Amerikanski
)					 — 1	 List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
-40 Številka	JToliet. Illinois. 13. septembra 1907	1, XVI
“LUSITANIA”, KRALJICA OGEANA.
IZ SLOV. NASELBINE LASALLE.
Mil. škof Jakob Trobec delil sv. birmo. Slovesen sprejem.
MAVRI TEPENI
PRI TADDERTU.
OBSOJENA ROJAKA.
Frank Rebol, morilec Jerneja Debov-ška, že vdrugič v kaznilnici.
ZOPER JAPONCE
IN KITAJCE.
ŠE ENKRAT!
Delegatom Narodne Jednote v preudarek.
Najnovejši parnik Cunard-črte obenem najhitrejša ladja na morju.
DOSPELA DANES V NEW YORK
Vse nemške in druge ladje nadkrilila >	glede hitrosti,
f	-----------
Liverpool, 7. sept. — Prebivalci mesta in okolice so obračali danes vso svojo pozornost na dogodek, ki se smatra za mejnik nove dobe — odhod velikanskega parnika “Lusitania” od Cunard-črte, največjega atlantskega parnika, ki danes nastopi svojo prvo vožnjo proti New Yorku. Parnik je bil zgrajen z namenom, prekositi ne samo hitrost ostalih parnikov družbinih, ampak tudi nemške parnike. Do sto-tisoč ljudi se je zbralo ob pristanu. Ko se je ogromni parnik jel premikati, je začela množica kričati in vriskati, a vmes so brlizgale parne piščali mnogih tovarn na morskem obrežju. Navdušenost je dosegla svoj vrhunec, ko je množica zapela “Rule Britania”.
Cape Race, 11. sept. — Parnik “Lusitania” Cunard-črte, o čegar deviški vožnji čez Atlantski ocean se pričakuje, da nadkrili vse dosedanje vozne hitrosti, je bil davi s pomočjo brezžičnega brzojavstva v zvezi z ameriško suho zemljo. Dvajset minut po 5. uri je dospelo poročilo, da se parnik takrat nahaja 225 milj jugovzhodno od rta Cape Race.
Najhitrejša ladija.
New York, 11. sept. — Sporočena oddaljenost parnika “Lusitania” znaša kacih 1125 milj od Sandy Hooka. Ako veliki parnik pridrži svojo vozno hitrost 25 vozalov, dopluje v newyor-ški pristau ob 1. uri zjutraj prihodnji petek, dne 13. t. m. Vožnja od Queens-towna do New Yorka bi potem trajala 4 dni in 18 uri, tako da bi bila “Lu-cania” od Cunard-črte nadkriljena za 13 ur. Obenem bi bila Nemcem vzeta čast, da imajo najhitrejši parnik.
Kraljica Oceanova.
Ko je danes dopoludne dospela vest o “Lusitaniji”, je bila prevozila 1665 milj razdalje, znašajoče 2780 milj,med Queenstownom in New Yorkom v približno 70. urah. To bi pomenjalo povprečno hitrost nekaj nad 23)4 vo-zala. Megla je kmalu po odhodu iz Queenstowna zavirala tako hitro vožnjo, ki se je morala zmanjšati na 20 vozalov. Potemtakem je moral parnik pozneje voziti mnogo hitreje, da doseže povprečno hitrost 23)4 vozala. Od rta Cape Race do tukaj navadno vozijo vsi parniki z največjo hitrostjo ker okolnosti navadno pripuščajo; zato tudi pomorščaki zaupno trde, da bo “Lusitania”, brez ozira na nenadne slučaje, kraljica Oceanova, kadar dopluje v petek semkaj.
Roosevelt kot kandidat?
New York, 9. sept. — Posebna brzojavka listu “American” iz Honolulu poroča, da se je kongresnik Long-worth pred svojim odpotovanjem v San Francisco izrazil takole: “Predsednik Roosevelt ne bode kandidat za predsedniški urad, izimši, ako to zahteva ves narod. Odločno je sklenil o-stati pri tem, in samo občna zahteva po njegovi zopetni izvolitvi bi ga u-tegnila napotiti, da svoj sklep izpre-meni.”
Bivša “kraljičina” saška.
New York, 10. sept. — Iz Londona semkaj dospela poročila pravijo, da se bo grofinja Montignoso, ločena soproga kralja Saškega, danes tamkaj omožila z italijanskim pevcem To-sellijem. Njen bivši ljubimec, belgijski profesor Andre Giron, učitelj njenih otrok, s katerim je leto dni potovala po Evropi, se je medtem oženil z neko Belgijčanko. Kralj Friderik Avgust je kmalu po svojem nastopu vlade, leta 1904., izdal razglas, v katerem je izjavil, da noče imeti nič več opraviti s svojo ločeno soprogo. S tem je uničil vse nade, da bi se dala doseči zopetna združitev. Razporoče-na sta bila leta 1903.
Vredni spominka.
Taunton, Mass., 9. sept. — Oporoka Škocijanke Ane Snovv, ki je s svojo sestro delala v fallriverskih tkalnicah, je odkrila, da sta sestri v 45 letih skupaj prihranili $15,000. Večji del zapuščine je izročen Perkinsovemu zavodu za slepce v Bostonu.
La Salle, 111., n. sept. —• Pretečeno nedeljo smo prvič v zgodovini naše slovenske kolonije obhajali pomenljivo slavnost v slovenski cerkvi sv. Roka. Ta dan je namreč prejelo okoli 70 otrok in odrastlih zakrament sv. birme. Naš č. g. župnik Al. Kastigar je povabil za to priliko slovenskega rojaka mil. g. škofa Jakoba Trobec, kateri je prišel že v soboto zjutraj v spremstvu svojega nečaka č. g. Janeza Trobec. Ravno ta dan se je pri nas oglasil č. g. Smolej, novoimenovani župnik slovenske župnije v Kansas City, kateri je ostal pri nas dva dni ter bil na potu v imenovano mesto.
Slovenska društva so se dolgo pripravljala za to slavnost, le žal, da ni bilo mogoče izvršiti popolnega programa, kakor so ga društva želela. Vendar smo pa zadovoljni, da se je tako dobro vse izvršilo.
V nedeljo zjutraj je bilo več sv. maš opravljenih in ob poldesetih so se zbrala vsa slov. društva v cerkveui dvorani ter odkorakala ven, da so napravila špalir. Ravnotako je tudi dr. Vit. sy. Martina v svoji krasni uniformi spremilo birmance iz cerkvene dvorane pred župnišče ter od tam z čč. duhovščino zopet nazaj v cerkev, kjer je bila slovesna sv. maša, katero je daroval č. g. Janez Trobec ob obilni asistenci v prisotnosti mil. g. škofa. Po sv. maši je imel mil. g. škof kratek nagovor na birmance ter koj na to jim je podelil zakrament sv. birme. Mil. g. škof je bil tako prijazen, da je prevzel sam nalogo govornika za to slovesnost, in lahko rečem, da mu slovenščina prav gladko teče, akoravno jo zelo malo rabi. Nazadnje nam je še podelil blagoslov z Najsvetejšim, in cerkveno opravilo je bilo končano za ta dan.
Ob štirih pop. je vso čč. duhovščino povabil cerkverli odbor v cerkveno dvorano, da se zahvali mil. g. škofu in njegovemu nečaku č. g. J. Trobec-u za trud, ki sta ga imela pri nas. Prijazna gospoda sta se razgovarjala z odborom blizu eno uro, le žal, da sta nas že zvečer morala zapustiti ter se odpeljati tako hitro nazaj na daljni sever. Mi pa katoliški Slovenci pošiljamo pozdrave iz La Salle za njima na daljni sever ter kličemo: Bog naj ohra ni še dolgo mil. g. vladiko, da bi ob enakih prilikah nas mogel še večkrat obiskati 1
Pozdravljam vse Slovence po širni Ameriki in tebi, A. Slov., želim dobrega vspeha pri tvojem delovanju za slovenski katoliški živelj v tej deželi.
Udeleženec.
V prid Fairbanksu.
Omaha, Neb., 7. sept. — V prid gospodu Fairbanksu kot kandidatu za predsednika potuje J. P. Goodrich iz Indianapolisa po zapadnih državah in se posvetuje z odličnimi republikanci v Iowi in Nebraski.
“Niti misliti ni, da ne bi bila Indiana prihodnje leto za Fairbanksa,” je rekel Goodrich; “enoglasno je zanj; Taft nikdar ne dobi Indiane.”
Štrajk telegrafistov.
Chicago, 111., 11. sept. — Superintendent “Postal Telegraph”-kompani-je, W. J. Capen, je prejel včeraj od podpredsednika newyorške družbe spo ročilo, da so razmere v tamošnjem uradu omenjene družbe prav zadovoljive. Podpredsednik pravi v svoji brzojavki, da je s svojim sedanjim osob-jem izvenredno zadovoljen in da ne misli na to, da bi pustil štrajk poravnati s pomočjo razsodišča.
V uradih mešetarjev nastavljeni telegrafisti so sklenili, da se nikakor ne pridružijo štrajku svojih tovarišev.
Štrajkarje je razveselila vest, da se v petek v Garrick-gledališču priredi velika predstava v njihovo korist.
Washington, 9. sept. — Predsednik Gompers od “American Federation of Labor” je danes odpotoval od tu v New York, posvetovat se s predsednikom Smallom od telegrafiške zveze v svrho poravnave štrajka. Predložiti mu misli neki predlog.
Časopis nove vrste.
New York, 10. sept. — Holandsko-ameriška črta daje na svojem brzo-parniku objavljati dnevnik, čegar poročila prihajajo s pomočjo brezžičnega brzojavstva. Parnik je včeraj do-nesel s sabo več novih časopisov, v katerih so bila poročila o tukajšnjih novicah, ko se je nahajal parnik na širokem morju, tako n. pr. o posetu švedskega princa Viljema na Coney Islandu. Izkušnje prinčeve je urednik brezžičnih poročil slikal takole: ‘Princ Viljem je bil obkoljen od množice kacih 25,000 oseb, ki so bile kar nore, videti princa. Osvobodila ga je narodna garda, ki 'ga je krdelu ugrabila.”
Združeni Francozi in Španci nepričakovano naskočili tabor in ga razdejali.
MEGLA JE OMOGOČILA ZMAGO
Mavri bežali na gričevje, zapustivši nebroj mrtvecev.
Casablanca, Maroko, 9. sept. — General Drude, francoski poveljnik, je zbolel na črevni vrietici.
Gibraltar, 10. sept. —'Španske vojaške oblasti v Algecirasu so dobile povelje, nemudoma pripraviti iz 7000 mož obstoječo brigado, ki se dne 11. septembra vkrca za odhod v Tanger.
Pariz, 11. sept. — Madridski poročevalec listu “Echo de Pariš” poroča, da se v vojaških krogih raznaša govorica, da je Francija predlagala Španiji, odposlati francosko-špansko armado broječo 50,000 mož, da zasede maroške pristane in prodre v notranjo deželo do Feza, ako treba. Poročilo pravi nadalje, da sta španski prvi minister Maura in general Martitogui, načelnik generalštaba, proti temu načrtu, ki ga podpira vojni minister general Primo Rivera.
Mavri pognani v beg.
Casablanca, 12. sept. — Združena francosko-španska armada je danes ne pričakovano in uspešho prodrla proti Taddertu, kjer^seLbili Mavri zbrani v veliki množini. Njihovo taborišče je bilo razdejano in morali so bežati, zapustivši mnogo mrtvecev na bojišču. Na francoski strani je bil eif mož usmrčen in šest je bilo ranjenih.
Zmaga potrjena.
Pariz, 12. sept. — Vojni minister Picquart je danes prejel od generala Druda, poveljnika francoskih čet pred Casablanko, brzojavko, ki se glasi: “V veselem položaju sem, da Vam moreni sporočiti, da smo bili vsled megle vstanu, mavrsko taborišče pri Taddertu nenadno naskočiti in požgati. Mavri so bili razpršeni in so bežali v gričevje, obstreljavani od naših topov.”
Dosegel svoj cilj.
New York, 9. sept. — Neki Portugalec se je bil vtihotapil v Hilvi, Špansko, na parnik “Gleneau”. Med vožnjo je bil obveščen, da bo poslan nazaj v Evropo. Ko so se zasvetile luči New Jersey-brežine zadnjo soboto, se je Portugalec odločil, ostalo pot preplavati. Pogrešili so ga šele, ko se parnik usidral pri Sandy Hooku. Vrv je visela raz ladijsko ozadje in en reševalen pas je bil pogrešan. Kapitan misli, da ga je Portugalec vzel s seboj, da varno doseže brežino.
Mirovni kongres.
Monakovo, Bavarsko, 9. sept. — Da nes je bil tukaj otvorjen 16. mednarodni kongres, čegar seje bodo trajale do dne 24. septembra. Navzočih je 250 delegatov iz vseh dežel. Razprave se začno jutri. “American Peace Society” je zastopana po svojem tajniku, dr. Benjaminu Trueblood in drugih.
Monakovo, 10. sept. — Tu zborujoči mirovni kongres je danes poslal predsedniku Rooseveltu kablogram, v katerem se mu izraža zahvala kon-gresova zato, ker je prvi sprožil sklicanje druge mirovne konference v Haagu.
Politični položaj v Cleveland.
Cleveland, O., 8. sept. — Volivni boj med županom Tom L. Johnsonom in kongresnikom T. E. Burtonom, kandidatoma demokratične in republikanske stranke za županski stolec v Clevelandu, obeta biti zelo živahen političen dogodek v zgodovini tega mesta.
Burtonovo kandidaturo podpirata predsednik Roosevelt in vojni tajnik Taft, in mogoče je, da bosta imela oba pozneje tukaj govore v prid Burtonu.
Na drugi strani ima baje župan John son zagotovilo, da bodo W. J. Bryan in drugi prvaki demokratične stranke imeli govore v prid Johnsonu.
Cleveland se smatra pri narodnih volitvah za republikansko mesto in predno je Johnson pred 6. ali 7. leti nastopil kot županski kandidat, so zmagavali republikanci tudi pri mestnih in okrajnih volitvah. Ko je bil Johnson izvoljen vdrugič, se je zgodilo to z večjo večino glasov nego vprvič, in vtretjič je zmagal celo z večino skoro 12,000 glasov.
Demokratični vodje priznavajo, da je Burton najmočnejši kandidat, ki so ga mogli republikanci postaviti, a vkljub temu pričakujejo za gotovo, da bode Johnson tudi topot izvoljen.
Leadville, Colo., 8. sept. — V okrožnem sodišču so bili včeraj oproščeni Frank Glavan, Frank Kadunc in Jerry Janež, ki so bili obtoženi sokrivde pri umoru Jerneja Debovška, kateri je bil najden mrtev dne 17. julija t. 1.
Krivim spoznan uboja v zvezi z istim hudodelstvom pa je bil Frank Rebol in obsojen k trdemu delu v kaznilnico od pet do šest let. Njegova izpoved je dejansko oprostila ostale tri obtožence. Ko je sodnik razglasil obsodbo, se je Rebol malomarno nasmeh nil, in pozneje je pravil svojim “prijateljem” v ječi, da je z obsodbo prav zadovoljen. To je že vdrugič, da je bil Rebol obsojen v kaznilnico zaradi u-boja. Presedel je v Canon City že nekaj časa radi sličnega zločina, izvršenega v Puebli pred več leti. Bil je na slabem glasu, odkar je prišel v Leadville.
Spoznan krivim je bil tudi John Jakša in sicer napada z namenom urno riti ter obsojen k trdemu delu v kaznilnico Canon City od osemnajst mesecev do dve leti. Jakša je še mlad in je bil videti po obsodbi potrt.
Nato je bilo obsojenih še nekaj Angležev, ki so s ponarejenim denarjem sleparili slovenske salunarje.
Konvencija J. S. K. J.
La Salle, 111., 12. sept. — V ponedeljek se je začela sedma konvencija J.
S.	K. J. v La Salle, 111.
Društvo sv. Barbare je preskrbelo dvorano g. Kumpa, da se v njej vrši konvencija.Zadnjo nedeljo popoldne so se zbirali uradniki in delegati Jednote, delegatov je 49 a uradnikov i2;ko so si pa ogledali dvorano, se jim ista ni zdela na nekak način primerna za zborovanje, morda radi saluna, ki je na čelu poslopja. Posvetovali so se in povpraševali, ako bi se dobil bolj primeren prostor ter vprašali po uradnikih Jednote tukajšnega g. župnika, ako bi jim prepustil cerkveno dvorano za zborovanje, kar se jim je blage volje dovolilo. V ponedeljek zujtraj so se toraj zbrali uradniki in delegati. Jednote ter enoglasno sklenili, da se zboruje v cerkveni dvorani.
Odkorakali so torej pred slovensko cerkev sv. Roka, kjer jih sta pričakovala — predsednik društva sv. Barbare in J. N. Gosar iz West Hobo-kena, N. J. G. J. N. Gosar je imel v roki novo-umetnoizdelano zastavo s podobo sv. Cirila in Metoda, katero je sam izdelal ter ob tej priliki podaril Jednoti, nato so odkorakali v cerkev, kjer je bila blagoslovljena prej omenjena zastava. Dve slovenski deklici sta bili tej novi zastavi tovarišici, a g. F. Sakser je kumoval. Župnik g. F. Kastigar je ob tej priliki imel lep kratek in jedernat govor o novej zastavi ter o Jednoti in društvih. Po blagoslovljenju se je čitala sv. maša in po maši je g. župnik zopet spodbujal delegate na delo za vero, narod in Jednoto. Po sv. maši so se podali delegati v cerkveno dvcuano, kjer se je začelo zborovanje točno ob 10. uri zju traj.
Pri tej prvi seji so se imenovali le razni odbori, ki naj bi delovali med zborovanjem. Napravil se je tudi dnev ni red.
Kar se tiče drugih stvari niso posebnega pomena. Pravila so le nekaj malo pretresena, to kaže, da Jednota ostane skoro na istem programu kot doslej, le zborovanje Jednote se bode vršilo še le tretje leto. Tudi je sprejet predlog, da plača Jednota vsem delegatom in uradnikom, ki pridejo na prihodnjo konvencijo, vse potne stroške in tudi zamudo časa, kar bo veliko pomagalo še majhnim društvom, da bodo zastopana na prihodnji konvenciji, kar je bilo dosedaj bolj težavno.
Govori tičoči se glasila Jednote so raznih vrst. Nekateri bi radi videli, da bi imela Jednota svoje lastno glasilo, ker se je pa izprevidelo, da bi bilo to jako drago in težavno za Jednoto se je sklenilo, da ostane reč tičoča se glasila pri starem.
Nemški katoličani.
Dubuque, la., 8. sept. — Danes se je začelo tukaj med ogromno udeležbo iz cele Amerike 52. glavno zborovanje Nemškega Rimsko-Katoliškega Osrednjega Društva Ameriškega. Ob 5410. uri dopoludne se je darovala slovesna služba božja v treh cerkvah. Po-poludne je bila velikanska parada, katere se je udeležilo do 10,000 oseb.
Dubuque, 11. sept. Danes so bili izvoljeni novi uradniki. Popoludne je bila veselica v Nutwood-parku. Med dru gimi brzojavkami je vzbudila veliko navdušenje posebna ona,1 ki je došla iz Wuerzburga na Bavarskem, kjer se ravno vrši 54. glavno zborovanje nemških katoličanov iz Nemčije in Avstrije.
Vancouver, B. C., v jugozapadnem kotu Canade, prizorišče požigov in pretepov.
BREZ POLITIČNIH POSLEDIC.
Doslej. A položaj je resen. Delavske zveze kriče: “Proč z Azijati!”
Vancouver, B. C., Canada, 9. sept. — Posebno brzojavka listu "Post Intelligence” v mestu Seattle, Wash., poroča: “Uporu v soboto zvečer v kitajskih in japonskih predmestjih, kjer je bilo napravljene škode za $15,000, je sledil pozneje drug upor. Razjarjena drhal je ranila več oseb bolj ali manj nevarno. Baron Ishii in konzul Hisa-midzu sta se rešila v begu. Dogodek je bil takoj sporočen v Tokio.
Med uporom je baš dospel neki parnik z najmanj 500 Japonci na krovu. Množica je kakor na dogovor prihrumela do pristana, in ko so se Japonci izkrcavali, so jih uporniki sprejemali. Sedem ali osem navodošlecev je bilo kar pometanih v morje.
Nadaljnje nemire je povzročalo 4,-000 delavcev a nazadnje je policija napravila red in mir.
Od mesta bodo Japonci in Kitajci zahtevali $25,000 odškodnine.
Japonci hoteli štrajkati.
Vancouver, B. C., 10. sept. — Združena kitajska in japonska organizacija vancouverska se je včeraj popoludne in danes trudila, da bi pregovorila Hinde, naj se jim pridružijo, da skupno vprizore obrten štrajk ob celem obrežju Britanske Columbije. Hindi so predlog zavrnili.
Sinoči je policija Zaplenila petdeset winchesterc s tisočerimi patronami, ki so jih nakupili Kitajci v New West-minstru. Zaloga je bila naslovljena na bogatega tukajšnjega kitajskega trgovca, čegar poslopja je razdejala drhal zadnjo soboto zvečer.
Azijati zastraženi.
Predmestja, kjer stanujejo Kitajci in Japonci, so dejansko v obležnem stanju. Na stotine revolverjev se je včeraj razprodalo Azijatom, dokler ni policija prodaje popolnoma prepovedala. Vse kitajske prodajalne so zastražene. Vsak čas se je bati novega napada. Sto posebnih policajev je zapriseženih. V restavrantih in klubih ni dobiti jedil, ker so vsi kitajski kuharji in vslužbenci po številu čez 2000 odšli v kitajska predmestja.
