bili tl poviški in izdaje zadolžnic izvedeni 7. obročtTimi vplačili. Pooblastilo predsednikov bo potrebno za poviške kapitala in za izdajo vrednostnih papirjev družb, katerih vrednostni papirji notirajo na borzi.
Ponovna preložitev razprave
Višje sodišče Zavezniške vojaške uprave je včeraj na novo preložilo razpravo proti dvema osebama iz Skocijana, obtoženima nezakonite posesti orožja. Razprava proti Va-lerianu Casaniju in Giacomu Mavru, bi morala biti pretekli ponedeljek.
Razprava o najdbi 28.000 nabojev
Obtoženec oproščen
V Tržiču se je v ponedeljek sestalo višje zavezniško sodišče pod predsedstvom majorja Baylissa na razpravo proti 23 letnemu dijaku Luigiju Sgubbiju, stanujočemu v Tržiču, ulica XXX. oktobra 114. Sgubbi je bil obtožen nezakonite posesti 28.000 nabojev ameriškega izdelka, za brzostrelko. Aretiran je bil dne 15. avgusta, ko je policija na predhodno obvestilo preiskala njegovo stanovanje in našla omenjano strelivo. Sodišče je med razpravo spoznalo, da obtoženec ni kriv in je odredilo takojšen izpust.
Naslednji dan po preiskavi se je
pred stanovanjem, družine Sgubbi zbralo več oseb, ki so trdile, da je tam še strelivo in orožje. Policija je nato ponovno preiskala hišo, toda našla ni ničesar.
. Razprava proti Sgubbiju mlajšemu se je začela dopoldne, vendar pa so jo kmalu po začetku preložili na popoldne, ker je zagovornik zahteval, naj sodišče zasliši angleškega poročnika Evansa, ki je vodil oddelek policije pri prvi preiskavi in ki je aretiral Sgubbija.
Na popoldanski razpravi je poročnik Evans pojasnil, da je aretiral Sgubbija ml., ker ni mogel aretirati hišnega gospodarja, ob-toženčevega očeta Vincenza Sgubbija, k,j je že več mesecev težko bolan. Poročnik Evans je dodal, da na policiji ni mogel Izslediti nobene prijave najdenega streliva.
Nato so nastopile tri razbreme-nlne priče. Prvi Anton D’Alvise je Izpovedal, da mu je stari Sgubbi že junija pripovedoval o orožju. Isto je povedal tudi druga priča Rodol-fo De Grassi. Tretja priča Idra Sgorbissa, zaposlena pr; Sgubbi-jevlh, pa je dejala, da so Novozelandci v hišnem vrtu Iz varnostnih razlogov zakopali dve ali tri bombi in da so Sgubbijevi ta kraj označili z napisom.
Na prošnjo zagovornika so scdnlkl odšli k bolnemu Vincenzu Sgubbiju, ki je izpovedal, da je strelivo prvič prijavil junija 1945 In da je po odhodu vojakov v nje-
"Rakete prikazni,,
preletavajo Švede in jim delajo preglavice
Posebni dopisnik časnika «Daiiy Maii» Clifford je na Švedskem raziskal poročila o «raketah prikaznih.» Prihaja do zaključka, da te tihe in svetlikajoče se izstrelke, ki so jih opazovali nad Švedsko, «brez vsakega dvoma» izstreljujejo Sovjeti. Po navajanju znanih dejstev pra-
vi Clifford v svoji brzojavki lz Stocholma: «Najbolj zagonetno pri lej zadevi je to da kljub preletu kakih dva tisoč »raketnih prikazni* čez švedsko ozemlje niso mogli še odkriti nikake podrobnosti. Kadarkoli so poročali o kaki eksploziji, so napravili preiskavo, vendar niso ničesar našli. Moremo trditi, da je to ršzvoj načrtov, ki so jih ob koncu vojne napravili nemški znanstveniki.