Japonska vlada mirna.
Tokio, 11. sept. — Objava natančnejših poročil o nemirih v Vancouve-ru ni povzročila nadaljnjega šundra po časopisju. Javno mnenje smatra na silstva za čine neodgovornih oseb, ki prejmejo svojo kazen.
Urad vnanjih zadev je prejel od japonskega konzula v Ottawi brzojavko, da bo kanadska vlada izrazila svoje obžalovanje nad izgredi in zabra-nila nadaljnje nemire. In neki uradnik vnanjega urada je rekel: “Popolnoma zaupamo kanadski vladi, kakor ameriški.”
Seattle, Wash., 11. sept.,— Vancou-verske izgrede so baje povzročili Ame ričani.
Položaj resen.
Ottawa, Ont., 12. sept. — Plemensko sovraštvo vzkipeva do vrhunca. Delavske zveze v Vancouveru in drugih krajih na kanadski pacifiški brežini so začele klicati: "Proč z Azijati!” Bati se je nadaljnjih nasilstev, ako se ne prepove nadaljnje izkrcavanje Japoncev in Kitajcev.
Wellman in severni tečaj.
Tromsoe, Norvegija, 9. sept. — Kapitan Isachem, ki je poveljeval norveško ekspedicijo proti severnemu tečaju, je danes dospel semkaj s severa in poroča, da se Walter Wellman in njegov spremljevalec od ekspedicije chicaškega dnevnika “Record-Heral-da” bržkone proti koncu tega meseca vrnejo v Tromsoe in da prelože do prihodnjega leta izvedbo svojega načrta, s pomočjo balona doseči severni tečaj. Dne 26. avgusta se je še enkrat poskušalo, podjeti zrakoplovnjo, in po tem je vreme onemogočilo plovnjo, ker so jeli pritiskati sever, megla in sneg.
Cesar Franc Jožef.
Dunaj, 6. sept. — Zatrjuje se uradno, da so poročila o naklepu na življenje cesarja Franca Jožefa neutemeljena. Neki star kmet z izprehodno palico v roki je poskušal približati se cesarju, da mu vroči neko prošnjo. Nastala je zmešnjava, in vsled tega je počila govorica o naklepu na življenje cesarjevo.
Zasebna poročila potrjujejo uradno izjavo v tej zadevi.
Amerikanski Slovenec ni glasil® “Narodne Jednote”, in urednik in so-trudniki Amerikanskega Slovenca niso člani Narodne Jednote — zato pripo-znamo, da nimamo pravice vtikati se v konvencijo Narodne Jednote. Amerikanski Slovenec kot glasilo K. S. K.
J.	in časnik za katoliške Slovence v Ameriki želi le opozoriti delegate Narodne Jednote na boj, ki se je zadnje mesece vršil po slovenskih časopisih. Naš list je opozoril slovensko javnost-
1.) da je glasilo Narodne Jednoti brezbožen in zloben časopis, ki blat» sveto vero' in svete zakramente in krade dobro ime duhovnikom; tak je ta list od početka do danes. Prvi je začel napadati; napadal je 5 let, mi se branimo komaj par mesecev;
2) da je Narodna Jednota v rokah čikaških socialistov in odpadnikov in da vsled tega ta jednota ni narodna, ampak odpadniška, ki se norčuje iz drugih jednot, zato ker so katoliškei
3.) da so delegatje K. S. K. J. na zadnji konvenciji sklenili, da si iz prvih dveh vzrokov člani K. S. K. J. in člani Narodne Jednote ne morejo več podajati rok kot bratje.
Delegatje Narodne Jednote! V imate moč, pravico in tudi dolžnost skrbeti za to, da si Narodna Jednota pridobi nazaj ugled in dobro ime. Če vam je pri srcu mir v časopisju in mif v Jednoti, preskrbite, da bo glasilo Narodne' Jednote kak v resnici naroden časopis, ki pusti vero in duhovnike pri miruj poskrbite nadalje za to, da vodstvo Narodne Jednote ne izročite zgarizenim slovenskim odpadnikom. Skratka, če sklenete, da naj se Narodna Jednota postavi na strogo narodno in pravično stališče (ne pa svobodomiselno to je: protiduhovsko in protiversko), imeli boste mir v časopisih in dobro ime med našimi rojaki. Če pa vi, delegatje, sklenete, naj pri Jednoti ostane vse pri starem in če boste dovolili, da se bo naš narod še naprej po vaših časopisih in po vaših, društvih odtujeval veri in duhovnikom, potem pa vedite, da miru ne boste nikdar imeli. Jezik katoliškega duhovnika nikdar ne bo umolknil in njegova roka se ne bo nikdar utrudila v boju — za sveto vero.
Tu imate torej mir ali boj! Kar Si boste izbrali, to boste imeli!
Nikar se pa ne bojte “farske komande”! Bodite prepričani, da noben slovenski duhovnik ne bo nikdar prestopil praga vaših društev. Utegne se pa pripetiti, da bodo vaša društva £ svojim mrličem hotela prestopiti prag naših cerkva, a bodo duhovniki sprejeli samo mrliča, če bo umrl spravljen z Bogom, vašim društvom pa todSi zaprli cerkvena vrata. To se vam bo zgodilo prav gotovo, če boste le hodili po tej poti, na kateri ste sedaj. —
Ponavljamo še enkrat: Ali bo mir ali bo boj — to je sedaj v vaših rokah !	Sotrudnik.
Jolietske novice.
—	Včeraj je bilo v našem mestu enajst državnih senatorjev, ki so sl ogledali tukajšnje razmere glede- načrta za predlagani globoki brodarstve-ni vodovod (deep waterway) od velikih jezer do Mehiškega zaliva. Državni poslanci bodo tukaj prihodnji torek in sredo.
—	Pisma na pošti imajo:	Bolte
Frank, Čop Franjo, Jurečič Janez, Ku-ristek Ljudevit, Radoševič John, Ra-(Jukovič Jovo in Vidmar Fred.
—	Davi okoli 2. ure popolnoči je bil na N. Chicago cesti blizu Ruby mostu najden mrtev star Hrvat, imenoma Krist Trupi.
—	V bližnjem Rockdalu bo sedaj
naj lepša prilika, kupiti si loto po najnižji ceni. Ker g. Robinson opusti trgovino z zemljišči, bo vse svoje ta-mošnje lote razprodal za polovično ceno. Razprodaja se začne prihodnjo nedeljo,, dne 15. sept. in bo trajala do dne 25. sept. Kdor si hoče res poceni kupiti loto, naj se obrne do g. Ign. Česnika, 205 Barber Bldg., Joliet, Ilk Še enkrat -— pozor!...................-
Listnica upravništva.
G.	Fr. Banich, Chicago, 111. — Prejeli smo zopet imena in naročnino za 15 novih naročnikov za kar smo Vam dolžni tem potom izreči najiskrenejšo zahvalo, ker edino Vi ste pripomogli, da se je naš list v Chicagi tako močno razširil.
Le tako naprej!
Spet nesreča v rudniku.
San Antonio, Tex., 7. sept. — Posebna brzojavka iz Monterey, Mehika, poroča, da se je iz Mnsquiza v državi Coahuila tjakaj sporočilo, da je v Esparanzas-rudniku spet izbruhnil o-genj, ki je zahteval 27 človeških žrtev. Ogenj so bržkone povzročili tre skavi plini. Število ranjencev je. veliko.
Joliet, 111., n. sept. — Šolski obisk se ne sme zanemarjati, in tozadevné oblasti strogo pazijo, da se starši ravnajo po postavah. Otroci v starosti pod štirinajstim letom morajo pohajati šolo in sicer redno, ako niso bolni, kar je treba seveda javiti. Slovenske matere gotovo skrbe, da pokažejo tudi V tem oziru lep vzgled, spominjajoč se depega jreka: Kar se Janezek nauči, to bo Janez znal.
' — Dva nadepolna študenta imamo v naši naselbini. Prvi je g. Jos. Stu-kel mh Kakor znano našim čitalcem, je nadarjeni in pridni sin dobroznane-ga našega rodoljuba letos dovršil “college” ali srednjo šolo v Quincy, in to jesen pojde študirat za duhovnika, ker mu tako že davno srce veleva. In sicer pojde v Inomost ali Inšpruk na Tirolskem, kjer je iitamenita bogoslovulca. Zadnji četrtek je bil mil. nadškof Quigley iz Chicage v našem mestu in o itj priliki ga je g. Stukel ml. naprosil ida bi smel iti študirat v Inomost, kej bi imel tamkaj priložnost, dodobra naučiti se nemščine in italijanščine, a predvsem pa mile materinščine, katere bi se v vsakoletnih počitnicah nasrkal ob'pristnih virih Kranjske dežele, ki je oddaljena takorekoč le nekaj korakov od Inomosta, kar pač ni dosti. In milostni nadškof je koj odobril lepo namero in obljubil našemu nadepolnemu rojaku svojo pomoč. G. Stukel ml. odpotuje iz New Yorka .čez morje dne 26. t. m., a iz Jolieta seveda nekoliko dni prej. — Drugi študent naše naselbine je talentirani sinko aldermana Antona Nemanicha, g. Tony Nemanich ml., ki si je zadnje leto svoje zdrávje spet toliko očvrstil, da je šel včeraj, to je v torek lahko nadaljevat svoje študije v Bourbon-nais, 111., v tamošnji “college", kjer je bil že dovršil polovico razredov. •— To je pač lepo in velekoristno, da tudi naši nadarjenci pohajajo višje šole, a žal, da so takile slučaji doslej med našimi rojaki le bele vrane, a napredovati "bo treba tudi v tem oziru.
—Med, mnogimi jolietskimi delegati ki se udeleže takozvane konvencije za globoki vodovod (Deep Waterway Convention) v Memphisu, Term., .dne
4.	in 5. oktobra t. L, bosta tudi dva naša rojaka, namreč alderman A. Nemanich in g. Jos. Klepec, upravitelj Am. Slovenca. Zadnjemu je g. župan že vposlal poverilnico.Odbor jolietskih delegatov pojde na konvencijo zastopat koristi našega mesta. Na konvenciji l^o glavni govornik predsednik Roosevelt.
—	G. Josip Sitar, član dobroznane tvrdke Ogulin & Sitar Bros., ni šel na lov na medvede, kakor smo zadnjič po ročali, nego stvar je sledeča’: G. J. Sitar je bil dobil pismo iz starega kraja, da mu je nad vse ljubljena mati na smrt obolela. In sklenil je pri tej priči, da jo hoče videti še enkrat živo, ali pa ji postaviti v nasprotnem slučaju nagle smrti tako krasen spomenik, kot ga ne premore cela Dolenjska. A to stvar je odkrilo šele pismo, dospelo iz New Yorka v ponedeljek semkaj. G. Sitar je sedaj na širokem morju, in bo drugi teden bržkone že v Toplicah pri Novem mestu, kjer mu biva bolna mati. Na srečno svidenje!
—	Koncem zadnjega tedna so obiskali našo tiskarno: Gg. Jos. Svete in Fr. Virant iz So. Loraina, O., zadnji na svoji poti v La Salle kot delegat na konvencijo J. S. K. Jednote, nadalje g. Mike Klobučar s soprogo iz Calumeta, istotako delegat, in g. John N. Gosar iz W. Hobokena, N. J., tudi delegat.
—	Osemdeset otrok je bilo birmanih v cerkvi Sv. Srca (Sacred Heart Church) zadnji četrtek. Zakrament sv. birme je podelil chicaški nadškof, Most Rev. James E. Quigley. Mil. nadškofu je med birmovanjem asistiralo do petindvajset duhovnih gospodov.
—Rockdale se kar vidno širi na vse strani ter napreduje v vsakem oziru, odkar so začele tamkaj rasti iz tal razne tovarne kakor gobe po dežju. Vendar prebivalci bližnjih selišč Millboro in West Park kaj pisano gledajo tiste napredne Rockdalčane, ki so jeli zagovarjati načrt, da bi se vsa sosedna selišča zjedinila in spojila z Rockda-lom, ki sicer ni mesto, vendar slaven “village”. Seveda se to pravi po naše samo “vas”. Ampak rockdalskim okoličanom bi bilo treba zapeti tisto: “Stoji, stoji Ljubljan’ca, Ljubljan’ca dolga vas” — in jim povedati, da bi bili Šiškarji istotako zadovoljni, kakor so Kurjevaščani, ako bi pripadali k “vasi” Ljubljani. Potem bi se jim oči odprle — morda — ali pa ne!
—	Judje so svoje Novo leto obhajali -v ponedeljek 9. t. m., ko so začeli 5668. leto judovske dobe. Prvih deset dni v judovskem je posvečenih pokori, in zato se obhajajo najslovesneje.
—	Pisma na pošti so imeli koncem zadnjega tedna: Ajdnik Marija, Begun Helena, Dološič Toni, Potokar Marija in Trljuga Mike.
—	Dr. Ivec Vas gotovo ozdravi v bolezni! 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
N.	W. Phone 1012, Chicago Phone 2202.
Chicago, 111., 8. sept. — Naznaniti moram tebi, Amerikanski Slovenec, in vsem tvojim bralcem širom Amerike, da smo ravno sedaj v sredi najhujšega boja z našimi rojaki odpadniki začeli z zidavo nove cerkve. Tekom dveh let smo se katoliški Slovenci na čelu nam naših šestero katoliških društev toliko zjedinili, da smo izplačali ves stari dolg, kteri je znašal $6000.00 in začeli misliti na povzdigo .naše slovenske naselbine. Sloga jači; ta pregovor se uresničuje sedaj pri nas, kjer stojimo vsi kot jeden mož; za naša katoliška načela in povzdigo naše narodne zavesti.
Pohvaliti moramo na vsak način naše izborne cerkvene pevke, katere so dosegle s svojo požrtvovalnostjo, da jih ne občudujemo samo mi Slovenci, marveč tudi tujci, ki kaj radi zahajajo Y našo cerkev. Castitati pa moramo tudi našemu g. župniku k sadu, katerega je obrodilo njegovo delovanje. Vsako nedeljo napolnjena cerkev iti poleg tega še dejstvo, da nima' med katoliškimi Slovenci danes niti jedne-ga, kateri bi ga ne spoštoval in sodeloval ž njim.
To vse samo zato omenjam, da ne bode kdo mislil, da se iz Chicage sploh nič dobrega ne sliši.
Omeniti še moram, da se je danes od nas poslovil priljubljeni bogoslovec g. Anton Šifrer, ker se vrne zopet k svojim študijam. Bil je tukaj pri nas skoro blizu dva meseca na počitnicah, zatorej je prišel v stikp z marsikaterim in s svojo prijaznostjo je dobil veliko prijateljev, ki se danes spominjajo nanj in mu žele vse, po čemer hrepeni. Bog ga živi in da se prihodnje leto zopet vidimo in navsezadnje novo mašo pri nas zapojemo. Z Bogom!	Anton Gregorich,
5 W. 22nd Plače.
Chicago, 111., 9. sept. — Pod karo je padel v nedeljo 8. t. m. Frank Meshc in ga je kara tako močno poškodovala, da bo teško okreval. Peljali so ga takoj v bolnišnico in so mu odrezali takoj desno nogo. Nesrečnež je nekaj črez eno leto oženjen, doma z Vrh nike pri Ljubljani. To je dobro, da je pri dveh društvih zavarovan, drffgače kaj bi začeli sedaj njegova žena in pa on, če ozdravi.
S	pozdravom	Anton Zgonc.
Waukegan, 111., 4. sept. — G. urednik, prosim, da mi priobčite v predalih nam priljubljenega lista Am. Sl. sledečih par vrstic, katere želim sporočiti o napredovanju tukajšnje naselbine.
Dne 25. m. m. je tukajšnje društvo Vit. sv. Jurija blagoslovilo novo zastavo, na katero so lahko ponosni. Takoj ob 8. uri zjutraj so se društva začela zbirati pri Mr. Fr. Belčevi dvorani in pripravljati na parado, katera je bila zares pomenljiva, ker je bilo mnogobrojnih društev skupaj zbranih; tu so bila poljska in slovaška, hrvat-ska in vsa slovenska društva. Posebno Vitezi iz So. Chicage so se lepo obnesli, ker so se udeležili slavnosti z godbo na čelu. To je pokazalo, da je bratstvo med slovanskimi katoliškimi društvi. Zbrana društva so se lepo pomikala v vrstah proti slovenski cerkvi Marije Pomagaj, kjer je bila za stava blagoslovljena. Č. g. župnik John Plevnik je imel jako lep govor in pomenljiv za vse zbrane; poudarjal je, da bi bili Vitezi stanovitni sv. veri, kakor je bil njihov patron sv. Jurij.
Tudi ne smem pozabiti, da je bilo dne 1. septembra vpeljano novoustanovljeno Društvo Presv. Srca Jezusovega v jednoti C. O. F. (Reda Katoliških Borštnarjev). In tem potom se tudi zahvaljujemo chicaškemu Društvu sv.. Jurija št. 960 C. O. F., ker so se njegovi člani .potrudili iz Chicage k nam, s čemer so nam izkazali pravo bratsko ljubezen. Poudarjali so tudi naš lep napredek, kar nas je jako veselilo. Odborniki tega novega Društva Presv. Srca Jezusovega št. 1533 C. O. F. so: John Umek, predsednik; Frank Remžgar, I. podpredsednik; Jos. Selan, II. podpredsednik; Frank Japel, zapisnikar; Frank Peklaj, tajnik, Martin Svete, blagajnik; Frank Bizjak, Jos. Korenin iri John Stražiščar, nadzorniki; Jos. Slabe in John Devjak, sprevodnika; John Babnik in John Jarc, stražnika; Frank Gosar, namestnik kaplana.
K sklepu lepo pozdravljam vse či-tatelje A. S., tebi nam vrli list pa želim veliko včč novih naročnikov in predplačnikov, posebno tukaj v Wau-keganu.	Jos. Steblaj,
zastopnik A. S.
Newburg, O., 8. sept. — Dragi mi A. S., prosim natisnite sledeče vrstice katere imajo zelo žalostno vest sporočiti od tukaj. Zopet se je pripetil žalosten slučaj, katerega naj si vzamejo v zgled vsi tisti Slovenci v Združenih državah, kateri niso še pri nobenem podpornem društvu, ali pa kateri želijo pristopiti in odlašajo. Slučaj je namreč sledeči:
Naš rojak Jakob Mušič, doma iz Domžal pri Ljubljani, je bil tukaj štiri mesece. Delal je in si prihranil denarja, da je svoji ženi karto poslal in tudi ta je prišla za njim. A dolgo časa ni uživala sreče in veselja pri svojem možu v tuji deželi. Kajti usoda je
drugače zahtevala. Ko je šel dne 31. avgusta zvečer od dela. domov po železnici, ga je kakor blisk prišedši vlak zadel in tako močno ranil, da je precej drugi dan umrl. Žena je bila ravno osmi dan tukaj, ko se je vršil njegov žalostni pogreb. Rajnki zapušča žalujočo ženo in v starem kraju 22 mesecev starega sinka. Pri društvu tudi še ni bil nobenem. Pač se je pustil že vpisati k društvu sv. Lovrenca št. 63. K. S. K. Jednote in danes na 8. septembra bi bil pristopil k omenjenemu društvu. Ali prehitela ga je neprevidna smrt.
Zatorej rojaki po širnej Ameriki, kateri odlašate s pristopom h kakemu društvu, pomislite, da ne veste, ali bo jutri še mogoče pristopiti, in potem ne odlašajte več, ampak pristopite takoj h kateremu že bodi katoliškemu društvu in K. S. K. Jednoti, ker ona je pomočnica v nesreči.
Omeniti moram, da imamo tukaj v Newburgu več katoliških društev. Največje je društvo sv. Lovrenca, ki šteje čez 100 članov. Sef pa še štiri manjša društva, katera pa tudi dostP1 dobro napredujejo.
K sklepu pozdravljam vse rojake po širnej Ameriki in onstran morja; tebi, pa, Am. Slovenec, želim obilo uspeha.
John Lokar.
St. Joseph, Mo., 8. sept. — Ker sem ravno pri pošiljatvi naročnine, sprejmite še par vrstic iz tega kraja.
Tukaj v St. Josephu je prav dosti delavcev, ki služijo po $1.80. Goveja živina se jako slabo prodaja na trgu zadnja dva tedna. Dne 13. avgusta o polsedmi uri sem se peljal, kakor sedaj večkrat, pa se je ploha vlila tako silna, da smo bili do vrata v vodi in tudi strela je udarjala. Blizu zraven je treščilo v ročno železniško karo, a po sreči ni bil noben zadet. Jaz sem se ob tej priliki pošteno prehladil, da se še sedaj ne počutim predobro. Strela je ubila dva rojaka, ki sta bila tu na počitnicah.
Z Bogom!	John Tomažič.
Pittsburg, Pa., 8. sept. — Č. uredništvo A. S., prosim natisnite tu nekoliko opisano moje potovanje v Forest City in okoli nazaj.