»Bombe prikazni* imajo brez dvoma akcijski radij 900 km. Niso pa napoljcne z eksplozivom, marveč so to samo slovite zazigalne naprave. Neuporaba eksploziva daje izstrelkom večji akcijski rada j o.	p
Toda istočasno «bombe prikazni* niso samo nekak «super V 2». Letijo namreč predaleč, prenizko in prepočasi. Te bombe so nekaj popolnoma novega — morda skrivnostna «metulj» ali «vodopad», ki sta bila dva izmed večjih nemških fantastičnih načrtov.
Tu na splošno menijo, da »bombe prikazni* vodijo s pomočjo radia. Bombe očividno letijo v krivuljah in ker gotovo se nobena ni padla na skandinavsko ozemlje, se po vsem videzu v grogu vračajo v svojo bazo. Po drugi strani pa ni nobenega dokaza, če morda ne ure-de poleta bombe pred Izstrelitvijo s kakim notranjim mehanizmom.
Nekatere bombe verjetno izstrelijo iz poskusne postaje Peenemiin-de v severni Nemčiji, kjer so proizvajali vsa orožja «V». Druge bom-
be pa, kakor ae »dl, priti«JaJo 12' velikih otokov Dago In Oesel ob zahodni estonski obali.
Sovjeti so zgradili tajni obrambni pas ob celotni estonski in latvijski obali in znano je, da grade tam številne tajne naprave.
Švede pa zanima, bega in včasi pripravlja do besa zlasti to:	zakaj uporabljajo
švedsko ozračje za poizkuse? Zakaj Sovjeti ne uporabljajo svojega ozemlja, kjer imajo dovolj prostora in več možnosti za prikritje zaključkov svojih poizkusov? Ali ima to kakšen poseben pomen, da so si izbrali švedsko ozemlje? Odgovoriti moremo samo z več teorijami. Ena je na primer ta, da so prvotne nemške postaje za izstrelke pri Peenemunde obrnjene proti severu ln da jih Sovjeti še vedno uporabljajo.
Druga teorija je ta, da Sovjeti ne morejo dati pojasnila o tem svojemu ljudstvu, ne da bi ga dali vsemu svetu, in da Sovjeti nočejo, da bi njihovo ljudstvo mislilo, da so to morda tuje iznajdbe.
Eni so prepričani, da hočejo Sovjeti prestrašiti Švede in drugi, da Sovjeti enostavno sami sebe s tem zabavajo. Nobeno teorija ni zelo verodostojna.
Sovjeti imajo neprodušno zapečatena usta in delajo javno poizkuse z napravo, ki ne pušča* nikake sledi in očividno izziva znanstvene zakone. Razburljvo je, če imaš takšno zadevo nad svojo glavo.
govl odsotnosti prišla v hišo komisija, ki pa orožja ni odstranila, ampka samo izjavila, . da se bo vrnila kesneje. O najdbi streliva je govoril tudi drugim, toda ne spominja se komu. Priča je nadaljeval, da je v prvih dneh tega leta poslal svojega sina, naj prijavi strelivo, njega samega pa je ovirala bolezen, da bi to storil. Nadalje je priča izjavil, da je kljub bolezni sam vodil vse hišne posle, seveda s pomočjo sina.
Po zaslišanju starega Sgubbija so se sodniki vrnili v sodno dvorano, kjer so precitall izpoved. Nato je govoril zagovornik, ki je svoj govor zaključil z zahtevo, naj obtoženca oprostijo, ker ni kriv, če zavezniške oblasti niso Izvršile svoje dolžnosti. Za njim je sodnik na kratko povzel vse važnejše točke razprave in dejal, da bi vsa morebitna odgovornost morala zadeti hišnega gospodarja, ki pa zaradi zdravstvenega stanja ne more priti pred sodišče. Izjavil je, da obtoženec ni kriv in odredil, naj ga takoj izpustijo.