Podal sem se iz doma 12. avg. na mesto na kolodvor odtod ob 10. uri v jutru naravnost v Forest City, a prišel sem zvečer ob II. uri v Simpson. Tu sem moral prenočiti in sicer pri Slovencih. Sestal sem se namreč na vlaku z nekim Hrvatom, ki je poznal tu bivajoče Slovence, ker sta samo dve familiji, ti se ne sramujeta rojstnega jezika. Ti prijazni ljudi so mi drugi dan pokazali karo, katera me je pripeljala v Forest City. Tu sem prišel predpoldan k Martinu Muhič, Ta ima največji salun izmed vseh drugih v tej naselbini. In ravno sem s* hotel posloviti od prijaznega Muhiča, nam je prišel nasproti Rev. Tomšič, po katerem sem ravnokar vprašal. Tedaj sem se podal z č. g. župnikom v fa-rovž. Tam smo se pogovarjali kaki dve uri; potem mi je razkazal vse po cerkvi in okoli. Cerkev je sezidana v sredi naselbine na jako prijaznem prostoru, odkoder se vidi na širom v daljavo, planjava posekanih gozdov. Obzidana je cerkev z lepim kamenom in malo privzdignjena s kamenitimi stopnicami, in tudi znotraj je prav lična. Zidana je deloma iz cegla. Petje v cerkvi imajo slovensko. Z eno besedo, vse je slovensko, kar dela ondot-nim požrtvovalnim Slovencem čast. Tudi jim častitam, da imajo tako milega gospoda župnika, ker je tako prijazen, da se nisem mogel ločiti od njega. — Tu sem opazil, da slovenski narod precej v slogi napreduje, a je želeti, da bi se še bolj utrdila vera in sloga med njimi; kajti oni so in bi bili še bolj sami sebi čast in ponos in drugim vzgled, če bode zmagovala neo-majano trdna katoliška vera in sloga med njimi: to je edini cilj in pogoj v obstanku slovenskega naroda. Tu moram omeniti, da so v Forest City sploh dobri in hvale vredni ljudje.
Po enotedenskem bivanju v Forest City sem se podal nazaj v West Mor-land in Irwin. Tu sem prišel najprej k Matija Jakliču; ker me je isti vodil okoli rojakov, hvala mu. ,— Odtod sem šel v bližnji Export. Tukaj sem našel svojega sorodnika Johna Klepec. Pri njem sem ostal tri dni, kajti tu mi se ni seveda slabo godilo. — Potem sem šel v Claridge. Tu žalibog so sami svobodnjaki, samo Glas Svobode so hvalili, da je ta pravi list zanje; da “proč z farškimi listi”. Taki ljudje so tam, da še pokazati, povedati mi ni hotel nobeden, kod in kam se naj obrnem do ljudi. Še nikdar nisem bil med takimi ljudmi. To je največja slovenska naselbina, kar sem jih doz dg.j obšel. Lahko bi imeli svojo last no cerkev in dušnega pastirja, pa to jim ni potrebno, ker so svobodnjaki, zato so tako priljubljeni. Ene štiri familije sem našel, da so malo boljše vsaj zgovorneji ljudje, da človek more nekoliko razločiti in presoditi, da tu zmaguje hudobnost nad dobroto.
Od tu sem se podal na Madison in Herminijo. Tu ljudje vsaj lepo ravnajo s popotnikom in po prijateljsko se obnašajo in lepo sprovodijo človeka, za kar jim lepa hvala.
Zdaj še omenjam: V vseh naselbinah tu imenovanih so delavci po pre-mogokopih. Nekateri imajo svoje obdelano zemljišče, in veliko Slovencev ima svoje lastne hiše.
K sklepu. Ker ne morem imenovati vsakega imena pošebi, se lepo zahvaljujem vsem skupaj na lepem sprejemu in prijateljskem pogovoru in lepi postrežbi. Bpg plačaj stoterno!
John Verbiščar.
Imeti dobro zdravje je prva življenska potreha. Dobro zdravje je predmet želj, voščil, in pozdravov. Ko živimo in delamo, zgubljamo našo moč in či-Iost in do bolezni je otprtih mnogo potov. Najbolj uspešno zdravilo proti slabosti življenja je
SEVEROV
zivljenski balzam
ki zavzema v tem prvo mesto. Ozdravi želodec, jetra in obisti, da zopet pravilno delujejo. Prepreči naduho ter poda človeku novo življensko moč; utrdi popolnoma njegovo zdravje. Samo enkrat poskusite, da vidite učinke. Cena 75 ct.
“Z veseljem Vam naznanjam, da je Severpv zivljenski balzam pomagal moji ženi in jo ozdravil. Dokler ni rabila vaših zdravil je bila bolehna in nesposobna za za delo. Ko pa je porabila dve steklenici Vašega zdravila, se je čutila kot prerojena. Kadar bomo potrebovali zdravila v hiši, rabili bomo vedno Vaše”
John Reno, Box 172, Hocking, Iowa.
Če Vas glava boli, ali če Vas nadleguje nevralgija, rabite
-«’-«^SEVEROVE
veferje za glavobol in nevralgijo.
To je zdravilo, ki takoj deluje, in odstrani bolečine, I2( vaferjev za 250.
lil
!i
BlMlUMlSíUIl
Dobiva se v vseh lekarnah.
Zdravniški svet zastonj.
W. F. Severa Co. “"M"“
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
(<
Hill Girt Vineyard”
Ecbro vino od 35cdo 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
-Box 77-
Crockett, Contra Costa Co.,Cal.
Pozor rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
>f. 13. Schuster
Young Building
....JOLIET, ILLINOIS.
Posomiemodenamaposestra
German Loan and Savings Bank,
MARTIN WESTPH AL,
iaa N. Bluff St JOLIET. ILL
Denare v staro domovino
pošiljamo: ..........
za $	10.30	    SO	kron,
za $	20.50 .............  100	kron,
za $	40.90 .............. 200	kron,
za $	102.00 ............. 500	kron,
za $	204.00 ............ 1000	kron,
za $1017.00 ............ 5000	kron.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St., New York.
6104 St. Clair Ave., NE., Cleveland, O.
J. J. KUKAR,
ZASTOPNIK
|vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem duevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
*
¥
%	J. J. KIXJKI^ÎR.
£231 S. Genosee St.,	WAUKEGAN, ILL.
❖ ♦ 'k ♦ C' ♦ *	♦ •:»
POZOR! POZOR
Bliža se sezona piknikov in vrtnih veselic, ko bo zopet žeja pritiskala na suha grla. Skrbeti je treba, da se tej stiski korenito odpotnore. In s čim pač? Najboljša odpomoč je
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna ir. hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri-poroči.a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!

—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 22. avgusta 70 Makedoncev, 65 Hrvatov, 44 Črnogorcev in 55 Slovencev.
—	Usoda izseljencev. Dne 5. avg. se je v Ljubljano pripeljalo iz Amerike 96 Hrvatov. Reveži niso imeli od Inomosta naprej nikakih voznih listkov. Marljivi izprevodniki ljubljanski državne železnice so to opazili in jih izročili postaji Južni kolodvor. Ker ni kazalo, da pridrže reveže v Ljubljani, jih je poslala postaja Južni kolodvor v Zagreb, z naročilom, da se dožene, kdo je kriv, da je bil od Inomosta nadalje transport brez voznih listkov. Krivda zadene najbrže agenta.
—	Na potu sta se zgrešila. Čudna osoda slučaja je doletela te dni neko zakonsko dvojico Hrastar iz Broda pri Novem mestu. Mož je bil že dlje časa v Ameriki. Mladi ženi je bilo seveda dolg čas po njem in želela si je vedno, da pride on domov, ali pa ona za njim. Započetkom p. m. pa jej je mož pisal, da je bolan, in ne more priti domov. Uboga žena vsa v strahu si je najela ta pot potrebni denar in se odpeljala noža obiskat v daljno Ameriko. Možu pa se je med tem časom zdravje na bo Ije obrnilo in v dobri veri in veseli na-di, da s svojim nepričakovanim obiskom iznenadi ženo doma, je odpotoval nazaj v svojo domovino. Ali ko je prišel v domovino, ni našel žene pač pa cul iznenaden novico, da je odpotovala
‘¡a njim. Sprva mož niti ni hotel ver-
Ijeti te novice ravno tako, kakor sorodniki niso njemu verjeli, da ni srečal žepe na potu. Toda žene le ni bilo, pa je ni bilo. Po natančnem premisleku ¡prišli so naposled do tega, da je žena jravno tistega dne prišla v Ameriko za možem, kakor je mož prišel domov za svojo ženo. Kako se (ker je tudi žena bolehava in jako občutljivega, mehkega srca) ta zgrešitev razreši, se še danes ne more ničesar gotovega sklepati.
— Železno rudo nameravajo kopati na Perovem na Dolenjskem ter so je že nekaj odposlali v preizkuševališče na Dunaj.
— Slavnost na Brezjah. Sveti Oče so v posebnem pismu dovolili ljubljanskemu knezoškofu, da se sme kronati čudodelna podoba Marije Pomočnice na Brezjah. Slovesno kronanje z zlato krono se je izvršilo dne 1. septembra. Enaka slovesnost se je obhajala pred 200 leti na Trsatu in na Sv. Gori z vsem sijajem.
1 — Hipno ozdravljenje. Vsekrižem se govori o nenadnem ozdravljenju 20-letne deklice z Brezja, ki sta jo oče in brat pripeljala pred Marijin oltar. Bol-mica je bila tako slaba, da so se med sv. mašo culi glasovi: “Umrla je!” Po 'povzdigovanju pa se je zavedla, obula čevelj in šla trikrat po kolenih okrog oltarja. Brez tuje pomoči je šla iz cerkve in domu, spremljana od številnih romarjev. Berglje, ki jih že dalj jčasa ni mogla rabiti, je pustilav cerkvi. Dogodek je eminentne važnosti, če se ^bo daLjasno dokazati in podpreti z avtentičnimi pričami. Govori se še o nekem takem ozdravljenju neke deklice iz Št. Ruperta.
— Na sv. Goro se je peljalo na Mali Šmaren 587 romaric in romarjev iz loške dekanije.
—Dekliške Marijine družbe vrhniške dekanije so priredile romarski izlet dne 19. avgusta na Žalostno goro pri Prešerju. Navzočih je bilo nad 400 • članic.
— Uradni izkaz o legarju (tifusu) z dne 20. avgusta t. 1. V Postojni je sedaj še 38 ljudi j za legar jem bolnih. V civilni bolnici v Ljubljani se zdravi 18 za legarjem obolelih. Število bolnikov v ljubljanski c. kr. garnizijski bolnici znaša 77, poleg tega je tu še opazovanih 8 mož, ki so osumljeni, da imajo legar. V mestu samem število za legarjem bolnih ni, narastlo, torej so tu trije bolniki v izolirani domači oskrbi. Tudi v ljubljanski okolici se stanje ni izpremenilo. V kraju Zatiči-Oa, občina Št. Vid, se je legar pojavil tpidemično, in je sedaj 17 bolnikov, la epidemija ni v nikaki zvezi z ono j J Postojni.
— Žrtev tifusa. Umrl je 17. avg. »sled tifusa Blaž Gros, prostak 17. pešpolka, rodom iz Bele, okraj Kamnik.
— Legar v domobranski vojašnici. Od dne 20. avg. naprej nosi aktivno fooštvo na čepicah “fajndes-abcajhen”,
¡pato, cla vsak ve, da so zdravi, da nihajo legarja, ali pa zato, ker so bili iktivni prvi okuženi in se od njih tro-jsijo bacili naprej! Smeha seveda ne femanjka nad to čudovito modrostjo rta vikših”, kakor bi rekel naš znanec js Kordelovega. S “fajndes-abcajh-tiom” zdravijo tifus!
— Sooletnico je slovesno praznovalo testo Metlika dne 18. avg.
— Risarsko in slikarsko šolo v Ljubljani ustanovita gg. akad. slikarja Rihard Jakopič in Matej Sternen. Šola, hi je prvi umetniški učni zavod na Slovenskem, se otvori v jeseni.
— Premil, g. knezoškof ljubljanski dr. Anton Bonaventura Jeglič se je ■odpeljal 23. avg. na nemški katoliški
shod v Wuerzburg. Na shod se je odpeljal tudi spiritual ljubljanskega semenišča g. Alojzij Stroj.
—	Osebna vest. Dne 20. avg. sta odšla župnika H. Povše iz Čateža, in A. Oblak iz Št. Lorenca v Gornjo Avstrijo in Bavarsko s podporo, katero jima da km. ministerstvo, proučavat splošno kmetsko organizacijo, posebno pa mlekarstvo in živinorejo v Schaerdingu, kjer je najbolj- razvita mlekarna v Avstriji.
—Poročena sta bila 20. avg. v frančiškanski cerkvi g. Anton Funtek, c. kr. profesor na učiteljišču ljubljanskem z godčno. Mimi Sterle.
—	Srebrno poroko je praznoval 15. avg. v Černovicah polkovnik gospod Ivan Lavrič s svojo gospo soprogo Emo.
—	Osebne vesti. Okrajni glavar g. Lapajne bo prestavljen iz Postojne v Logatec, okrajni glavar g. Kremenšek pa pride iz Logatca k deželni vladi v Ljubljano.
—	Poučno potovanje v Švico. Poljedelsko ministrstvo je podelilo mlekarskemu nadzorniku Legvartu podporo, da potuje v Švico in tam študira kmetijske razmere.
—	Srečen lov. Gospod kaplan Stanko Dostal je vjel v Kolpi 40 kilogramov težkega soma in ga prodal nekemu metliškemu mesarju za 32 kron.
—	Prestavljeni so davčni kontrolor Strmole iz Trebnja v Lož, kontrolor Sedlak iz Loža v Novo mesto, davčni pristav Starin iz kočevskega glavarstva h glavarstvu v Logatec. Kontrolor Lunder pride v Idrijo, Peternelj v Trebnje, Stabelj v Metliko.
—Ministrski predsednik baron Beck je zapustil dne 17. avg. Bohinjsko jezero, kjer je bival na letovišču 14 dni..
—	Umrl je v Opatijem selu nagle smrti gospod Franc Zavadlav, krčmar in trgovec z lesom.
—	Iz Mengša. Dne n. avgusta ob četrt na 8. zvečer se je utrgal oblak nad Menkšom. Začela je padati toča, ki je uničila vse poljske pridelke, fižol, ajdo, oves, koruzo, proso, repo. Po nekod je stolčeno, da se skoro ne pozna, kaj je preje bilo. Ljudje imajo ogromno škodo. Pobila je toča po Velikem Mengšu, Topolah, Jaršah, Homcu, Preserju, Šmarci in Radomljah.
—	Strela. 30. julija je ob tričetrt na
9.	uro treščilo v Žerovnici pri Cerknici v skedenj gospoda Franca Remšgarja, ki je pogorel; zgorelo je notri seno, en voz, gospodarsko orodje in slamoreznica. Škode je 3000 K. zavarovan je bil pa pogorelec le za 900 K. Sreča da se niso vnela bližnja poslopja, ker potem bi bila gotovo vsa vas pogorela. Na pomoč so prihiteli Grahovci z brizgalno, prostovoljni požarni društvi iz Cerknice in Dolenje vasi, kateri sta ogenj takoj omejili.
—	Zgradba novega mostu čez Savo v Kranju se razpiše v par tednih.
—	V Ilirski Bistrici na Notranjskem je bilo dne 18. avg. ob 10. uri blagoslovljenje ondotne “Čitalnice” in “Gasilnega doma”,ki sta združena pod enim krovom. Popoldne je bila na sporedu velika ljudska veselica z godbo in petjem.
—	Velikanski ogenj je vpepelil dne 14. avg. zjutraj sedmerim posestnikom v vasi Veliko Brdo ob kranjsko-istrski meji župnije Jelšane njihova poslopja.
—	Ponarejeni 20-kronski bankovci. Dne 30. junija letos so našli blizu vasi Drnovo pri Krškem v travi, tik steze, 19 lepo zvitih, ponarejenih bankovcev po 20 kron. Falzifikati izvirajo nedvomno iz Amerike (?!).
—	Kako se dela z rezervisti 17. peš-
polka. V času napornih vaj in tifusa dobijo rezervisti 17. pešpolka vsak dan sledečo hrano: Zjutraj pol litra vode nekoliko pobarvane s kavinokonzervo; opoldan 7 dekagramov mesa, mesto 25 dekagramov, pol litra juhe, na kateri plavajo tri rižna zrnca; zvečer pa zopet pol litra vode, imenovane kava. Za zdravje ob času tifusove epidemije pa skrbe tako-le:	V cukrarni, kjer
so nameščeni rezervisti, so stranišča taka, da je človeka groza, — smrdi notri v kuhinje, poleg katerih so strani šča, neposredno dotikajoč se jih, nameščena. Čuda, da tu ne izbruhne kolera, kaj še legar! Mesto da bi pa poklicani krogi gledali na sanitetne razmere, pa preiskujejo stotnik, ali imajo rezervisti zaponke pri ovratnikih prišite po predpisih!
-—■ Nesreča na cesti. V soboto 10. avg. so se splašili konji ob cesti iz Vrhpolja v Log Francetu Bizjaku iz Vrhpqjja pri Vipavi. France Bizjak je skočil z voza v cestni jarek. Voz pa je izril cestni kamen, ki je padel na Bizjaka, da je bil na mestu mrtev. Neki drug mož, ki se je peljal z Bizjakom se ni nič poškodoval. Pokojnik zapušča doma staro mater, kateri je bil edina podpora.
—	Orožnih vaj leta 1908 ne bo? Na Dunaju se govori, da prihodnje leto ne bo orožnih vaj zaradi cesarjeve šestdesetletnice.
—- Kopališka sezona v Toplicah na Dolenjskem. Kopališka sezona se je sredi avgusta dvignila na najvišjo stopinjo glede živahnega gibanja in števila gostov., Koplje se vsak dan nad 200 ljudi. V Karlovi kopeli je bilo
10.	avgusta zjutraj hkrati 60 oseb, popoldne 50. Ne pomnimo, da bi se bilo doslej kedaj toliko ljudi ob enem kopalo. Vsak dan prihajajo novi gostje in upanje je, da bo letošnja sezona glede obiskanosti prekosila vse poprejšnje. Dr. Hubad ima zaznamovane štiri eklatantne slučaje naglega ozdrav ljenja, in sicer dvakrat po revmatizmu, dvakrat očesna bolezen s popolnoma opešanim vdom. Bolezen je po nekaterih kopelih kar izginila. Mnogi čutijo že tu veliko olajšanje bolečin in otrpnelosti, največkrat pa nastopi blagodejni učinek kopeli šele doma po preteku nekaterih tednov. Malokateri se vrne domov brez vsakega uspeha in kriv je kajpada sam, ker pride sem le za par dni misleč, da se tu godijo čudeži. Za zastarano bolezen se zahteva najmanj 21 rednih kopeli. Marsikdo mora privzeti pa še masažo, ki je zlasti pri hudem protinu in revmatizmu neizogibno potreben dodatek kopeli.
—	Ustanovni čebelarski shod v Br-
šljinu pri Novem mestu se je vrši! ob zelo .obilni udeležbi dne 28. julija. Gospod Vodja R. Dolenc je otvoril zborovanje, ko je bil soglasno izvoljen predsednikom ter je prav toplo pozdravil navzoče čebelarje, kateri so se v zares obilnem številu odzvali vabilu gospoda V. Rohrmana, kot prireditelja tega ustanovnega shoda. Nato pred stavi zastopnika osrednjega čebelarskega društva iz Ljubljane, g. Antona Likozarja, nadučitelja salezijanskega zavoda. Gospod Likozar je prav poljudno razložil namen in korist čebelarskih podružnic ter je podal prav mnogo umestnih navodil, kako je potreba umno čebelariti.
—	Iz Št. Vida na Dolenjskem. Tukajšnji učitelj ustanovil je tambura-ško društvo, katerega vodstvo je sedaj prevzel gosp. organist Šuster. Snuje se tudi pevsko društvo. Veliko razburjenja je povzročilo te dni obratno vodstvo naše železnice. Poštni vlaki so imeli pripete vozove za živino, kamor se je sililo občinstvo kljub protivenju. Prišlo je na več postajah do viharnih nasprotstev. Vodstvo res misli, da so Dolenjci manj kot drugi ljudje in da se jih s svojimi uredbami lahko na tako sramoten način ponižuje.
—	Za domače žganje. Znano je, koliko sitnosti in stroškov imajo prestajati kmečki posestniki, ki svoje lastne sadne pridelke pokuhajo v žganje. Koliko kazni roma v nenasitne globine državnih blagajnic! Kmetje se že dolgo potegujejo za to, da bodi kuhanje žganja iz lastnih pridelkov davka prosto. Finančni minister Korytovski skli cuje te dni posvet strokovnjakov, da se posvetujejo v tem oziru.
—	Krasna jama kapnikov je v Gorjancih na Dolenjskem pri Stricanici za Opatovo goro. Tisto malo ljudi in preiskovavcev, ki so jamo obiskali, poroča o nji prava čuda. Globoka je nekako 70—80 metrov, v premeru ima 15—20 metrov, višina je različna, ponekod 40—50 m. Kapniki so blesteče-beli, nahajamo obliko slapa, jelke, prižnice itd. Pravijo, da je svoj čas jama služila prebivalstvu za skrivališče pred Turki.
—	Pismonoša Presetnik in njegova žena aretirana. Aretovala je 7. julija ljubljanska policija ženo pismonoše Presetnika Adelo Presetnikovo, katere mož je pred kratkim poneveril pri pošti v Volovski 2800 K in potem pobegnil v Budimpešto, kjer je tudi že prišel v roko pravice. Pri Presetniku so dobili 52 K, njegova žena pa je imela 1300 K poneverjenega denarja.