GORICA
Stotnik John F. S. Cohb
se vrača v Anglijo
V teh dneh bo zapustil Gorico častnik pravnega oddelka Zavezniške vojaške uprave in javni to-Zileo višjega zavezniškega sodišča in naglega sodišča stotnik John F. S. Cobo. Vrnil se bo v Anglijo, kjer bo znova začel civilno Življenje. Stotnik Cobb se je rodil leta 1922 v Sheffieldu in je po materi pravnik slavnega angleškega piša. telja Walterja Scotta. V vojaško službo je stopil leta 191,2, in sicer h kraljevemu topniškemu polku. Pozneje je kot častnik glavnega stana prišel na Malto. Po kratkem službovanju na Malti je nastopil službo javnega toZilca v Trstu, in odtod, prišel v Gorico, kjer je z razumevanjem in sposobnostjo upravljal zaupano mu nalogo.
Imenovanje
Z nedavno objavljenim upravnim ukazom Zavezniške vojaške uprave so imenovali dr. Glusta Montenesa za člana upravnega sveta tehničnega instituta v Gorici. Službo bo vršil do nadaljnega ukaza Zavezniške vojaške uprave.
PREHRANA
Razdeljevanje mleka. Jutri bodo začeli v mestu razdeljevati.
kondenzirano mleko: otrokom do 4 let 1500 gr; osebam nad 65 leti 750 'gr; bolnikom 1200 gr; nosečim in doječim materam ter delavcem, zaposlenim pri dušljivih delih 750 gr; cena 284 lir za kg;
izhlapelo mleko:	otrokom do 4
let 10 škatel; osebam nad 65 leti 8 škatel; bolnikom 10 škatel; nosečim in doječim materam ter delavcem zaposlenim prt dušljivih delih 8 škatel; cena 21.50 lir za kg;
mleko v prahu: otrokom do 4 let 1000 gr; osebam nad 65 leti 500 gr; bolnikom 750 gr; nosečim in doječim materam ter delavcem zaposlenim pri dušljivih . delih 500 gr; vsem potrošnikom od 4 do 65 let 1500 gr; cena 23 lir za kg.
Nesreča
V bolnišnico so pripeljali 6 letnega Marcela Sirka, doma iz Maj-nice, ki je padel pod kmetski voz. Kolo mu je zapeljalo čez desno nogo, mu jo zlomilo ln prizadelo več zunanjih poškodb.
Sporočilo
prosvetnega oddelka ZVU
interesentom za nastavitev na slovenskih in hrvatskih šolah
Trst, 4. sept.
Prosvetni oddelek ZVU je izdal določila o sprejemanju in imenovanju osebja na slovenskih in hrvatskih šolah. Rok za vlaganje prošenj je do 15. septembra. Naknadnih prošenj ne bodo sprejemali. Prošnje je treba vložiti pri pristojnih višjih šolskih nadzornikih. kjer bodo prosilci dobili podrobna pojasnila.
Opozarjamo interesente, da bomo omenjeno odredbo prosvetnega oddelka ZVU v celoti objavili v jutrišnji številki našega lista.
TRST
Streljanje brez posledic
Prejšnjo noč okrog 2.30 ure, so vi Albaro Vescovš neznane osebe izstrelile več strelov iz samokresa proti bivšemu agentu civilne policije Silvestru Museniju, ki pa ga niso zadeli. Museni je takoj odšel na policijo in izpovedal, da je bil v ponedeljek zvečer na nekem javnem plesu. Ko je videl, da ga opazuje skupina oseb, ae je odločil, da bo odšel k sestri v Albaro. Videl je, da mu nekatere osebe sledijo ln je zato začel teči, toda že po nekaj korakih je zaslišal 4 ali 5 strelov. Museni je dejal, da Je malo pred napadom imel zelo živahen politični razgovor z nekim Guerri-nom Millom.
Čudno je, da je takoj po streljanju predsednik odbora SIAU, ki Je bil navzoč in pritekel na kraji streljanja, tam opazil osebo sumljive zunanjosti, ki so jo pozneje spoznali za Milla. Pri njem Je našel samokres, katerega je oddal policiji. Milla so aretirali in ugotovili, da z njegovim samokresom ni nihče streljal. Razen tega pa so bili tudi najdeni prazni naboji drugačnega kalibra kot Millov samokres. Preiskavo nadaljujejo.
Sreda, 4. septembra ,
17.16 Woody Herman ln njegov orkester; 17.85 Saludos Amigos; 18 godalni kvartet; 18.30 nekaj pesmi; 18.45 predavanje; 19 Glas Amerike; 19.15 angleški pesniki; 19.45 radijska univerza; 20 lntermezzo; 20.16 ital. vesti; 20.30 10 minut valčkov; 20.40 razgovor; 20.55 ritmična. fantazija, Orkester Cetra; 21.15 simfonični koncert; 23.30 zadnje Ital. vesti; 23.40 zadnje slov. vesti; 23-50 plesna glasba; 24 zaključek.
RADIO TRST II
411 m - 731 ko
Sreda, 4. septembra
17.30	glasbe sončnega juga; 18 glasba za orgle; 18.15 radijska univerza; 1830 simfonična glasba; 19 Borisav Ostankovič - predavanje; 19.15 oddaja odreda Jugoslovanske armade; 19.45 predavanje: Pomen poljedeljskih zadrug; 20 napoved časa - slov. vesti; 20.15 ital. vesti;
20.30	glasbena razstava; 20.45 sodobne osebnosti: Wells in Lloyd C. Douglas; 21 zaključek; 23.10 zadnje vesti v slovenščini na postaji Trst 1 na valu 263.2 m.
Četrtek, 5. septembra
7: jutranja glasba; 7.25 koledar;
7.30	ital. vesti; 7.45 slov. vesti; 8 zaključek; 12 glasba po željah;
12.30	orkester Geraldo, prenos iz Vidma; 12.45 napoved časa, slov. vesti; 13 ital. vesti; 13.15 filmska glasba; 14 pregled vesti, čdtanje sporeda; 14.05 predavanje; 14.15 zaključek.
Glavni urednik:
P R I M O 2 B. BRDNIK Izdaja A. I. S.
POIZVEDBA
Kdor koli bi kaj vedel o partizanu Gori Lorenzu, rojenem leta 1923, kj je pripadal tržaški brigadi In je bil do decembra leta 1943 karabinjer na Opčinah, je napro-šen, naj to sporoči uradu za patriote pri Zavezniški vojaški upravi.
, Nekaj časa sta sedela in molčala. Nato je Homer vprašal: «Kaj čakam?*
«Počakaj, počakaj, zdaj se počutiš slabega, ker te vse to tare. Počakaj. Ko bo žalost v tebi umrla ln ko te bo zapustila, se boš počutil lažjega ln boljše tl bo kot ti Je zdaj. Za to pa je treba nekaj časa ln dostikrat boš bližje onemu, kar Jo v človeku dobro. Naj se tl nikar ne mudi; končno boš šel domov In ne boš nesel smrti s seboj. Daj ji čas, da izgine. Čakal bom tu s teboj, dokler ne bo odšla.*
«Da, gospod Spangler*, je dejal Homer. Ravnatelj in sel brzojavnega urada sta obsedela v sodnij-skem parku.
Medtem so bili pri Macauleyje-vlh vsi doma. Na stopnicah pred hišo pa je sedel mladenič, vojak, dečko, ki se je vrnil domov v rodni kraj, ki ga še ni nikoli videl, ki se Je vrnil k družini, ki Je ni poznal — bil Je eden izmed tolikih. Bil je doma. Itaka je bil njegov rodni kraj.
To je bila hiša, kjer je zrastel. In družina tu notri je njegova družina.
Ulix je na notranji strani vhodnih vrat s prstom pokazal na stopnišče pred hllo. Sestra Eettina se je približala, da bi vidisla, kaj
je in se je nato obrnila k materi. «Mama», je dejala, «nekdo sedi na stopnišču.*
»Pojdi ponj ln ga pripelji notri, naj bo kdor koli. Ne boj se, pripelji ga.»