—	Iz Dol. Logatca. Socialni tlemo-kratje za nas zelo skrbijo. Skoro vsako* nedeljo pride k nam kdo izmed njih otrobe vezat. Le žal, da je še precej ljudi, ki verujejo njihovim besedam.
—	Delavski praznik. Premogarji, ki delajo v Zagorju pri Litiji pod zemljo in so vsak trenutek v smrtni nevarnosti, častijo kot svojo posebno priproš-njico sveto Barbaro, topilci in apneni-čarji pa sv. Florijana.Dosedaj so imeli v bližini dotičnih godov vsaki posebej službo božjo in skupno pogošče-nje. Letos so se zedinili in so imeli službo božjo oboji skupaj v nedeljo, dne 21. jul. Potem so bili pogoščeni v rudniški restavraciji.
—	Levite bere socialnim demokratom “Narodov” dopisnik. Precej resničnih jim je povedal. Zgled s Francoskega je prav primeren. “Francoski socialisti, ki še niso ministri, hujskajo vojaštvo k uporu, njihovi bratci ministri pa se poslužujejo v boju proti štrajkujočemu delavstvu istih sredstev, kakor v absolustični, Rusiji od carja imenovani buržoazi.”
—	Draginja mesa je tudi v Tržiču neznosna. Meso je tukaj še dražje kakor v Kranju in na Jesenicah. Goveje meso je po 1 K 40 v., telečje po 1 K 60 v. To so cene, ki ■so za tržiško delavsko občinstvo v resnici občutljive.
—	V tujini našel srečo. Koncem junija je zapustil s svojima sinovoma Ljubljano splošno znani gospod Bajde, ki je po ljubljanskih gostilnah več let izkazoval svoj izum, klavir združen z godbo na lok. Slovenskega podjetnika ni mogel dobiti, da bi mu dal sredstva izrabiti svoj izum. Končno je posredovanjem g. Orossija iz Šiške se Bajdi odprla sreča. Nemški glasbeniki v Lipskem so, ka je napra-
§
TELEPHONE: 12-79 RECTOR.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St.,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.
Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v staro domovino.
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Kupuje ir* prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšim! pogoji.
Nalaga denarje proti obrettim po 4 in 4J odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo.
Hdlni zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje.
R rod a ja parobrodne listke
za vse prekomorske družbe: vsak potnik dob’ originalen listek, ne pa ničvredni papir.
Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno vami.
Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča
FRANK SAKSER CO.,
109 GREENWICH STREET,	NEW YORK, N. Y.
&
vil Bajde z denarno pomočjo gospoda Orossija natančen model, spoznali nje govo iznajdbo, nad katero je več ljubljanskih zborovodij z ramami migalo za veleznamenito in danes je Bajde s sinoma že v Lipskem pri eni največjih tvrdk za glasovire. Tvrdka mu je dala 30,000 kron za patente in mu ponudila 60,000 kron ako proda ves izum. Bajde pa je rajši sprejel poleg plačila za patente še nagrado 20,000 K, meseč, plačo ko( sodelavec v tovarni 300 kron in od vsakega prodanega njegovega glasovirja 10 odstotkov. Takoj ko je Bajde prišel v Lipsko je pričel izdelovati v tovarni po svojem izumu en velik glasovir, nakar pride v tovarni 1000 takih glasovirov v delo. Njegova sinova sta dobila tudi mesti v tovarni, sin Ljudovik pa še toliko časa, da bo lahko obiskoval konzervatorij.
—	Kolo prodal. Rudolf Marki, kon-torist v Ljubljani, je kupil pri tvrdki Jax kolo' za 210 K proti temu, da ga plačuje na mesečne obroke po 12 K in da kolo ostane toliko časa last tvrdke, dokler ni zadnji obrok plačan. Predno je pa Marki še prvi obrok plačal, že ga je zastavil nekemu upniku za 90 K, potem ga pa nekemu drugemu kupcu prodal za 120 K. Obdolženec je bil obsojen na tri mesece ječe. Kolo je ostalo, kupcu.
—	Aretaciji se je uprl. Že večkrat kaznovani delavec Janez Poznik je n g. neki veselici, ki se je vršila na Savi pri Jesenicah razgrajal in gostom zabavljal. Patruljajdča občinska stražnika sta mu napovedala aretacijo, a je pobegnil v Žvagnovo gostilno. Stražnika sta šla za njim. Poznik je enega stražnika s solnikom po obrazu udaril, ga zgrabil na prsih za suknjo in zamahnil proti njegovi glavi. Enega stražnika je ubodel v levo stegno, druzega v levo roko, nato ga pa še vgriznil v palec. To ruvanje se je godilo deloma v gostilni deloma na cesti. Oba stražnika sta bila tako upehana, da se je Pozni-ku posrečilo pobegniti. Poklicala sta orožniško patruljo. Vsi so šli za njim in ga našli na njegovem domu. Ko mu je orožnik napovedal aretacijo, se ni maral pokoriti, marveč mahal okrog sebe, vdaril orožnika v prsi in mu izbil verigo iz rok. Razbijal je s tako silo, da je moral orožnik rabiti orožje, šele to je strlo njegov odpor, da se je dal vkleniti. Za to nasilstvo ga je sodišče obsodilo na eno leto težke ječe.
prvi nastop novi orkester, katerega vodi Čeh gospod Teodor Depaul, v Barkovljah je imela svojo veselico podružnica sv. Cirila in Metoda na Greti, a v Rocolu je bila veselica “Zvo nimira”. Kako razveseljiv znak slovenskega razvoja pa je dejstvo, da so bile vse tri prireditve — naj lepše obiskane. Ako se hoče uvaževati to dejstvo, treba vedeti, da je bilo časov, ko ni smelo biti veselice niti v nadalj-nem sv. Križu istega dne kakor v Bazovici, ker bi ena ali druga prireditev gotovo trpela škodo. Danes pa morejo tržaški Slovenci ob enem napraviti po več prireditev, ne da bi to ali ono društvo trpelo škodo.
—	Narodno - gospodarsko gibanje Slovencev v Trstu. “Slovenska trgov-sko-obrtna zadruga v Trstu” je imela v 15 mesecih tri milijone 300 tisoč kron prometa.
—	Gorica, 22. avgusta. Danes se je ustanovila “Slovenska krščansko-so-cialna zveza" za Goriško. Predsednik je dr. Brecelj.

— Napredek tržaških Slovencev. 18. avgusta so imeli tržaški Slovenci kar tri prireditve: pri sv. Jakobu je imel
—	Radgona, 22. avgusta. Pri volitvi v okrajni zaštop so Slovenci sijajno zmagali.
—	Toča je letos hudo oklestila že velik del “Slov. Goric.” Dne 7. avgusta so hudo trpeli posebno severni kraji Svičina, Št. Ilj, del Jarenine in Sv. Jakoba. An. avgusta je toča in hu-dourje obiskalo spodnje kraje.
—	Umrla je 20. avg. pri sv. Juriju ob Ščavnici Neža Korošec, mati državnega poslanca g. dr. Antona Korošca.
—	Vsled žalosti nad bratovo smrtjo se je obesil v celjski okolici delavec Zupanc; Pogrešali so ga že dva meseca. Sedaj so ga dobili obešenega.
—	Samoumor na pokopališču. Na mariborskem pokopališču se je ustrelil na grobu svoje ljube, ki se je zastru pila in je n. avg. umrla, 28 let stari posestnikov sin Karol Kremler iz Št. lija. Težko ranjenega so prepeljali v bolnišnico.
—	V srce ga je zabodel. Na Veliko gospojnico je pilo več delavcev v Kol-šekovi hiši v Trbovljah. Prišlo je do prepira in rudniški kovač Žarn je zabodel rudarja Aškerca naravnost v srce. Izkrvavel in umrl je v nekoliko minutah, predno je mogla priti zdravniška pomoč.
—	Obesil se je 62 letni umirovljeni rudar Miha Zupan v Trbovljah. Bil je slaboumen, a nagajivci so ga še
dražili, češ da bo izgubil pokojnino. To ga je gnalo v smrt. 14 dni je visel v gozdu, predno so ga našli, potem pa še 3 dni ležal v mrtvašnici, predno je našel pokoj v zemlji.
—	Pobegli defravdantje. Iz Gradca sta zbežala 20. avg. vodja tamošnje zaloge piva pivovarne Reininghaus, Welt man in uradnik Hartmann, ki sta poneverila okoli 150,000 K.
—	Grof Cchoenborn v Slivnici pri Mariboru vrlo popravlja svoj grad i» bo uredil vse na modern način. Skoraj izključno delajo tamkaj češki rokodelci.
—	V Ciršaku pri Sv. liju v Slov. Goricah so se vršile pred kratkim občinske volitve. Izvoljeni so sami pošteni krščanski in slovenski kmetje ir odbor in to soglasno. Istotako je izvoljen za župana enoglasno Anton Hauc. Ta občina, dasiravno ležeča ob Muri tik Spielfelda je enoglasna volila Roškarja pri zadnjih državnozborskih volitvah, živeli vrli Cirberža-ni!
—	Sneg je dne 21. avg. zopet zapadel koroške planine.
—	Zmrznila sta na Turah med snežnim viharjem krojaški mojster Kristijan Pichler in njegova žena.
—	Romanja na sv. Višarje na Veliki Šmaren se je udeležilo nad 1000 romarjev iz Kranjske in celo iz Štajerske. Prvi romarji so prispeli na vrh v četrtek ob šesti uri zvečer. Po dolgi, poti iz podnožja do vrha so se neprenehoma pomikale dolge gruče pobožnih romarjev. Ob osmi uri zvečer je bil vrh sv. Višarij poln pobožnih slovenskih romarjev.
—	Tisočletnica kronanja prvega hrvaškega kralja. Leta 1924 se bode obhajala tisočletnica, kar je bil ha du-vanjskem polju v Bosni kronan prvi hrvaški kralj Tomislav. Našli so več slik in kipov, ki predstavljajo kralja v narodni noši z opankami.
•— Umetno gojenje rib na Hrvaškem. Delniško društvo za gojenje rib je kupilo posestvo Uljanik na Hrvaškem, kjer bode zgradilo ogromne ribnike.
—	Draga vola. Hrvaški veleposestnik gospod Sigtn. pl. Sakač je na Koroško prodal dva vola za 2312 K.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
IPrvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K- S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
3LOYEMO-AI. TISKOVNA DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
'Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo saročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari nailov.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridayr by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
¿TRADESi. aRp^jCOUNCIL^
CERKVENI KOLEDAR.
15.	sept.. Nedelja
16.	“	Pondeljek
17.	“	Torek
18.	“	Sreda
19.	T	Četrtek
20.	Petek
ti.	!“	Sobota
Nikomed, muc. Ljudomila, vdova 7. žal. Marije. Tomaž Vil. škof. Januarij,. škof. Evstahij, muc. Matevž, apostol.
VE^A KRANJSKIH SOCIALI-STOV.
k‘ ---------------
'K	^
V.	Člen: “Človek nima duše.”
1.	) ’ Če človek nima duše, potem človek ni druzega kakor višje razvita žival,1.1 Če ti trdiš o samem sebi, da nimaš duše, se postavljaš v vrsto živali; .in zato ne smeš zameriti, če ti kdo pórece: ti si pes, osel, krava, ali: ti si »fna. Če nimaš duše, rojak moj, moraš'vse te in podobne priimke vzeti za dobro, in če kdo reče na primer: ti si žival, ne hodi k sodniku tožit za razžaljenje časti. Če nimaš, duše, si — žival.
2.	) -■ Živalskih priimkov ne mara noben človek in tudi socialisti ne. S tem pa naravnost pričajo, da sami čutijo, kako velikansk je razloček med človekom in živaljo.Da v resnici, nepremost ijiv prepad je med obema. Poglejmo nekoliko natančneje to razliko med človekom in živaljo! Prvič: Človek ima samozavest, žival je nima. Človek se zaveda samega sebe s tem ko pravi ali si vsaj misli: jaz sem človek. Pes ija primer pa ne ve, da je pes. Človek o samem Sebi premišljuje; žival sama a sebi prav nič ne razmišljuje. Človek premišljuje, od kod je, čemu je na svetu — žival tega ne ve. Pes ne ve, odkod je, ne ve, da je na svetu zato, da varuje hišo in gospodarja. Žival, na primer pes, prav nič ne ve, kakšen je in se nikdar ne primerja z drugimi. Zato vidimo, kako se kak majhen kužek moško pomeša med velike sultane iti pince; pa kužek prav nič ne ve, da jé on smešna prikazen med njimi. Skratka: žival nima samozavesti, kakor jo ima človeč. In ker žival nima samozavesti, zato tudi nobeni živali ne sečemo, da je oseba ali “peršona.” Noben človek še ni rekel: jaž pa moj brat in moje tele — smo tri ‘persone’. Žival nima samozavesti; nima je zato, krer nima pameti ali z drugo besedo: ker n itn a du,še. Drugič: Žival se tudi sanic sebe,nikdar ne vpraša: kaj je to? Zakaj je to? Ko se otroku razveže jezik, neprenehoma sili v mater z mučnim vprašanjem: kaj je to? zakaj je to? Žival se za vse to ne meni. .Kozlu je popolnoma vseeno ali se zaleti v;, stare plankc ali pa v najlepšo sliko sajstavnejšega umetnika. Nobena žival na svetu nima smisla za bistvo in za vzročnost stvarij, zato ker nima pameti ali z drugo besedo: ker nima duše. Edinole o biku se trdi, da začudeno gleda v nova vrata, pa še to je le — šala. Tretjič; Žival ne more govoriti; pa tudi govorice razumeti ne more. Občuj s psom deset let, trobi opici v ušesa dvajset let, če hočeš, nikdar je ne boš naučil toliko, da bi razumela tvoje govorjenje. Če gospodar psu reče: bedak, in ga ob tem času lepo pogladi po hrbtu, pa bo pes prav tako z repom pomigal, kakor če bi mu rekel: srček. Opici lahko rečeš stokrat prismoda, pa zaradi tega ne bo užaljena. Žival ne govori in ne razume govorjenja, ker nima pameti, ali z drugo besedo: ker nima duše. Četrtič: Žival ne pozna nikakega napredka. Žival je isto danes kar je bila pred tisoč teti. Čebele nosijo med in lastovice delajo gnjezda danes na popolnoma isti način kakor pred tisoč leti. Kukavica kuka in škrjanček poje, žvrgoli danes
ravnotako kakor pred tisoč leti. Pri živalih ni talentov; talentiran maček ali inteligentna kokoš — nesmisel. Živali nimajo nobenega prepira kakor ga imajo socialisti: kdo je bolj izobražen? Izobrazbe ni, umetnosti ni, napredka ni — ker ni pameti, ker ni duše. Petič: Žival ne pozna nravnosti in ne vere, to se pravi, pri živali ne moremo govoriti o lepem in poštenem življenju.-Žival nima nikakega čuta za sramežljivost. Psa ni nikdar sram, če klobaso ukrade; kozo nič srce ne boli, če se napase v tujem zelniku in nobena krava še ni obžalovala, da se je nasitila s tujo krmo. Nikdar se še žejen maček ni vsedel pred latvico mleka ter se izkazal junaka s sledečim sklepom:'Žejen sem res, in tukaj je latvica mleka — a to pot se bom premagal — ne bom pil. In živali tudi ne zamerimo tega. Žival ne ve, kaj je prav in kaj ni prav, ne ve, kaj je pravica, kaj krivica, kaj je pošteno in kaj ni pošteno. Žival nima proste volje, ni odgovorna za svoja dela, zato ker nima pameti, ker nima — duše.
3.	) Človek se razlikuje od živali po svoji duši. Človeška duša ima dvojne zmožnosti: pamet in prosto voljo. Duša je nekaj drugega kakor telo. Nekateri ljudje si na smešen način predstavljajo dušo kakor košček mesa v človeku; to je največja nesmisel. Duša je duh, in zato nima telesa, nima oblike. Duša ni rte majhna, ne velika, ne okrogla, ne štirioglata, ne mehka ne trda, ne z mesa ne s kostij, duša je duh, ki ga z očmi ne moremo videti, kakor z očmi ne moremo videti ne razuma ne proste volje. Že zadnjič je bilo omenjeno, da so in bivajo tudi stvari, ki jih človek ne vidi z očmi. Tako človek ne more videti magnetizma, ne elektrike, ne zraka, ne mislij— pa vendar je magnefizem, je elektrika, je zrak in so misli. Pamet nam pravi, da Bog, je, a tudi Boga ne moremo videti, ker Bog je duh, je brez telesa. Če vidiš dim, ki se kadi iz dimnika, boš takoj sklepal: V peči je ogenj, zato se kadi. A ognja ne vidiš; veš pa, da je ogenj, ker ti dim priča. Tako iz razuma in iz proste volje, ki jo imaš, sklepaš, da poleg telesa je v tebi neko drugo bitje, ki se imenuje duša. —
V gostilni je sedel pri steklenici vina neki gospod in prodajal svojo učenost. Dejal je: jaz ne verujem niče^ sar drugega kot, kar čutim in vidim. V svoji navdušenosti je začel na dolgo razkladati svojo učenost. Steklenico je potisnil nekoliko v stran, naslonil se na mizo ter govoril svojemu nasproti sedečemu tovarišu. Med tem časom pa eden izmed navzočih gostov skrivoma seže po’ steklenici tega učenjaka in za njegovim hrbtom izpije vino. Ko se modrijan obrne in za? pazi prazno steklenico, vpraša ves razjarjen: “Kdo mi je izpil vino?” Tu ga vpraša oni, ki je vino izpil: “Kako morete verovati, da vam je kdo vino izpil? Ali ste videli, da vam je kdo vino izpil?” “Ne!” “No, potem pa tudi ne smete verovati, da vam je kdo vino izpil, saj ste ravnokar rekli, da verujete samo to, kar sami vidite.” In izobraženi gospod je obmolknil.
4.	) Nekateri ljudje taje dušo in 'pravijo, da človek misli samo z možgani. Duše ni treba, možgani so vse — tako pravijo. Odgovorimo jim na kratko: Prvič: Živali imajo tudi možgane, zakaj pa živali ne mislijo, zakaj nimajo pameti, zakaj nimajo proste volje, zakaj ne poznajo nobenega napredka? Če so možgani vse, bi morale tudi živali misliti. A živali ne mislijo, čeprav imajo možgane. Drugič: Če so možgani vse, potem bi moral tak. človek biti najbolj ‘kunšten’, ki ima debelo glavo in v njej veliko možganov. Možje z debelimi glavami bi morali biti sami učenjaki, možje z drobnimi glavicami pa sami buteljčki. Pa se velikokrat zgodi, da ima človek majhno glavico, pa je - brihtna. Možgani niso vse! Tretjič: Dokazano je, da vsakih sedem let se človeško telo popolnoma izpremeni. Kakor se koža olupi in pod olupljeno kožo se napravi nova gladka koža, tako izgine s človeškega telesa tekom sedem ldt polagoma vsa snov in se nadomesti s popolnoma novo; tako da človek lahko reqe: Pred sedmimi leti ni bilo na meni niti drobtinice tega, kar imam danes. A vkljub temu, da se v sedmih letih snov človeškega telesa izpremeni, vendar se človek zaveda, da je vedno ista oseba, vedno isti jaz. Starček ve, da je on pri 80 letih ista oseba, kakor je bil kot 12 leten deček. In vendar se je telo starčkovo že šestkrat izpremenilo! Tudi možgani so se izpreminjevali in 80 letni starček nima niti drobtinico onih možganov, ki jih je imel v svojih mladostnih letih. In če so v človeku samo možgani, bi moral ta starček s svojimi prejšnjimi možgani vred vse izgubiti, kar je kedaj vedel in se naučil. Ali vendar starček ve pripovedovati o svojih mladih lqtih vse' tako živo, kakor bi se včeraj zgodilo. Kaj je to, kar se v človeku ne izpremeni, kar ostane isto v mladosti kakor v starosti? To je duša človekova. — Res je, da so človeku za pravilno mišljenje potrebni zdravi možgani. A s tem še ni rečeno, da človek misli z možgani. Če hoče pesnik napisati pesem, rabi črnilo ali tinto; ali s tem ni še rečeno, da pesmi plavajo v tin-ti. Igralec mora imeti harmoniko, da zaigra poskočnice, a ‘viže’ polke niso skrite v harmoniki. Kdor zna — ta zna! Tako tudi duša s pomočjo zdravih možgan pravilno misli, kakor u-metnik le na dobro orodje more igrati lepe skladbe. A tisti, ki igra, je umetnik in ne orodje;, in tisti, ki misli, je duša in ne — možgani.
Anton Sojar.
SREČNI FARMAR.
Želimo, da se profokovanja znanega farmarskega časopisa “American Agriculturist” za bogato leto ameriškega farmarja v polnem obsegu uresniči.
Drobno žito se je povsod dobro obneslo, in če ne nastopi zgodnja slana, če ostane še tri ali štiri tedne toplo jesensko vreme, potem bo tudi debe-lača ali koruza, kljubu zakasneli saditvi dobro uspela.
Srečen ameriški farmar!
Njegovi letošnji dohodki bodo po zadnjem'poročilu o letini, objavljenem te dni v omenjenem časopisu, znašali za tisoč milijonov dolarjev več nego lansko leto. Ta ogromni pomnožek dohodkov povzročijo edinole višje cene za farmarske pridelke, kajti skupna letina v kolikosti zaostane za celih 10 odstotkov za izvenredno letino z leta 1906.
“Farmar ni bil nikdar poprej v tako ugodnem, zdravem položaju kakor danes —- denarno (finančno), družabno, politično in duševno,” je rečeno v poročilu. “Vrednost njegove zemljiške lastnine je precej narastla. Manj dolgov ima kakor poprej, in večje zaloge nego kdaj preje. Pri tem so se tudi njegove potrebe znatno pomnožile. Boljšo živino za pleme išče in kupuje, boljša poljedflska orodja, boljše hišne opreme in boljše blago vsake vrste. Saj je spoznal, da pomenjajo boljša opraya in boljši načini v obdelovanju in v domovanju večji dobiček.
“Letošnja pšenična žetev bo znašala do 625,000,000 bušljev, 150,000,000 buš-ljev manj, nego lani. Koruza obeta letino, ki utegne zaostati za lansko samo za 5 odstotkov, in ki bo štela z dvema ali tremi prejšnjimi letinami med največje v ameriški zgodovini. Ovsena žetev utegne za lansko zaostati za 12 odstotkov, in rž, ječmen, ajda, laneno seme in podzemljica (krompir) bodo dali navadno letino. Sena bo letos mnogo več od lanskega leta. Tudi bo mnogo več jabolk nego leta 1906. Pomnožena vrednost teh poljskih pridelkov na mero bo skupno Vrednost vsacega posameznega pridelka letos znatno zvišala, v primeri s prejšnjim letom.
“Portžitje farmskih pridelkov pa več nego jednako korači s produkcijo. Zaloge na žitu in bombažu po glavah so manjše, nego med prejšnjim desetletjem. Izvozno povpraševanje obeta prodajo za dobre cene za vsak funt prebitečnega mesa, žita, bombaža itd.', ki ga Američani lahko pogrešajo. Ži-
uvažaj oče evropske države imajo le srednje žetve in morajo uvažati več živil, nego povprečno. Znamenito je, da dobivajo letos farmarji dobre cene za svoje pridelke naravnost z žitnega polja, dočim so navadno cene jeseni nizke in šele poskočijo, ko se pridelki večjidel ne nahajajo več v rokah farmarjevih.”
PRIPOVEDKA ZA SOCIJALISTE.
Neki fant je v starem kraju vsako nedeljo v svoji domači cerkvi tlačil meh pri orgijah in si s tem nekaj malega prislužil. Nekega dne se udeleži socialističnega shoda v bližnjem mestu. D*obro se mu je zdelo, ko je slišal pri tem sfiodu, da moramo na svetu imeti vsi jednake pravice iri vsi jed-nake dohodke. “Tudi jaz moram biti jednakopraven z organistom in se moram potegniti za tako- plačo kakor jo ima organist”, — pravi sam pri sebi ter se takoj drugo jutro odpravi k župniku. “No, Peter, kaj boš povedal?” ga vpraša župnik. “Gospod župnik •— začel je Peter—tako ne more dalje iti. Meh tlačiti, to ni nikaka zabava, ampak prav mučno opravilo. Celo mašo moram stati in od truda se potim, za ves trud pa dobim le nekaj krajcarjev. Organist pa lepo sedi pri celi maši in se lepo s prsti igra — pa dobi celih 240 goldinarjev. Midva morava oba imeti jednako plačilo!” — Župnik je takoj slutil, odkod so Petru prišle muhe v glavo, Obljubil mu je, da mu hoče pomagati, če bo le mogoče. — Drugo jutro poklice Petra k sebi ter mu pravi: “Jaz sem vso stvar premislil in takole se bomo zmenili. Zanaprej boš imel z organistom jednako plačo, pa tudi jednako delo. Eno nedeljo bo organist orgljal, ti boš pa meh pritiskal; drugo nedeljo boš pa ti orgljal, organist bo pa meh pritiskal. Jednako delo in jednako plačilo bo za vaju oba. Torej, Peter, prihodnjo nedeljo boš ti orgljal!” Peter se pri teh besedah malo popraska za ušesi, potem pravi ponižno: “Gospod župnik, saj ne. znam orgljati!” — “Kaj ti ne znaš orgljati? Ja, če pa ti ne znaš orgljati, potem si pa ti, Peter, nesposoben za delo or-ganistovo in tudi ne moreš pričakovati take plače kakor organist. Kaj ne da, bo pa ostalo pri starem.” — Ves poparjen je šel Peter domov in je bil zanaprej zadovoljen s plačo, katero je imel doslej. Spoznal je, da na vsak način več kakor on mora zaslužiti tak človek, ki več zna, ki se je več učil in ki je za svoje učenje porabil veliko časa in imel veliko stroškov, predno se je ’zučil.	A. S.
— Rojaki, pristopajte k društvom in K. S. K. J., ki je močna in zanesljiva podporna družba. Pridobivaj nove ude in ustanavljajte nova društva — ter čitajte glasilo K. S. K. J. — sdini list, ki se bojuje že 16 let za vezo in narod slovenski.
— Zavedni naročniki, priporočajte laš list!
Preračunjeno je, da žrtvuje Velika Britanija $150,000 na dan za gledališča.
Kačih i8c na štirijaški jard žrtvuje Pariz na leto za, čiščenje svojih cest in ulic.
Kri, ki prihaja iz srca, potuje sedem milj v eni uri ali 4,292,000 milj v življenju sedemdesetih let.
povprečno traja ameriška ladja samo osemnajst let, dočim britanska la-dija, šestindvajset let. Skandinavske so povprečno najboljše. Trajajo trideset let.
Benetke trdnjava. Stare utrdbe na Lidu so izpremenili v moderne baterije in jih oborožili s topovi, kakoršne so rabili Japonci pred Port Arturjem.
ZEMANOVO “GRENKO VINO

je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
Sjrašna rudarska nesreča na Kitajskem. V Čingtauvu se je zgodila v Fangce-rudniku eksplozija, pri kateri je bilo ubitih 110 kitajskih rudarjev in
dva nemška preddelavca.
Bičanje zamorcev-domačinov je nem ški kolonijalni ravnatelj, državni tajnik Dernburg s posebno naredbo uredil. Ako se sklene zamorca telesno kaznovati, treba voditi zapisnik in zaslišati vse priče, katere domačin zahteva. Izvršitev telesne kazni morata nadzorovati politični uradnik in zdravnik.
Kaj je postalo leta 1907 dražje v Avstriji? Zavarovalnica za nezgode je Zvišala pristojbine za 10 odstotkov. Sladkor je pri centu za 50 h dražji. Milo se je podražilo za 2 K pri centu; podražili so se tudi baker, žeblji, pile in smola. Papir je podražen od 5 do 10 odstotkov, gumi za 10 odstotkov, propka (kork) za 15 odstotkov, niti (cvirn) za 6 odstotkov. Perilo, čevlji in obleke so se podražile. Češki premog je za 6 h dražji, jesih, za 10 odstotkov itd. In vkljub temu še živijo.
Dragocen zemljevid. Princ Wald-burg-Bolfeg-Waldsee. zahteva za dragocen atlas ogromno svoto 1,200,000 mark, in sicer največ zato, ker sta v atlasu dva zemljevida iz leta 1507 in 1516, ki ju je odkril profesor Fischer v knjižnici na gradu Bolfegu. Zemljevid iz leta 1507 je izdelal Martin Valdse-miler iz Vogezov. Na njem je Amerika
II 1 1 II 11 1 1 1 1 1
I
i g
II 1
liiillllljijUlij 1IÜ. (EfEtMimiEUMUHUll
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
598 W.	^»t.
CHICAGO, ILL.
B. ZEMAN,
Kje je najbolj varno naložen denar?
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna tiranih^ . idjljans^oslnje y svoji palači ? Presernovili nlicali
zaupnik v Združenih državah CD A MI/ C A I/O E D ježe več let naš rojak	OAKOLIl
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O.
prvič označena s tem imenom.
Ček za 150,000 dolarjev — ukraden. Nemec Rihard Chalon, ki je služil za kurjača na nekem oceanskem parniku je zadel srečko za 150,000 dol. S čekom in s prihranjenimi novci je prišel v Pariz odkoder je hotel odpotovati v domovino v Nemčijo. Pred odhodom se je seznanil z nekim rojakom, ki ga je pregovoril, da sta šla pit. V neki gostilni je Rihard Chalon zaspal. Ko se je zbudil je izginil rojak, ček in ves prihranek. S pomočjo nemškega konzulata se bo mogel vrniti domov.
Mačka v službi inkvizicije. V Perziji služi mačka za inkvizicijsko sredstvo. Zločincu, ki ga hočejo prisiliti, da prizna svoj zločin, privežejo mačka na goli hrbet. Nato prično neusmiljeno tolči po mački, ki se maščuje za svoje bolečine nad onim, na čegar hrbtu sedi, grize ga in praska, kar more. Čez nekaj časa vprašajo zločinca, če se priznava krivega. Ako taji še naprej se grozna procedura zopet ponovi, dokler krivec ne prizna, kar zahtevajo od njega. Skoro nihče se ne more ustavljati temu mučenju ter se rajši podvrže kazni za resnični, ali samo zamišljeni zločin.
Usoda učenjaka. Svoj čas znanemu učenjaku Louisu Monshofu, 82letnertiu starčku so zaplenili nedavno vso hišno opravo. Skoro celo življenje se je ba-vil z vprašanjem, kako bi se dala v teh niki izkoristiti solnčna toplota. Izumel je 1878 stroj, ki je vzbudil občno pozornost in ki je zanj dobil na razstavi v Bordeauxu prvo nagrado. Ker pa ni imel izum praktične vrednosti, ga tudi ni bilo moči izkoristiti; v priznanje je bil imenovan članom akademije. Živel je nadalje le svoji znanosti, ne videč, da se njegovi ženi mrači duh. Gospodarstvo je propadlo popolnoma, soprogo so oddali v blaznico, staremu učenjaku pa so prodali razen knjig vse, kar je imel.
Številke v ženskih očeh. Nedavno pride neki medicinec ‘k vseučiliškemu profesorju Deneffu v Gentu z novico, da je v bolnišnici neka ženska, ki ima številke v očeh. Debele oči je naredil profesor, potem pa se začel srčno iz dijaka norčevati. No, drugo jutro se profesor ni več smejal. Ko je pogledal čudovitej ženski v oči, je opazil na šarenici (Iris) levega očesa razločno številko 10, v desnej pa 45, obe jako lepo izpeljani. Fotografirali so ti iz-vanredni očesi in s povečalnim steklom je bilo mogoče tudi na slikah o-paziti isti številki. Poizvedovanja so dognala, da ima tudi hčerka omenjene ženske številke v očeh, le da je desetica v desnem, 45 pa v levem očesu. Tako poroča neki nemški list.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. *1.
GEO. LAUTERER,
-----izdelovalci—-
ZASTAV IN REGALU
164-166 E. Madison St.,.	CHICAGO, ILLINOIS.
VSTHAJA ŽE 25 LET.
Mi izdelujemo zastave, regalije obšite
z zlatimi nitmi in svilo, vse delo je ročno.
Izdelujemo tudi uniforme, kape, gumbe in drugo v to področje spadajoče blago.
Blago na ogled vseh vrst.
Ako vaše društvo rabi kaj od teh reči pišite nam predno naročite drugje.
Rojaki, o priliki obiščite
Slox|nskidom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
Prodajom tud: parobrodne listke pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
123 Pine Street,
HIBBING, MINN.
«
K. S. K.
JEDNOTA
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
H. Podpredsednik:................Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
ÍI. Tajnik:................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:.................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec:	....Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Gslobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 12179 Frane Kobilšek, roj 1872, spr. n.
sept. 1907.	Dr. št. 126 članov.
K društvu Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 12180 Jurij Žunič, roj 1889, spr.
11. sept. 1907.	Dr. št. 152 članov.
K društvu sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 12181 Peter Mušič, roj 1888, 12182 Jožef Dežman, roj 1873, spr. n. sept. 1907.	Dr. št. 132 članov
K društvu sv. Jožefa 37, Brooklyn, N. Y., 12183 Janez Osterman, roj 1889, spr.
II. avg. 1907.	Dr. št. 101 člana.
K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 12184 Alojzij Šenk, rjo 1884, 12183 Janez Kamre, roj 1883, 12183 Jožef Zupančič, roj 1877, 12187 Mihael Šega, roj 1869, spr. 11. avg. 1907.	Dr. št. 41 članov.
K društvu sv. Jurija 73, Toluca, 111., 12188 Adam Brnketa, roj 1884, spr. n.
avg. 1907.	Dr. št. 30 članov.
K društvu sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 12189 Jakob Pešel, roj 1889, 12190 Janez Medic, roj 1888, 12191 Mihael Gregorčič, roj 1868, spr. n. sept. 1907.
Dr. št. 36 članov.
K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 12192 Mihael Erdeljac, roj 1888. 12193 Anton Belanič, roj 1887, 12194 Marko Vuljanič, roj 1886, 12195 Pavel Prašin, roj 1882, 12196 Marko Domišič, roj 1874, spr. n. sept. 1907.
Dr. št. 53 članov.
K društvu Friderik Bar. 93, Chisholm, Minn., 12197 Jožef Blatnik, roj 1889, 12198 Franc Čampa, roj 1888, 12199 Franc Škulj, roj 1883, 12200 Anton Plut, roj 1883, spr. ii. sept. 1907.	Dr. št. 54 članov.
K društvu sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., 12201 Franc Avsec, roj 1889, 12202 Anton Avsec, roj 1883, 12203 Anton Besjak, roj 1872, 12204 Jožef Hribernik, roj 1870, 12205 Anton Mlekuš, roj 1865, 12206 Jožef Trupaj, roj 1863 12207 Nikolaj Režek, roj 1862, spr. II. sept. 1907.	Dr. št. 44 članov.
K društvu sv. Treh Kraljev 98, Rockdale, 111., 12208 Alojzij Samec, ,roj 1889, spr. ii. sept. 1907.	Dr. št. 26 članov.
K društvu sv. Jurija 100, Sunnyside Utah, 12209 Martin Deržanič, roj 1870, spr. n. sept. 1907.	Dr. št. 33 članov.
K društvu sv. Jožefa no, Barberton, Ohio, 12210 Franc Šraj, roj 1865, spr. 11. sept. 1907.	Dr. št. 23 članov
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn.,: k društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 10230 Anton Debelak, 4. avg. 1907.	I. dr. št. 130 članov
II. dr. št. 193 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 432 Jakob Doltar, 6. sept. ’07.
Dr. št. 91 članov.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 10248 Franc Drobnič, 10903 Janez
Komoli, 3 sept. 1907.	Dr. št. 182 članov.
K društvu Marije Vneb. 77, Forest City, Pa., 10814 Janez Merzlikar, 2. sept.
1907.	Dr. št. 98 članov.
¡K društvu Friderik Bar. 93, Chisholm, Minn., 10263 Janez Kordiš, 2. sept. 1907.
Dr. št. 50 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 11227 Franc Horvat, 8138 Franc Jernej čič, 9. sept. 1907.	Dr. št. 100 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 10040 Peter Kavšek, 2. sept. 1907.
Dr. št. 130 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 9683 Jožef Kovačič, 7. sept. 1907.
Dr. št. 100 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 8830 Ivan Borkovič, 6. sept. 1907
, Dr. št. 50 članov. Od društva Friderik Bar. 93, Chisholm, Minn., 10472 Franc Hiti, 10264 Jožef Anzelc, 2. sept. 1907.	Dr. št. 30 članov.
¡Od društva sv. Janeza Evang. 63, Milwaukee, Wis., 9833 Mihael Folk, 4976 Franc Remic, 9996 Ludovik Kastigar, 11810 Aijton Goličnik. 2. sept. 1907.
Dr. št. 128 članov.
Od društva Novi Dom 102, Newark, N. J., 10553 Alojzij Mantony, 6514 Martin Mantony, 7. sept. 1907.	Dr. št. 11 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 4066 Andrej Stariha, 2. sept.
1907.	Dr. št. 66 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 8693 Jožef Debelak, 2. sept. 1907.
Dr. št. 130 članov.
Od društva Friderik Bar. 93, Chisholm, Minn., 9394 Jakob Trobec, 2. sept. 1907.	Dr.	št.	30 članic.
IZLOČENI ČLANI:
Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 11232 Štefan Novakovič, 2.
sept. 1907.	Dr.	št.	66 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 7419 Mihael Kalin, 10367 Jožef Trušnik, 10953 Jožef Šimenc, 2. sept. 1907.	Dr. št. 130 članov.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 5238 Jožef Kek, 31. avg. 1907.
Dr. št. 37 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu Matere Bož.	33,	Pittsburg,	Pa., 3361	Ana Andresco,	roj	1884, 3362
Marija Habič,	roj	1870,	spr.	n.	sept.	1907.	Dr.	št.	13 članic.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 3363 Marija Benedik, roj 1883, spr.
11. sept. 1907.	Dr. št. 13 članic.
K društvu Marije Čist. Spoč. 85, So. Lorain, Ohio, 3364 Ana Režek, roj 1865,
I spr. II. sept. 1907.	Dr. št. 23 članic.
K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 3365 Ana Erdeljac, roj 1883, spr.
11. sept. 1907.	Dr. št. 5 članic.
J društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 3366 Marija Tomac, roj 1888, spr. n.
¡ sept. 1907.	.	Dr. št. 21 članic,
društvu sv. Srca Mar. m, Barberton, Ohio., 3367 Felica Lesar, roj 1865, spr. 11. sept. 1907.	Dr. št. 17. članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
Društvene vesti.
o*o^o
Butte, Mont., 8. sept. — Društvo sv. aneza Krst. št. 14 K. S. K. J. je prebavilo svoje navadne mesečne seje— amesto prvi in tretji četrtek v mese-U bodo v bodoče vsako prvo in trejo sredo v mesecu na 37 West Park t.	J. Bezek, tajnik.
— Rojaki, naročujte in priporočujte ‘aš list “Amerikanski Slovenec”, ki je, :°t znano — najstarejši slovenski list Ameriki ter glasilo K. S. K. Jed-‘°te. Čitajte in naročajte se na star in anesljiv list.
Važno za avstrijske in ogrske nabornike v Wis.
C. in kr. avstro-ogrski generalni kon zulat'v Chicagi je odredil:
Avstrijski in ogrski naborniki se lahko zglase v Milwaukee zaradi potrditve v vojake, ne da bi se morali najprej obrniti na Chicago.
Te zglasitve, h katerim je prinesti inozemski popotni list ali poverjeno fotografijo, sprejema g. dr. A. J. Herschmann, 2702 Chestnut-cesta, ob delavnikih od 7.—8. ure zvečer, ob sobotah od 2.-4. ure popoludne ali 7.— 8. ure zvečer in ob nedeljah od 10.— 12. ure dopoludne. S “State Street”-karo se lahko pelje do hiše doktorjeve.
— Katoliški Slovenci, naročite si naš list!
Kako se je neki milijonar maščeval.
Neki baltimorski milijonar je kupil od nekega špekulanta v modernem ko pališču Long Branch v New Jerseyu letovišče v najelegantnejši ulici Maris Avenue. Milijonar je hišo drago plačal, pa se kmalu uveril, da ga je špekulant, ki je imel v kopališču skoro vse vile, grdo ogoljufal. Milijonar pa si je izmislil kruto osveto. Dal je na hišo nabiti napis: “Brezplačno prenočišče za črnce”. Od tega dne se je privalilo v ulico Maris Avenue polno črncev, ki so v letovišču dobili zastonj jed, pijačo in prenočišče. Ker pa elegantni Američani sovražijo in prezirajo zamorce, so vsi posetniki kopališča, ki so stanovali v hišah dotičnega špekulanta, zapustili ulico Maris-Avenue in se preselili drugam, kjer ni bilo zamorcev. Milijonar si od veselja tere roke in se smeja goljufivemu špekulantu.
gnan od hrepenenja po stariših, peš krenil proti Ogrski. Brnska policija je nato 'poslala sliko mladeničevo vsem ogrskim občinam. Sedaj se je pa javila neka žena iz Haraszta iz cipskega ko-mitata, ki je spoznala svoje, pred dvaj sptiini leti ukradeno dete. S sinom se je vrnila vsa srečna na Ogrsko.
nega mila. Cena 25C. V lekarnah. Pošlji znamko za 2c za kosič na po-skušnjo, W. F. Severa Co., Ceda Rapids, la.
Glad in zdravje.
Znani stradajoči umetnik v New Yorku, dr. Tanner, ki je star 74 let in se je proslavil v Londonu s svojim 40 dnevnim postom, ima zdaj konkurenta Van Wilcora, ki tudi strada. Dr. Tanner se čuti zelo svežega in krepkega in zato misli, da bo zmagal on. Postil se je 60 dni in potem je prehodil še peš 3687 angleških milj, pa ni bil baje nič truden. Oba stradalca sta prepričana, da je stradanje zdravo. Dr. Tanner pravi: “Ko bi vsi ljudje manj jedli, se več gibali in bolj vodo pili, potem bi bili zdravniki odveč, jaz pa ne bi zaman pripovedoval.”
Razmere v italijanskih kaznilnicah.
Povsod je znano, da ima Italija najhujše ječe. Na Laškem se sicer vlečejo pravde po cela leta, pozovejo se psihološki in zdravniški izvedenci, govori se o modernih teorijah in reformah, odpravljena je smrtna kazen, toda ječe so uprav barbarske. Ravnokar je vsled poročila komendatorja Doria v zbornici prišlo na dan, da laški kaznjenci stradajo. Dobivajo namreč 600 gramov kruha in en krožnik juhe z rižom ali testeninami; le v nedeljo dobivajo 50 gramov belega kruha več in 73 gramov mesa. Nikjer v Evropi niso razmere tako slabe, še v Rusiji ne.