Bettina Macauley je stopila iz hiše. «Ali ne bi vstopili?* je vprašala vojaka. Mamo bi veselilo, če bi prišli notri.*
Vojak se je počasi obrnil ln pogledal deklico. Tiho, je govoril. «Bettina», je dejal, »sedi tu. Sedi tu poleg mene, dokler se ne pomirim. Noge se mi tresejo, ne morem vstati zdaj. Padel bi po tleh. Sedi poleg mene, Bettina.*
Deklica je sedla na stopnice poleg vojaka. «Kako pa veste, kako mi je ime?* je sladko vprašala. «Kdo ste?*
«Ne vem, kdo sem*, je odvrnil vojak. «Vem pa, kdo sl ti, kdo je tvoja mati, kdo so tvoji bratje. Bodi tu, poleg mene, Bettina, dokler se ne pomirim.*
«Poznate mojega brata Marka?* je vprašala Bettina.
«Da», Je dejal vojak. «Tvoj brat ml je dal življenje — rodni kraj — družino. Da, poznam ga — tudi moj brat je.»
«I<je je Marko?* je vprašala Bettina. «Zakaj ni prišel domov z vami?*
«Bettine», je rekel vojak in dal deklici v roke prstan, ki mu ga je dal Marko Macauley, »To ti pošilja tvoj brat!*
Bettina Macauley je za trenotek molčala, nato pa vprašala:	»Je
mrtev? Marko je mrtev?* Umirjeno je govorila, brez razburjenja.
«Ne*, je odvrnil vojak. «Bettlna, verjemi ml.» Poljubil je deklico na usta. «Ne, ni mrtev.*
Po cesti je prišel Homer. Sestra mu je stekla nasproti. »Homer*, je zavpila. «Marko ga pošilja. Prijatelja sta bila. Na stopnicah je sedel.*
Obrnila se je in stekla nazaj k hiši. Homer Macauley se je ustavil in giedal Tobey Georga. «Tobey?» je dejal. «Vedel sem, da te poznam, ko sem te v parku videl,* Za trenotek je molčal. «Danes popoldne je prišla brzojavna. V žepu jo imam. Kaj naj naredim?*
«Strgaj jo, Homer*, je dejal vojak. »Vrzi jo stran. Saj ni res, kar pravi, strgaj jo.*
Homer je potegnil brzojavko lz žepa in jo odločno strgal. Nato pa je spravil strgane koščke v žep, da jih spravi za vedno.
«Prosim te, pomagaj mi vstati*, je zaprosil vojak. «Vstopiva skupaj*. Homer Macauley je poklenil k Tobeyu Georgu — siroti, ki je
končno našla dom — ln vojak se mu naslonil na rame ter se počasi * dvignil.
Homer je na glas spregovoril. NI bilo žalosti v njegovem glasu in v načinu, kako je govoril. »Mama*, Je Zaklikal. ^Bettija, Marija. Zaigrajte kaj. Vojak se je vrnil domov. Pripravite mu sprejem.*
Glasba se je zaslišala.
»Počakaj malo, da poslušam*, je zaprosil vojak.
Homer Macauley in Tobey George sta poslušala glasbo, smehljala »ta se. Vojak z občutom nežne po-lestl, Homer pa v neki posebni srečki, ki pa je še ni dokončno poznal.
Marija Arena je pričela peti. U-lix Macauley je prijel vojaka za roko in ga potegnil lz hiše. Ko je bila pesem končana, so gospa Ma-cauleyeva, Bettina ln Marija prišle k vratom. Mati je gledala oba svoja sinova, ki sta stala vsak na eni strani tujca — vojaka, ki je poznal mrtvega sina — razumela Je in se smehljala. Nasmehnila se je vojaku. Nasmehnila »e je njemu, ki je zdaj bil njen sin. Nasmehnila se mu je, kot da bi bil Marko. Vojak 'n njegova dva' brata so vstopili, vstopili v toploto in svetlobo doma, KONEC