Prozaičen1 konec romana
se je izvršil zadnjič na Dunaju. V neko restavracijo v Pratru je prišel mlad par, ki si je naročil krasen souper, ki je po jedilnem listku stal gotovo 12 K. Natakarju se je čudno zazdelo, ko je videl, da je dama sama obsedela pri mizi, spremljevalca pa nikjer ni bilo. Že navajen takih dogodkov, je uljudno pristopil k dami in jo vprašal, kje je njen spremljevalec. Dama je odgovorila, da tega sploh ne pozna, da jo je povabil seboj v kavarno; sedaj pa ne ve, kam je šel. Ko je tudi dama hotela zapustiti restavracijo, so jo prijeli in odvedli na policijo. Tu je priznala, da se piše Marija Gentzinger, 19 let stara iz Alzacije. Njen spremljevalec je njen ljubimec, 23 letni risar Ludvig Letsch iz Pariza, ki jo je odvedel od njenih starišev. Iz Alzacije sta prišla na Dunaj, kjer pa nista mogla drugače živeti, ko tako, da sta gostilničarje sleparila.
Iz smrti v življenje.
Iz Budimpešte prihaja zelo tragična vest o lepi in mladi Gizeli Schreiter, ki se je bila “brez upa zmage” zagledala v nekega strojevodjo in se vrgla v svoji nesreči pod stroj, ki ga je vodil njen ljubljeni fant. Dogodilo pa se je, da ni bila Gizela usmrčena, ampak samo težko ranjena in so jo odnesli v bolnišnico, kjer upajo, da sčasoma o-kreva. Dogodilo pa se je tudi, da se je omehčalo srce mladega strojevodje; ob postelji mlade bolnice preseda sedaj cele dni, komaj čaka njenega zdra vja, da jo poroči in popelje na svoj dom.
Zdravniki in politika.
Na Francoskem igrajo zdravniki veliko vlogo v političnem življenju. V sedanjem ministrstvu so trije zdravniki: trgovinski minister Dubiev, prej ravnatelj umobolnice Saint-Pierre v Marsilji, minister javnih del Gauthier i finančni minister Merlon. Ta dva sta bila praktična zdravnika in poleg tega župana, kar se na Francoskem velikokrat dogaja, kakor poroča “Deutsche Medicin. Woch.” Predsednik prejšne ga ministrstva Combes je bil tudi zdravnik. V ministrstvu, ki je pred Combom vodilo Francijo, je bil mornariški minister de Lanessan zdravnik ta pa ni bil praktični zdravnik, ampak si je ogledoval svet kot zdravnik na ladji, potem se je vrnil v Pariš in se bavil z biološkimi študijami.
Policija pod policijskim nadzorstvom.
Hudo razburjena je policija v Bero linu. Stražmojstri, ki imajo 1600 do 1800 mark letnega dohodka, so dobili zadnje dni letak, ki jih poziva, naj se združijo, da si izboljšajo položaj. Na Pruskem pa je tako združevanje prepovedano, posebno ako gre za izboljšanje gmotnega položaja. Policijska oblast je zato takoj začela strogo pre-iskavati, kdo je spisal tisti letak in kdo ga razširja. Našla pa je velike te žave, kajti policisti so bili tako pre vidni, kaor ruski revolucijonarji. Niso namreč podpisali oklica, samo beseda “komite” stoji tam, kjer bi oblast ra da čitala imena. In dosedaj je njen trud brezuspešen.
Romantično zgodbo
poročajo iz Brna. -— Decembra preteklega leta so našli blizu Brna na cesti mladega, komaj 20 letnega moža onesveščenega ležati. Zdravniki so dognali, da je onemogel vsled gladu in utrujenosti. Prenesli so ga v brnsko bolnišnico, kjer je le polagoma okreval. O sebi ni vedel povedati nič druze ga, kot to, da mu je Fran ime, da je bil še kot mali otrok od ciganov na Ogrskem ukraden iz domače hiše in da je z njimi prepotoval skoro vso Evropo, nedavno pa da je ciganom ubežal in
Sčim se bavijo na ruskem dvoru.
Gaston Leroux, dopisnik “Matina”, piše iz Peterburga: Ruska carska rodbina nima sedaj prijetnega življenja. Veliki knez Konstantin Konstantino-vič, ki je pesnik si želi nazaj onih časov, ko je^priobčeval briške pesni in uprizarjal na dvornem gledališču v eremitaži Hamleta. Veliki knez Andrej Vladimirovič izdeluje neko doktorsko nalogo, ker bi rad dobil doktorat prava in se ponašal ž njim na vizitkah. Peter Nikolajevič je zamišljen v bančne špekulacije; on je sedaj glavni akcionar neke družbe za izde lovanje jekla. Jurij Mihailovič se bavi z nabiranjem starega denarja in piše sedaj numizmatiški katalog. Aleksan der Mihailovič piše knjige o mornarici, princ Oldenburški se ukvarja z gospodarstvom, njegova žena pa izdelu je bonbončke za peterburško aristokra cijo. Velika kneginja Olga, carjeva sestra, slika akvarelne slike, veliki knez Mihajlo, carjev brat, pa se igra v parku v Gačini z malo železnico.
Izvenreden lek.
Morda noben drugi taoletni in zdravilni pripravek ni na boljšem glasu za lajšanje kožnih priščev, kakor Seve-rovo Zdravilno kožno milo. To ni samo milo; je nekaj več. To je izvenreden lek v zdravljenju opahkov, ki vnespodobljajo lepoto obličja in prizadevajo lobanjo. Za otročjo kopel, britje, umivanje in za splošno toaleto si omisli Severovega Zdravilnega kož-
VELILA OTVORITEV
------nove slovenske gostilne-
PHOENIX BUFFET
bo v soboto 14. sept. 1907.
Na razpolago bt> dober prigrizek cel dan. GODBA BO SVIRALA.
"Vsi dolorociošli !
Anton Skoff, lastnik,
cor, Ross & Hickory Sts.,	JOHET, ILL.
Javni preklic.
Zdolajpodpisani javno preklicujem in obžalujem, da sem se pred nekaj ■tedni v gostilni pri g. Potokarju na Centre ave. nespodobno obnašal. V resnici jaz nisem mislil z dotičnimi besedami kakega duhovnika žaliti ali pa se iz sv. vere norčevati. Zatorej več kaj tacega storil ne bom. Z bratovskim pozdravom
Chicago, 111., 9. sept. 1907.
Martin Žulič,
član dr. sv. Jurija št. 960 C. O. F.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsny. N. Chicago St.
N6 trpite za reumatlzmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Ea bil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
A Rev. H. W. Freytag, Hamel, 111.
ili Na vsaki stekleničijo AlAnaša varnostna znamka “sidro”.
25 in 50 cent. v vseh lekarnah.
F- Ad. RICHTER & CO.
215 Pearl St., New York.
JOSIP JONTES
801 N. Chicago St N. W. Phone 1213
Priporoča rojakom Yoje dobrozaloženo MESNICO katerej ima ua razpolago najboljše sveže in prekajeno meso.
Dobra portrežba in nizke cene
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111.
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih insteklciiicah.
VSAKDO "VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
910 N. Chicago Street.
JOLIET, ILL.
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAV L JAM O ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
B. BERKOWITZ,
SVOJI K SVOJIM!
Prva in edina slovenska tvrdka v Ameriki.
& Vsih društvenih ^ potrebščin.
John N. Gosar Co.
719 Higli St., W. Hoboken, N. J.
Priporoča se vsem slovenskim društvom za blagohotna naročila n. pr. društvenih zastav, znakov (badges) re-galij, pečatov, gumbov (buttons), knjig, slik križev, podob, itd.
Vsa dela se izvršujejo iz najboljšega blaga in po kar mogoče nizki ceni.
Z bratskim pozdravom
JOHN N. GOSAR CO.
Član K. S. K. J. in J. S. K. J.
NIKJER BOLJŠE IN CENEJŠE.
OIPAGNIJE GENERALE TRANSALANTIQUB
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kozminski, glavni zastopnik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent, 2127 Arc her Ave., Chicago, lil.
Paul Starič, agent, no South 17th St., St. Louis, Mo.	j	A
Na bojišču.
Češki spisal Jan Klecanda. Poslovenil Ivan Rejec.
POSLEDNJA.
(Konec.)
Graščina grofa Cavalcante je .stala »a vnožju hriba svetega Lovrenca, kaki dve uri hoda od Vicenzc.
Bilo je to jedno najkrasnejših bivališč plemenitaških. Za dob fevdalnih je bila mala trdnjava. A tekom stoletij so zvetrele njegove gradbe, ki zdaj niso služile k ničemu, razven da so dajale graščini slikovito lice.
V tem razsežnem poslopju je prebival stari grof s svojo vnučico Er-tnelino, poslednjim otrokom rodbine. Ljubil jo je tako vroče, kakor ume le «led ljubiti vnučko. — Bila je zenica njegovega očesa, jedina podpora in sla j njegove starosti. Živel je le v njej in po njej. S svojo nežnostjo mu je daljšala življenje. Slepi starec je trpel včasi od groznih napadov krča. Vsako razburjenje in vsaki strah sta ga položila na postelj. Otrpnil je. Zvijal se je bolesti, toda ni mogel vsta ti. V takih trenotkih, ko bi vsakdo bil pobegnil od besnečega starca, je sedevala Ermelina pri njem, tolažila ga in podavala mu sile k življenju.
Grof je držal na graščini številno služabništva. Ali ko je počila vstaja, je dovolil svojim ljudem, da bi odšli aa bojišče. Mnogi so ubogali. Ko je pa početkom rožnika šla avstrijska vojska na Vicenzo, da bi pokorila to ognjišče beneške ustaje, tu je izpustil grof vse ostale služabnike.
Obdržal je le jedinega slugo Pietra ifi svojo vnučico Ermelino na graščini. Ostale je poslal, da bi bojevali na gradbah Vicenze.
Bil je to obupen boj, ki je divjal o-koli tega krasnega mesta. Poprej so se Avstrijci že dvakrat prizadevali, da bi dobili Vicenzo, ali vedno so bili odbiti. Odšli so, da bi drugje odbijali glave te stoglave hidre, ki se zove revolucija. Ali kaj je pomagalo po-korjenje cele Beneške, ako se ni mogla dobiti Vicenza, trdnjava, ki je za hrbtom avstrijske armade ponujala varno zavetje vstaškim korom, da bi Je v čas oddiha zopet razposlala na vse strani z razžganimi plamenicami ystaškimi.
Radecki je spoznal, da je pokorje-nje Vicenze neizogibno. Njegova armada ni bila dovolj številna, da bi pokorila vojsko kralja Karola Alberta. Moral se je iznebiti nevarnega sovražnika za svojim hrbtom, da bi lahko vse kore iz Beneškega poklical k svojemu glavnemu stanu.
Bojeval je baš na torišču med Verono in Mantovo. K odločilnemu naskoku mu je manjkalo sil.
Hote prevariti sovražnika, kateremu se za ta čas ni mogel naravnost približati, se je pomikal z vso vojsko od Mantove k Veroni. Tam je ostavil jeden armadni kor, sam pak pospešil z. ostalimi k Vicenzi.
Pokorjenje Vicenze je moralo biti dovršeno prej, nego bi Karol Albert spoznal, da je Verona slabo obsedena. In takrat Vicenza, zajeta z avstrijsko armado od vseh stranij. ni mogla odo-leti. Durando, branitelj obleženega me Sta, je imel dobre vojake, ali ni bilo ?a-nje streliva. Vedel je, da Vicenze ne udrži proti mnogo silnejšemu sovražniku. Njegovi vojaki so mogli Staviti svoja prša za tarče sovražnikovim strelom, ali bojevati niso mogli.
In kakšna usoda je čakala potle nesrečno mesto, ko bi cesarski vojaki, o-pojeni od svoje zmage, konečno stekli gradbe?
Bili ste tu le dve možnosti: ali u-mreti in žrtvovati mesto popolnemu Uničenju, ali predati se in ohraniti bodočim bojem šestnajst tisočev vrlih mož. Blaga premišljenost je zmagala nad neudobno hrabrostjo in častiželj-nostjo. Durando je kapituloval in maršal, boje se, da bi s krutimi pogoji prisili! sovražnika na obupen boj, je dovolil premaganim oditi z vsem orožjem in vojaško častjo. Le jeden težek pogoj je bil premaganim diktovan — namreč vzdržati se skoz tri mesece vsega neprijateljstva.'—
Pokorjeni 'vstaši so odrinili v vzornem redu, podajaje se na jug. da bi ua neutralnih tleh dočakali, dokler ne mine doba primirja. Samo nekateVi bojaželjneži se niso hoteli dati vezati z obljubo svojih vodij in so se oddelili, da bi v gorah vedli dalje drobno vojsko na lastno pest. —
Jedila taka četa je namerila h graščini Cavalcante. Bilo je to proti dogovorjenim pogojem, radi česa je bil takoj poslan oddel vojske, kateri je začel z veliko razgorčenostjo tirati verolomne vstaše. —
Zasledovani so pritekli v pravi čas h graščini. Vojaki so jim bili že za petami. Stari Pietro, ravnaje se po u-kazu svojega gospoda, jih je pustil skoz vrata. Ali zajedno ž njimi so vnik nili v dvor i razgorčeni vojaki.
Zdivjal je boj — kratek, ali besen.
Ustaši so bojevali obupno, vojaki, razzlobljeni s tem, da si niso mogli kakor ostali tovariši ugoditi- v zidovih dobljene Vicenze, niso dajali nikomu milosti. —
* * *
Ste-li že občutili kdaj, kaj je to, biti v temi, slišati okoli sebe glasove krik in ropot, in ne moči videti?
Grof Cavalcante se je prebudil v svoji postelji iz trdnega spanja, v kakršno je vedno padal, kadar je njegova bolezen odnehala.
Zaslišal je strelne poke, zmočen šum, obupne vzkrike — to vse kakor strašno gučanje vihre. Spomnil se je na Vicenzo.
Ali takoj je spoznal, da je bilo bliže. Ni vedel, kaj se godi, toda razbral je, da je bitva v dvorišču njegove graščine.
Izpustil je čuden vzkrik iz grla. Bila je to radost, katero je bojeviti starec občutil ob misli, da je sovražnik tako blizo. Toda razburjenost je o-hramila njegove ude. Hotel je vstati, a ni mogel. Obupno je stiskal krčevito zatvorjeni pesti. Zaman si je prizadeval vstati, nogi mu niste hoteli služiti.
Z dvorišča je zvenel sem še zmeraj hrup bitve.
“Ermelina!” je kričal starec s hreščečim glasom.
Nič odgovora. —
“Pietro, Pietro!” je klical napenjaje vse sile.
Divje tuljenje z dvora mu je bil je-dini odgovor. —
Mrzel pot mu je stopil na čelo. “Moj Bog”, je stokal starec, vijoč roke nad glavo. "Kaj ne smem iti, da bi varoval svoj dom pred sovražnikom? — Ermelina! — Pietro!” — Hrup je tihnil, tihnil in ginil v dalji. Bilo je slišati še le pojedine strele,
—	potem je umolknilo vse.
Starec se je zvijal na postelji v bolestih, toda bolj še ga je trapila grozna negotovost.
Kdo je zmagal? — Kje je bila Ermelina, kje Pietro? Zakaj ne prideta?
—	Hotel je klicati, ali glas mu je odrekel. — Obupno se je valil na postelji. Ruval si je lase, trgal z nohti prša, grizel z zobmi v blazino. Potem je poslušal. Zunaj je bilo grobno tiho, ali ta tišina je bila strašnejša kot grom pušk. —
Nakrat se je začel oglašati ropot, — škripanje in praskanje. Bilo je, kakor kadar se suho vejevje v peči razgore-va.
Starec je mahal po zraku. Čutil je ogenj, spoznaval, da graščina gori. — Zrak je postajal topleji, neznosen. Grof si je otrl pot s čela. Poslednjič se je oprl s silo obupnosti z rokama ob postelj.
Njegov dom je gorel, in on je bil tu prikovan.
Čutil je že, da se okoli njega širi požar. Njegov glas je zanikal v ropotu padajočih tramov.
Naglo je vstal, sile so se mu povrnile. V tem hipu je bil grozen. — Planil je iz goreče zgradbe. Čvrsti vzduh ga je osvežil.
“Ermelina! Pietro!” je klical obupno, razpenjaje nedro.
“Sem, sem!” se je ozval slab glas. Starec je šel po glasu, izpodtaknil se ob nekaj na zemlji. Sklonil se je in otipal svojega slugo.
“Ti si, Pietro? Kaj se je zgodilo?"— “Prišli so naši —”, je stežka grgral umirajoči sluga, “za njimi vojaki, — strli so je, zagnali in zapalili graščino.
—	So proč vsi!" —
"In Ermelina?” je vprašal grof. — “Ne vem!" —
"Govori, govori starec!" je obupno kričal grof. "Ali je bojevala in umrla ž njimi?” —
“Nisem videl nič. Hotel sem k vam, gospod, ali kroglja je ustavila moje korake. -— Ne vem, kje je” —-
“Lažeš, Pietro!” je zakričal grof. “Ko bi bila umrla, bi mi to rekel! Toda ona je pobegnila, pobegnila z Avstrijci. Bil je on med njimi!” —-
"Ne vem, — nič — nič —• tema—” je zastokal sluga.
“Čuješ, Pietro? Ali je bil ta častnik med njimi?” Ali Pietro ni odgovoril
—	bil je mrtev. —
Grof je vstal z zemlje. Vzravnal se je v celi svoji visokosti. Zdelo se je, da je postal orjak. “Ermelina!” je za-huknil, da je od lesov odmevalo. “Moje dete”, — je klical tresočim glasom.
Z razpetima roka, pljujočimi lasmi je bežal naprej k terasi. Bil je podoben brže nekakemu' strahotnemu pojavu nego človeku.
Klical je zopet, toda zaman. — “Torej ‘vendar — vendar!” je bolestno zaječal. “Pobegnila je, zapustila dom svojih očetov, zapustila mene!
—	Šla jez vragom naše svobode.” “Bednica, — nesramna ženska! Pro-
klinjam te —
Onemogel se je zgrudil na tla. Začutil je nekaj pod svojima rokama. Kakor od’ gada pičen se je zdrznil. Bila je obleka, ženska obleka.
Segal je s koščenima rokama po postavi, katera je tu ležala. Otipal je o-bličje.—
“Ermelina! Moje dete, nadeja moja!” je vzkriknil in se,vrgel na truplo. “Ti nisi odšla! Bogu bodi hvala. Ti si tu, — ostala si pri meni, — verna svoji krvi. Ermelina, Ermelina! Vzbudi se vendar, so že proč, —- odšli so. Iz-pregovori, da slišim tvoj mili glas. -— Otvori oči, čutim je na svojem obličju. Torej nisi odšla! In jaz, nespametni starec, jaz sem te klel! Mislil sem, da si šla za njim, za tem tujcem. Da si pozabila na svoje obljube. Ti, Ermelina, moja vnučka, moj angelj!” — Starec se je pregnil k devici in pritiskal razpaljene ustne na njeno čelo.
“Ermelina!” je klical proseče. “Ermelina!” —
Toda ni se prebudila od njegovih poljubov. Začutil je, da je njeno čelo
1 mrzlo kakor led. —
| Obupno se je vzklonil starec in z obema rokama se prijel za glavo. U-mel je vse . . .
Ni se zgrudil na tla, krčevito je mahal po zraku.
j “Mrtva, mrtva!" je kriknil in uničen se' je zgrudil na truplo, j Kakor onesveščen je ležal na tleh. Njegove ustne so poljubljale devičine ustne, roke sta tipali po obleki, kakor bi se hoteli prepričati, da je to ona.— $epetal je njeno ime. —-
Potem se je naglo vzmogel, in, po-sadivši se na tla, je vzel devico v naročje.
“Odšla si mi, ti zlato dete”, je govoril z neizrečeno milim glasom. “Odšla si in pustila tu ubogega, zapuščenega starca. Uničila si vse moje krasne sanje, moje načrte za bodočnost! Hotel sem te narediti srečno, hotel sem ti dati vse, kar more blažiti. Saj si ti poslednja mladika starega drevesa, čegar usehla veja sem jaz! — Ermelina! Kaj ne, da nisi umrla? Izpregovori, samo zašepetaj, in novo življenje vliješ v moje telo. Ne odhajaj mi, — vrni se zopet. Kaj te tu čaka? Življenje polno mika, polno razkošja. Bodeš žena, Ermelina, žena slavnega moža! Bodeš mati, Ermelina, mati najljubeznivejših, nadejnih detet. Bodeš je vzgoje-vala v ljubezni do domovine, povedeš je k slavi. In jaz, srečni starec, bom ti je varoval. Bodem zibal svoje pravnuke na kolenu, kakor zdaj tebe.
In pripovedaval jim bom o tem, ka-1 ko junaški se je njihova mati branila tujcem. On je bil tu, kaj ne, da je bil? Hotel je, da bi šla ž njim, ali ti nisi šla. Rajši si hotela smrt nego izdajo. I Nisi mogla drugače, saj si moja vnučka, si hčerka Italije. In Italija bode velika, imajoča take žene, kakor si ti, moja Ermelina!” —
Starec se je poigraval z devičnimi lasmi, privijal in stiskal jo k sebi, šepetal sladke besede in zadovoljno se nasmihal. Bil je blazen! —
Naklonil je glavo k njenim prsom. Posluša! je. Ni slišal utripanja srca. Bila je torej mrtva.
“Že vem, umrla si, Ermelina! To tu je kri, tvoja kri! In tu rana — pri samem srcu!”
“In jaz sem sam. Poslednji svojega rodu, ne človek več, — le ruševina — spomenik zašle slave. In za menoj tam gori naš dom. Ne bodem gojil vnučadi. Z nama so izmrli Cavalcanti”.
Slepec je skloni! glavo na prša in tiho plakal.
Ni opazil niti, da zaletujejo ven sem k njemu kosi ogorelega lesu, da mu težki dim in gorki zrak kratita dih.
V tem se je oglasil v dalji ropot bob nov, trobljenje poljnic in umerjeni vojaški korak. Biia je avstrijska vojska, ki se je vračala po kratkem od-počitku iz pokorjene Vicenze k Veroni. —
Starec je naglo vstal. Z nadčloveško sdo je vzdignil mrtvo dekle v naročje. Plašno je obračal glavo v to stran, od koder je bil slišal te zvoke. Njegovo obličje se je izpačilo.
“Prihajajo!” je vzkriknil. “Hočejo te mi vzeti! Ali ne dam, ne dam te jim, Ermelina! Poslednje dete doma Cavalcante! Poslednje! — Bodeš po-grebena v domu svojih očetov in tvoj ded bo za grobarja!”
Trdnega koraka se je gnal starec s svojim bremenom po navajeni poti k durim svoje spalnice. Ni se zgrudil, ni izpodtaknil. Kakor bi se mu naglo bil vrnil pogled se je izognil trupla Pietra, katero mu je ležalo na potu.—
Gorki zrak in dim mu je udarjal v obraz, ali starec je, ne maraje za to, spehal naprej.
Izginil je v dimu.
Ogoreli strop nad spalnico je zapra-sketal in z gromovim ropotom zrušil se je doli. Oglasil se je krik — potem je utihnilo vse.
Poslednja člena rodu Cavalcantov sta bila pokopana.
E. Wunderlich Granite Go
804-806-808 N. Hickory St. Joliet, II..
Velika zaloga spomenikov
%
«
h-H
»
O
PS
o
r<
ž;
i—i
ä
—
«
c
tU
0©
■m <
¡2«
%
*<
Nase prodruznice so: v Chicago Bethania and Resurrection Cemetary ' blizu Summit, Cook Co., in Naperville, ! til Chi. tel. 1872. N. W. Phone 499.

toserá tmkteb/s
jígSg^t
TErV/!^ I
= i
ftEGlSTefttfe
Radosti življenja
je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, podjetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste,	^
da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto
kri, ki je vir življenja.	»j*
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem	T
• v
prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le	X
Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno f
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
f
T
t
X
Dober okus.
Dobro prebavljanje, Dobro zdravje.
Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje.
Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Kabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni.
POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, sei: morate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač.	*
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,
CHICAGO, ILL.
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih speci j ali tet ah:
Trinerjsvem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.
2
x**-x*x~X“X~x~x~x~X”X-x-*<~x~x~x~x*X“X~x-xk~x~x**-x~X"X*X"X~:**X“Xkk~x~x~x~x~x*<~x-o
POZOR, ROJAKI!
Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno
Moderno g-ostHuo
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Naprodaj imam tudi 4 hiše in 10 lot poceni.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, 111.
DENARJE V STARO DOMOVINO
pošiljamo:
100 kron za $20.45
SLOV. AM. TISKOVNA DRUŽBA
Joliet, Illinois.
Pozor, Rojaki
Ko pridete v Rockdale je najbolje da se oglasite pri meni, ker na razpolago imam vedno sveže in mrzlo pivo, kakor tudi druge pijače in dišeče smodke. Moja gostilna je v sredini mesta zato se imenuje
Central
Rojakom se priporočam v obilen poset
Ignac Verbich
120 Moen Ave.	Rockdale, 111.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami. .. Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa«
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šinglne vsake vrste.
ANTON NEMANICH,
203-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive,-bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344.

Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi s< pri nas in oglej si našo zalogo 1 Mi te bomo zadovoljili in ti prrh rinili denar.
W. J. LYONS,
Nai Office in Lumber Tard na voghi DESPLAINBS IN CLINTON
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, eu blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif karte ter pošilja denai v staro domovino vest no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone]23l; South Chicaga
E. PORTER BREWING COMPANY
So. Bluff Street,
EAGLE BREWERY
izdelovalci
ULEŽANE PITE
PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Wiener Bier.
Joseph Stukel,
avstr zastopnik.
JOLIET. ILL.
High Life Bitters ali grenčec je najbolj zdrava in najkoristnejša pijača, kar se jih more dobiti v Ameriki. Poskusite ga le enkrat! Oldkontritrestar ali brinovec, slivovec, konjak, bondet rye, zdravilno grenko vino in vsakovrstna vina in viške. Tudi avstrijske viržinke in druge razne smodke, vse union-made. Rojaki, zahtevajte rajši rojakovo blago, ki je ravno tako dobro ali pa še boljše. A. Horwat, Cigar & Wholesale Liquor, 600 N. Chicago st., Joliet, 111.
FILIP HIBLEP
St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
BRIVNIC 0
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca vedno pri roki.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA iN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
"Tlie D. S," lPc, in ‘leerscHanm” 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joiiet ¡lis.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
GOSTILNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nas!
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Kilni pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA $1.00 do $5.00.
FLEXER & REICHMAN N
LEKARNARJA
Cor. Blttff a«d EscUauge Streets
JOLIET. ILL.
C. VV. Brown, preda Robt. Pilcher, podpredi W. G. Wilcox, kaair.
Kapital $100,000.00.
BARBER BtJILDING. JOLIET. ILL. je otvoril svoj nov hranilni oddelek 3. dec. 1906. Uloge po En DOLAR in več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsak» vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je jamčena od vlade Združ držav. Nje trgovina je poslovana po nacionalni bankarski postavi ter se mora podvreči pregledu in eksamino-vanju.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop.
Halo, Johny!
Kje 9t pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš, da je največ zabave v GOSTILNI.
JOHN KOŠIČEK,
590 S. Centre ave. CHICAGO. ILL.
Zviti tihotapci.
Tom Lister je sedel v kavarni hotela “Cecil” v Londonu, ko vstopi mlad, eleganten gospod in sede k njegovi mizi. Predstavi se mu z imenom Jefferson iz New Yorka, obenem povabi Toma, naj igra z njim vist. Tom sprejme vabilo in kmalu se vname med njima živahen govor. Tujec je bil prvič v Londonu in si je hotel o-gledati znamenitosti mesta.
"Kaj pa ste sicer po poklicu?” vpraša Jefferson Toma.
“Slučajno sem sedaj brez posla; pred tednom sem vzel slovo od vojaščine, kjer sem bil podčastnik, iščem si pa primerne službe.”
"Dam vam 100 kron, ako stopite k meni v službo, imeli ne bodete drugega opravila, ko da mi štirinajst dni razkazujete mesto in njegove znamenitosti.”
Tom je sprejel ponudbo z veseljem in nastopil novo službo takoj drugo jutro. Vodil je gospoda Jeffersona povsod okoli, kar je moglo le malo zbuditi pozornost razvajenega Ameri-kanca. Obiskovala sta gledališča, koncerte, sploh vse zabavne prostore velikega mesta.
Štirinajst dni je minilo. Tomu mnogo prehitro. Ko sta sedela zadnji dan pri obedu, vpraša Tom: “Ali že res mislite zapustiti London?”
“Moram v New York nazaj, ako ne dobim zanesljive osebe, ki bi šla tja mesto mene.”
, “Ali ne morete porabiti mene?” v-praša Tom.
“O, da, lahko, toda opravilo ni popolnoma brez nevarnosti,” reče Jefferson in gleda Toma pozorno v oči.
“Toda o tem hočeva govoriti še jutri,” reče čez nekoliko časa.
Drugega dne pride Tom takoj dopoldne k Jeffersonu. Kupčijo sta hitro sklenila.
“Plačam vam 500 kron, vožnjo in vse kar bodete porabili med potjo sem tertja; zato pa morate oddati tale zavojček na naslovljenca, ki stanuje v hotelu “Astorija.”
“Zakaj, pa ne pošljete zavojčeka po pošti, in če je toliko vrednosti v njem pa ga zavarujte", reče Tom.
“Ali ne razumete,” odvrne Jefferson smeje, “da hočem plačati carine? Potoval sem že sam večkrat, toda sedaj mi je' policija na sledu. Ako izvršite stvar dobro, zaslužite lahko še večkrat kaj.”
“Izvršil bom vse po volji,” odvrne Tom, “toda pod kakimi pogoji morem dobiti 1000 kron?”
“Dobili jih bodete,” reče Jefferson. “Potovali bodete jutri, da se odpeljete s prvo ladjo v New .York in ko pridete tja, podaste se takoj v preje imenovani hotel in vprašate po Benjamin Cooperju. Poslal mu bom brzojavno ukaz, da vam izplača tisoč kron in ko pridete nazaj, me dobite lahko ravno v tem hotelu.”
Drugo jutro je prišel Tom na vse zgodaj k Jeffersonu, ki mu je izročil zavojček z opominom, naj dobro nanj pazi.
“Tu imate še malenkost za mojega prijatelja, te smodke, to je posebna vrsta, katero on jako ljubi.”
Nato sta se ločila in Tom se je drugi dan že vozil po Atlantskem oceanu. V začetku se mu je zdela vožnja jako dolgočasna, toda kmalu se je seznanil z mlado damo, pravo Amerikanko, vedno veselo in odkritosrčno; postala sta kmalu dobra prijatelja. Tomu se je zdelo, da mu ure in dnevi kar be-že v družbi mlade gospice.
“Tom”, reče ona nekega večera, ko so se že precej bližali New Yorku,“jaz imam seboj nekaj čipk in drugih takih stvari, za katere bi ne plačala rada carine, toda kakor vidim, bodem morala vseeno plačati.”
“Tako neumni pa vsaj ne bodete!” “Kaj pa naj storim drugega?” “Kakor jaz, kar imam vrednosti, jih bom obdržal v žepu.”
“Toda jaz tega ne morem,” odvrne Tomova spremljevalka smeje, “ali naj dam cel kovčeg v žep!”
Od daleč se je že videlo mesto New York, razsvetljeno od tisoč in tisoč malih lučic. Tomu je postalo pri mislih na carinske uradnike nekoliko gor ko. Ko je priplula ladja v pristanišče, prišli so na ladjo carinski uradniki in polno delavcev, da so odnašali blago raz ladjo. Potniki so se izgubili drug za drugim pod krov, da so bili navzoči pri preiskovanju svojega blaga. Tom se je ponudil svoji spremljevalki, da ji bode pomagal nesti z ladje, toda ta je sedaj izginila. Iskal jo je sicer nekaj časa, ker pa je ni našel, je šel slednjič sam z ladje. Brez vsakih ovir je prišel iz pristanišča, poklical voz in se odpeljal v hotel “Astorija”. Segel je v žep. Hvala Bogu, zavojček je še v njem. Še pol ure in dobil bode 1000 kron.
Med tem se voz ustavi pred hotelom “Astorija”. Tom izstopi in vpraša po Benjaminu Cooperju. Sluga ga pelje v prvo nadstropje in mu pokaže vrata. Tom potrka in vstopi. Ko se pred stavi, ga Cooper prijazno pozdravi in vpraša: “Kako se vam je godilo na potovanju?”
“Izvrstno,” odvrne Tom. “Tu je zavojček”.
V istem trenutku pa se odpro vrata in gospod v spremstvu dame vstopi.
“To je oni človek,” reče ona mirno in pokaže Toma. Bila je Tomova znanka z ladje.
“In tu je vtihotapljeno blago,” reče njen spremljevalec in položi roko na zavojček. “Za enkrat smo vas vjeli.”
Carinski uradnik,—je bil je eden višjih odpre hitro zavojček in pregleda površno njega vsebino; bili so sami dragi kamni. “To je dober lov,” reče, “to bode še draga stvar za vas!”
“Drugega torej ne iščete ničesar tu?” vpraša Cooper. “Potem bi prosil, da se odstranite.”
Uradnik res ni imel nič drugega več
tu opraviti, vzame zavojček in odide s svojo spremljevalko.
Tom stoji kakor pribit.
“Bili ste nekoliko neprevidni,” reče Cooper.
“Spoznal sem jo na krovu,” reče Tom ves pobit.
“Ona je ena najboljših detektivov in vam je sledila gotovo že iz Londona. Vlada ne pozna nikakih stroškov za dobre detektive. Ali imate morda kako smodko zame?”
Tom mu da smodke, katere mu je dal Jefferson.
Cooper pogleda smodke, seže v žep in reče Tomu: “Tu je vaše plačilo,” in položi pred začudenega Toma kupček bankovcev.
“Ali me hočete res plačati? Saj to je še več kakor sem zaslužil.”
“Nikakor ne,” odvrne Cooper med tem ko prereže eno smodko čez pol. Polno krasnih dijamantov se vsuje pred začudenega Toma, ki stoji pri mizi, kot bi ravnokar padel iz oblakov.
“Toda zavojček!” reče Tom boječe.
“Ah, samo steklo,” odvrne Cooper smeje. “Z njim se lahko zabava policija.” ,
00*OKH04340*<H(H04<R40+09
f Za kratek čas.§
So494040++0+0+0®0®0+C
Dober svet krčmarjem.
Gost: “Koliko piva točite na teden, oče krčmar?”
Krčmar: “Ej, malo, malo, komaj po deset veder!”
Gost: “A jaz vem, kako bi lahko potočili po petnajst veder na teden!”
Krčmar: “Prosim vas, povejte mi, kako!”
Gost: “Ako boste ljudem, ki prihajajo k vam v krčmo, točili polne vrčke, a ne tako, da je pri vsakem vrčku za dobra dva prsta menj pijače!”
Različna mera.
Nekdo je imel mlin in krčmo pod jedno streho. Nekega dne mu očitajo pivci, da ima premajhno mero za pijačo, katero jim prodaja. “Nič ne sleparim!” reče jim posestnik; “za kolikor imam v gostilnici premajhno mero, za toliko imam večjo v mlinu, kadar merim vam in sebi!”
Dvojna izguba.
V krčmo pride gost, ki se dobro naje in napije, potem pa se začne tako pogovarjati s krčmarjem: “Ali ste že imeli kdaj gosta, ki vam ni mogel plačati, kar je bil dolžan?” Krčmar: “Seveda sem jih imel, in še preveč!” Gost: “No, kaj pa ste naposled storili s takim človekom?” Krčmar:	“Zgrabil
sem ga in pognal skozi duri na cesto!” Gost: “Poskusite tudi sedaj tako; od srca rad se vam dam vreči iz krčme."
Ne še!
Gostje: “Pijanci v drugi sobi vrišče in razbijajo, da še oglušimo! Dajte jih pometati iz sobe!”
Natakar: “Zdaj še ne; niso še plačali!”
Ne preveč terjati.
V krčmo pride gost ter zahteva vrček piva in golaš. Pivo je dobro, a v golaši .najde košček cunje. Hitro jo natakne na vilice, jezno pokliče krčmarja, pokaže mu cunjo in reče: “Krčmar, kaj ste mi to prinesli?” Krčmar pa odgovori prav hladno: “I no, cunja je cunja, saj vendar ne boste zahtevali da vam morebiti za vaših borih dvajset krajcarjev prinesem celo suknjo!”
Kdo naj ga poje.
Gost: “Oče krčmar! Ta zajec je star vsaj štirinajst dnij, ker smrdi kakor kuga!”
Krčmar: “I no, kaj zato! Snesti se mora, in ali mislite, da ga bom pojedel sam?”
Mera za želodec.
Pivec pade s klopi in zaspi, ker se je preveč nasrkal vina. Ko se vzbudi, vpraša, koliko je dolžan. Krčmar zahteva za šest litrov šest dvajsetič. “To ni mogoče!” reče gost; “moj želodec drži samo pet litrov!” — “To je prav,” odgovori mu krčmar, “zato vam je pa šel šesti liter v glavo!” Gost se nasmeje in plača.
Pobotano.
Bila je nekje procesija. Nazaj grede, oglasi se križonosec v krčmi ter si da postreči po želji. Ko se naje in napije, zapazi, da nima denarja. Vpraša krčmarja, če velja, da mu zastavi križ, katerega je nosil pri procesiji. Krčmar vzame križ, postavi ga v kot a križonosec odide.
Kmet, ki pri sosedni mizi to vidi, stopi pred krčmarja, plača jed in pijačo za križonosca ter vzame zastavljeni križ. Ko je imel krčmo za hrbtom, pra vi križu: “Glej, ljubi moj Jezus! Nek-
f DL WALNUTH
M- SCHUH |
BOLNIKOM NA ZNANJE. .
Stem svarimo vse bolnike kateri se zdravijo pri America Europe companiji, cffc ne padejo na sleparstvo nekaterih zdravnikov in zdravniškim zavodom, kateri proste lažejo da imajo „OROSI“ zdravila in da zastopajo Orosi Laboratorium v Milanu. Samb America Europe Companija ima pravico, pod tem imenom prodajati zdravila. Nazna-nimo tudi, da nismo z nikakoršnem zdravniškem zavodom (Medica] Institut) v zvezi, kakor samo z Orosi Laboratorjom v Milanu, od katerega prodajamo po na vodih naših
zdravnikov zdravila.	__
$500 plačamo za uspešno odsodbo,
tistemu kateri nam naznani ime in naslov od zdravnika ali zdravniškega zavoda katetf se predrzne obljubiti ali prodajati „Orosi“ zdravila.
Orosi zdravila so neprekosliva in najbolša za ozdravljenje I A*
Orosi zdravila so pripravljena po propisib največjih in slavnih zdravnikih ifi profesorjih na svetu, kateri so na raznih tajnih in kroničnih boleznih preučavali škof mnogo let, da so znašli zdravila po katerih se razne teške bolezni za gotovo popolnomfc ozdraviti morejo in take zdravila predpisujejo naši zdravniki od America Europe Companije. - Ozdravili so v teh štirih mesecih od kar obstoji naši oddelek za Slovence že več kakor dva tisoč bolnikov, kateri so trpeli na raznih hudih boleznih in katere večinoma drugi zdravniki niso ozdraviti mogli. Nobeden zdravniški zavod na svetu ni imel tako veliki uspeh, kakor America Europe Co.	f
•"	■	' Kdo Vam more dati bolji dokaz da Vas ozdravi? .
Bolniki zakaj boljujete tako dolgo? Popišite nam dobro Vašo bolezen in vit Vam bodemo poslali zdravila po katerih bodete gotovo ozdravili, kjer naši zdravni* ki Vam garantirajo za ozdravljanje, ali pa povrnejo vsakemu denar kateremu bi naš* zdravila nebi od koristi bila in zato dajemo tudi skoz ta časopis sledeči Oglas.
Jlubeden drugi zdravnik Vam nemore take garancije dati, kjer nikdo Vam nemore tako dobrih zdravil poslati kakor mil Zato bolniki '	pišite takoj, kjer preje ko pišete, preje bodete ozdravili.
Kjer smo prepričani da bodemo Vsakemu v najhujši ali zastarani bolezni gotovo pomagali, zato dajemo tudi sledečo garancijo: Ako Vi 5 dni rabite naša zdravila in se še ne počutite bolje in ne vidite da Val bodo naša zdravila popolnoma ozdravila, pošlite jih nazaj po Expressu plačano s dozvolbo pregledanja in ak® niste porabili več od ene tretinje, povrniti Vam hočemo takoj denar.
I baši po celem svetu ! slavni profesorji.
Tistim kateri trpe na	možkih ali ženskih boleznih!
Mnogi ljudje trpijo na tajnih ali kroničnih boleznih, katere so večinoma od hudih posledkov ak~ s« v pravem času ne zdravijo, zato „rojaki“ Vam svetujemo, da brez kakšnega odlašanja na nas pišete in naši-gospodi zdravniki Vam bodo garantirali da Vas bojo popolnoma ozdravili. Ne verujte nekaterim ljudem kateri pravijo da ta bolezen ni za ozdraviti, kjer ako dobite dobra in prava zdravila, bodete takoj videli dft bodete preje ko si morda predstavljate zopet popolnoma ozdravili. Ravno tako žene katere trpijo na mater niči naj pazijo komu se zdraviti dajo, kjer te bolezni so tudi nevarne in se samo na sistematični način popol^ »"ma ozdraviti morejo.
* s » ZOPET NOVA KNJIGA ZA SLOVENCE! * * -*	1
Samo še kratek čas" in naša nova velika zdravniška knjiga izide, v kateri bodo bolniki najdli vse mo4 jgoče bolezni obširno popisane. Videli bodete mnogo jako zanimljivih slik od raznovrstnih boleznij, kako daj se v človeku razširi in kako da človeško telo propade ako s pusti zdraviti ali pa ako ga je sram bolezen; zdravniku povedati ali popisati. Še nobena Zdravniška Knjiga ni bila tako obširna kakor bode naša, kjet .ta knjiga bode Vsakemu od velike koristi, da bode sam spoznal kako bolezen da ima. Vsaki dan dospejo .mnoga zahvalna pisma ali prostor nam ne dopušča da bi vse oznanili, kar j pa tajnih bolezni pa nikdar t javnost ne pridejo. Mi pošiljamo tudi v staro domovino zdravila in Smo o dravili samo v mesecu Novembra 2 sto 54 uradnikov, oficirjov, učitelje in trgovcev kakor tudi mnogo u Iruzcga stann iz stare domovine to je dober dokaz, da so naši zdravili neprekoslivi in da so prispel- do največjega človeškega znanja.
kateri nam pošljenaslov dobi brezplačno naša malo knjigo, dokler bode velka knjiga izgotovljena.
PIŠITE NA SLOVENSKI ODDELEK:	r
' - AMERICA EUROPE Co. 161 Columbus Ave., New York. ,
Viada* ure aot zjutraj od S. ur* do popotdas 6. ur», Y nedeljo od 10. ure do 1 popoldan.
daj si rešil ti mene,, danes pa sem jaz tebe, in tako sva sedaj ‘kvitT’
V vzgled.
V krčmi je sedelo več gostov, izmed katerih je govoril drug nespodob-neje in bogokletneje od drugega. Nato stopi krčmar, pošten kristjan, v sobo, gre k steni, sname božje razpelo ter ga hoče odnesti iz sobe. Gostje ga osupli gledajo in vprašajo, zakaj misli odnesti križ iz hiše. Kratko in resno odgovori krčmar: “Ne spodobi se, da bi vas ta-le poslušal!”
To je goste zmodrilo! Mirno izpraznijo kupice ter se molče razidejo.
Prehitro veselje.
Slikar: “Oddaste li to sobo?” Gospodinja: “Da gospod! — Deset goldinarjev bo treba plačevati na mesec!”
Slikar: “Dobro! — Vzamem jo!” Gospodinja: “Smem li vprašati, s kom mi je čast govoriti?"
Slikar: "Umetnik sem!”
Gospodinja: “Umetnik? — No, to je lepo! Imam mladega psa pri hiši, tega morate kaj naučiti!”
olio
v
na voglu Scott & Ohio cesti.
•loliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Pitone 318. JOLIET
Denar na podojilo.
Pogojujemo denar na zemljišč pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Sclioenstedt
"Posojuje
denar proti nizkim obrestVfa. Kupuje in prodaja
zemljišča.	’Ki
Preskrbuje zavarovalnino za
posestva.	'1
Prodaja tudi prekomorske vožnt listke.
COR. CASS & CHICAGO STREET.
I. nadstropje.
ČISTIMO OBLEKO.
Mi čistimo, gladimo in barvamo moške, ženske in otroške obleke dobro, hitro in ceno, ter isto razvažamo po vsih delih mesta.
Naše delo je izvrstno storjeno za prav mal denar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W 488. Chicago 489.
ANA VOGRIN,
603 Bluff St., Joliet, N. W. tel 1727
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam.
Ant. Kmncic
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Roiakom se toplo priporočam.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Zelika zaloga vsakovrstnih barv, olje' in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvar ska dela ter obešanje stenskega pa pirja po nizkih cenah
Chicago telef. 2794 wLß telef.N e2 7..
Ustanovljena 1871.
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. jOSEPH STEPHEN, podpredsednik C. H. TAL COTT, blagajnik.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše me-,0 po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše mesa Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in ooskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531. N. W. Phone IllJ
ROJAKOM
priporoča m svojo
Gostilno,-PKJ
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
-jArrt. SikiofT,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	Joliet.
BRAT-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::::
Velika zaloga. Nizke ctiie.
.104 Jefferson St., blizu mosta.
S. HONET,
KROJAČ
918 North Chicago St., Joliet, Ili
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
Iz slovenskih naselbin.

Kansas City, Kans., 10. sept.—Slavno uredništvo! Blagovolite priobčiti nekoliko poročila iz tukajšnje naselbine v Vašem nam cenjenem listu Am. Slovencu.
V	imenu vseh tukajšnjih Slovencev izrekam srčno hvalo Rev. John Kranjcu, kateri se je toliko trudil za našo tukajšnjo naselbino s tem, da je nas osebno obiskal in ogledal naše razmere. Velevažnega pomena za tukajšnjo slovensko naselbino je to, da dobimo slovenskega duhovnika, katerega je č. g. J. Kranjec nam naklonil. Zato mu kličemo v zahvalo za storjene nam dobrote: Bog živi mnogo let našega duhovnega vodjo K. S. K. Jednote!
Nadalje izrekam iskreno zahvalo A-merikanskemu Slovencu zato, ker nam je tako umetno vse tiskovine izdelal, da res je njegovo delo hvale vredno; posebno pa hvala za lep natis naših pravil. Zato pa brati in sestre naše slavne Jednote, aka želite dobro in u-metno delo, kar se tiče tiskovin, vam svetujem naio slavno tiskarno Ameri-Jcanskega Slovenca. Ne priporočam ga .Vam samo zato, ker umetno in poceni izdeluje nase naročnine, ampak Judi za to ker nam je takorekoč naša slavna Jednota kakor dobra mati, a Amerikanski Slovenec pa kakor dober •oče, kateri nas uči vse kar je dobro in prav, a sovraži pa vse kar je hudo. Res hvalevreden list.
Nadalje vljudno prosim vsa podrejena društva K. S. K. Jednote in J. S. K. J. i ktera še niso listkov odkupila,ktere sept. t. m. ker dne 20. sept. se zaključi sem jim poslal, da naj odkupijo, če je mogoče, ako pa ne, naj blagovolijo mi listke poslati nazaj najkasneje do 20. na dne 29. sept. kakor sem omenil v račun, in srečkanje zlate ure se vrši na dne 29. sept. Kakor sem omenil v prošnjah. V začetku oktobra bom priobčil vsa tista društva v dopis A. S., katera so listke odkupila in koliko smo denarja prejeli. Bog povrni stotero vsem, kateri so radodarnega srca za božjo čast!
V	sklep mojega dopisa pozdravljam vse brate in sestre K. S. K. Jednote in J. S. K. J., tebi pa, mili nam list Amerikanski Slovenec, želim, da se tvoja, moč še stotero pomnoži, tako da bi bil vsak član in članica slavne Jednote tvoj naročnik.
Peter P. Šterk, Kaw Point.
gih rojakov in rojakinj, ki ga še niso videli, a vsejedno imajo spoštovanje do njega, akoravno je N. D. tako udrihala pa njem, pa še sedaj se zaletava kakor jedno pobito veho, akoravno g. Hribarja ni v Clevelandu. Le tako naprej, N. D., saj papir ni kriv in kakor tudi dotičnik ni vsega kriv, o katerem se piše, namreč g. Hribar. Res obžalovanja si vreden, ako to misliš, da je g. Hribar kriv, da nimamo slovenske fare. Samo napravi jo, potem nam gotovo da škof slovenskega duhovnika, saj Hribaf ni poslan za slovensko naselbino: ampak škof ga je poslal v mestno faro med Irce in Nemce, toliko v pojasnilo, ako še ne veš. Da so Nemci odpadli od fare in da prosijo svojega duhovna, je to samo izmišljeno in sovraštvo zoper Hribarja. Za kar sedaj vem, še g. Hribar ni bil nobenemu v pokoro, in kakor tudi nesreče še nobenemu ni naredil; ako je pa kakemu rojaku kako krivico naredil, naj potem da v časnik, da se bodemo potem vedeli vsi tukajšnji rojaki ogibati. Dotičnik naj se v drugo podpiše s polnim imenom, in ne staviti se za krinko.
K sklepu mojega pisanja pozdravljam vse brate K. S. K. J. in tebi, Am. Sl., želim obilo vspeha in predplačnikov.	Jos. Podpečnik, Box 225.
Barberton, O., 9. sept. — Slavno u-nedništvo, prosim blagovolite mi natisniti par vrstic, v katerih hočem sporočiti nekoliko o našej slovenski naselbini.
Kar se dela tiče, ga je za pridne roke vedno dosti, Tudi zaslužek je še dosti primeren. No, ako bi le ne bjlo tako drago, pa kakor se sliši, bode še vedno bolj.
Kar se pa tukajšnjih rojakov tiče, so pa vsi jako različnega mišljenja. Tudi društva imamo tri, dve katoliški in eno narodno, no, pa ako bi bili složni, bi bilo lahko samo jedno, namreč društvo sv. Martina št. 44 J. S. K. J., katero je bilo prvo ustanovljeno, in sedaj kakor se vidi bode to prvo razpadlo. Vzrok je seveda to, ker je preveč svobodomiselcev vmes, kateri se ne brigajo za društvo sv. Martina, ampak ga hočejo čisto zatreti, da bi potem mogli reči: “Sedaj smo prišli do cilja, zmaga je naša. Narod—no društvo napreduje.”
Zatorej bratje pri društvu sv. Martina št. 44 J. S. K. J., postavite se na noge, in nikar se ne pustite pod nogami teptati svobodomiselcem! Vzdržujte društvo katoliško, kakor je bilo pred jednim letom, ko še ni bilo teh propalic vmes. Umestno bi bilo, ako bi tudi J. S. K. J. vkrenila v tem zmi-slu, kakor je K. S. K. J., namreč da bi se nobeden član ne mogel sprejeti ako je dotični član pri Narodnem društvu. Razvidi se sedaj v Narod—nem glasilu, kako versko reč zametujejo, a prišel bode čas, ko se bodo spoznali, ampak bode prepozno.
Oprostite mi, g. urednik, ako še nekoliko odgovarjam nekemu rojaku v Barbertonu, O. Bral sem dopis v N, D. z dne 4. septembra t. 1., kateri je bil pisan iz Barbertona, O. Neki rojak pod imenom J. K. se zaletava v Rev. Hribarja, namreč da je g. Hribar prava pokora tukaj za svoj narod, in da je Hribar vzrok da nimamo slovenske fare. Res je, da sem jaz in še neki drugi rojak hodila pred dvema leti od hiše do hiše in popisovala tukajšnje rojake v svrho, ako bi mogli vsta-noviti slovensko faro. Ali žali Bog, komaj jih je bilo polovico, kateri so si želeli svojo faro. Tudi na škofa smo se obrnili, ako bi mu bilo mogoče, da bi nam poslal slovenskega duhovnika, ampak on ni imel ob tistem času nika-kega na razpolago, da bi nam ga bil poslal, in pri tem je do danes še pri starem ostalo, namreč da nismo naredili ne fare in ne dobili duhovnika. Ali je mislil dotični rojak sam vstanoviti faro v par letih? (Res škoda, ako mu je Hribar obranil.) Ali mu je škof sam pismeno (mogoče ustmeno) naznanil, odkod bomo duhovnika dobili? Naj dotični rojak tudi to naznani, kedo mu je vse to naznanil, da se potem tudi jaz nekoliko prepričam. Da se pa dotičnik nad g. Hribarjem jezi, je obžalovanja vreden. Mogoče dotičnik še g. Hribarja videl ni, akoravno je Hribar že nad jeden, mesec tukaj. (Ako bi ga pa rad videl, pojdi k službi božji in tam ga lahko vidiš.) Dosti je še dru-
Allegheny, Pa., 8. sept. —- Slavno u-redništvo A. S., prosim malo prostora v nam priljubljenem listu.
Naznanjam, da je tukaj umrl dne 3. avgusta rojak Matija Piršič. Vzrok smrti je bilo vnetje v možganih vsled vročine. Pripadal je k društvu sv. Roka št. 15. K. S. K. J. Dne 6. t. m. mu je naše društvo priredilo lep pogreb, katerega se je udeležila večina društvenikov. Imenovani rojak je prišel v Ameriko šele pred nekoliko meseci in pri društvu je bil samo en mesec dni. Imenovani rojak je delal še dne 31. julija, in ko je prišel domov, je tožil materi, da se slabega počuti; potem se je vlegel in ni več vstal in že 3. avg. je izdihnil svojo mlado dušo.Bil je star šele 18 let. Doma je bil iz vasi Nova Sela, občina Banjaloka pri Kostelu, okraj Kočevje na Dolenjskem. Tukaj zapušča žalujoče starše, enega brata in eno sestro, in še v starem kraju nekoliko bratov in sester. Naj mu bode lahka tuja zemljica!
Torej rojaki, tu imate lep vzgled, kateri niste še pri nobenem podpornem društvu. Pristopite h kakemu slovenskemu društvu in k naši slavni K. S. K. J., ker ona uteši mnogim materam solze.
Nadalje naznanjam, da je naše društvo imelo spoved 17. avgusta in 18. skupno_ sv. obhajilo. Točno ob osmi uri so se društveniki zbrali v dvorani na 57. in Butler cesti, nakar smo odkorakali skupno v cerkev. Ker je naše društvo sv. Roka št. 15. K. S. K. J. kupilo kip sv. Barbare in darovalo cerkvi Matere Božje v Pittsburgu na zgoraj imenovani cesti, je bilo obenem tudi žegnanje kipa. Da bo še lepša slavnost, je naše društvo preskrbelo lepih cvetlic za ozaljšanje oltarjev, katere stanejo $12. Kip stane $36.90. in peta sv. maša $5, torej skupno $53.90.
H koncu pozdravljam vse rojake po širni Ameriki; tebi, glasilo naše slavne K. S. K. Jednote, pa želim veliko predplačnikov. Jurij Vovk, II. tajnik, 34 Villa St.
ko zadobi dobro zdravje. Gibanje v svežem zraku, znojenje brez poznejše mrzalice, spanje v dobroprezračeni sobi, zmernost v jedi in pijači ter prili-čen popitek Trinerjevega ameriškega zdravilnega grenkega vina, najboljše rastlinske tonike, napravi vsakoga krepkega, zdravega in srečnega. Znano je, da ima Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino poseben učinek na slab želodec in pokvarjena čreva; da krepi te organe in jih privede k zdravi delavnosti; da čisti kri in čvrsti celi telesni ustroj; da krepča živce in mehča mišise; da je izdatno v vseh prebavnih težavah. V lekarnah. Jos. Triner, 799 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Čistost zajamčena po U. S. Serial No. 346.
— Imenik naročnikov na Amerik. Slovenca se je v zadnjem času jako pomnožil. To kaže, da se naš narod čedalje bolj zaveda svojih dolžnosti, da se naročuje na zanesljiv slovenski list, ki prinaša največ novic iz raznih naselbin, katere sme citati vsak — od starčka do nežnega otroka. Toraj je “A. S.” list v resnici za vsacega Slovenca.
Znižane cene mesa.
Meso sveže in suho, kakor tudi ko-
koši. Mlade race, funt po 	 Fini petelini, funt po	 Kokoši funt po 	 Piščeta in “Spring chickens	
Sveža reberca, funt po		
Domače jeterne klobase, funt po 9«	
Suha rebra, funt po			IIC
Kislo drobje, funt po 		
Sveže drobje, funt po		
Pridite in se prepričajte. Ako ne kupite pri nas trpite zgubo vi in mi.
GRAHEK & FERKO,
207 Indiana Street,	Joliet, IH.
Henrik H. & Menno H.
S TASSEN
Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR

Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti n> .am in boleznim.
tj e vsakovrstna v notarsko ko spadajoča pisanja.
angleško.
Taylorville, 111., 8. avg. — Slavno uredništvo A. S., moja naročnina je potekla in jo zopet vnaprej plačam, ker list mi dopade, da me obišče vsaki teden.
Naznaniti pa moram rojakom po širni Ameriki, da naj se ogibljejo mojega polubrata Jožefa Maček, doma iz vasi Čev ica h. št. 42 pri Dol. Logatcu. V Ameriko je prišel dne 31. maja t. 1. Že popred kakor je stopil na zemljo, je že začel slepariti. Meni je pisal, da naj mu pošljem deset dolarjev, da ga ne vrnejo, in da ima listek plačan do mene. Jaz sem mu poslal in potem je odšel v Sparto, Minn., ne da bi se mi oglasil, kje da stoji. Pisal mi je Miha Jerina, da je odšel od njega, ne da bi mu plačal hrano, in se ne ve nič, kam da je odšel. V starem kraju je enega iztepel tako hudo, da ni upanja, da bi kdaj ozdravel; zato je moral zapustiti Stari kraj, kjer ga čaka precej velika kazen. Zatorej ogibljite se ga, rojaki, tega zvitega tička,
Konečno pozdravljam vse rojake po širnej Ameriki in tebi, vrli list, želim pa obilo uspeha in predplačnikov.
Matija Maček, R. F. D. No. 4.
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, 111.
Cleveland, O., 31. avg. — Vsled enoglasnega sklepa pri seji delniške družbe “Nova Domovina”, bode od sedaj naprej izostala nedeljska številka in list bode redno izhajal vsaki dan iz-vzemši nedelj.	N.	D.
Calumet, Mich., 6. sept. — V ponedeljek se je poročila Miss Agnes V. Ruppe, hči trgovca Peter Ruppeta, z Ralph L. Polk-om Jr. iz Detroita. Ta je član velike tvrdke, ki se peča zlasti z zalaganjem mestnih direktorijev. Po roka se je vršila v župnišču irske cerkve Presv. Srca na Hecli, ker je ženin protestant.	Gl.
Srečen otrok.
Vprašajte svojega mesarja ca

ROJAKI SLOVENCI!
Verjemite samo resnico katere nikdo z lažmi in obrekovanjem premagati ne more, pa naj pripoveduje kar in kolikor mu drago. Neovrgljiva resnica pa je, da je COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE edini zdravniški zavod v Ameriki,
v katerem prvi svetovni zdravniki in profesorji posebnim modernimi načinom zdravljenja zdravijo vse bolezni bodisi akutne ali zastarele (kronične), kakor tudi vse
__ bolezni možke ali ženske. Temu dokaz so stotine hahvalnih pisem
in slik, s katerimi se rojaki primariusu tega zavoda zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje, izmed katerih radi pomankanja prostora tu samo nekaj priobčujemo;
Ozdravljena bolečin v trebušni votlini ter prebadanja v hrbtu in nogah
Marija Dolenc
Trnje, Gorenjsko, Kranjsko
Cčnjeni Collins Medical Institute!
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko in se zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali ker jaz sem sedaj popolnoma zdrava, ker sem mislila, da ne bodem nikdar več.
Se vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočam ter Vam ostajam Vaša hvaležna rojakinja.
Maria Dolenc
Ozdravljen bolečin v rebrih,slabega teka in slabosti celega telesa
Nikolaj Vučekovič
Danilov grad
Motenegro
Ozdravljen od dolgotrajnega reumatirma in prebadanja po kosteh ter živčne bolezni.
Mike Novak
1258 Mohlen Ave. Pueblo, Colo.
Ozdravljen, od reumatizma v rokah in nogah.
John Trebeč
Box 196, Tercio, Colo.
Ozdravljen bolezni na očeb
John Polanc
Box 151 Rock Springs, Wyo.
v
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter Vam je treba zdravniške pomoči, obračajte se edino le na ta najstarejši, naj zanesljivejši, in najboljši zdravniški zavod, ako hočete v kratkem in zanesljivo do kraja ozdraviti. Točno in brez sramovanja opišite vse Vaše znake in uzroke bolezni, naznačite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen i. t. d. ter pisma naslavljajte na sledeči naslov.
The COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE,
140 West 34tli St.,	New York, TV. A -
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog.
The Joliči National M.
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,00 0.00
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
.TELEFON 2252.
ioia N. Broadway..JOLIET, ILL.
J. IP. KING-
Lesni trgovec.
Cor. DesPlaines in Clinton Ste. Oba telefon 8. Joliet.
Pozor, Rojaki!
Naznanjamo, da smo otvorili
GOSTILNO.
v katerejbodemo točili fino Citizens pivo, žganje in vino.
JOHN MAHKOVEC 00.
208 Jackson St.
Math. Stefanich, Manager.
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, 1151 N. Broadway, Joliet, 111.
POTREBUJEMO 50 IZKUŠENIH premogarjev. Stalno delo. Rabimo nekaj ljudi za otvoritev dela plača se na dan. Tu ni težave ne sitnosti pri delu. Pridite preč. Wenona Coal Co., Wenona, 111.
POTREBUJEMO 12 NAD 16 LET starih deklet. Lahko delo, dobra plača. Več pove: Carrier & Low Box Co., Rockdale.	3t. f
— 115 let star delavec živi v Vitnici pri Zvorniku. Piše se Radojevan Spa-sovič. Hodi brez palice ter ima izvrsten tek. V celem življenju ni bil nikoli bolan razen enkrat, ko ga je tresla.mrzlica.
Slovanski tvorničar društvenih od znakov (badges), regalij, kap, bande: in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujet» kaj za društvo. Pišite slovensko. K» tolog na zahtevanje zastonj.
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. ADLER & CO.
112 Exchange St. JOLIET, ILL.
Srečnega imenujemo onega otroka, ki je rojen krepkorasel, ki ima zdrave starše. Ampak ne mislimo, da so nesre govske cen.*., čni drugi, ki so podedovali slabo telesnost in ki doraščajo v' šibke može in ženske. Vsak moški in vsaka ženska, najsi bo še tako slabe telesnosti, lah-
Collins Street Wine and Liquor House
Žgane, galon po $1.75, $2, $2.50, $3, $4, in $4.50.
Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $2.
Prodajamo na drobno za nizke tr-
G. W. KEIBER, Manager
1043 COLLINS ST.
N. W. Phone 999. Chicago 2893.
fe3T*Naj večja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani 1
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestnje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
85,105,396 kron,
in sicer znašajo med drugimi zakladi:
.	-	* Zemljeknjižno zavarovane
, terjatve.........37,877,422	K
■fr-	*	Posojila občinam in korporacijam ........................... 1,979,582	K
Menice............. 738,000	K
Vrednostni papirji. 32,977,286 K
■ „ ¡.j	Vrednost hiš v Ljubljani,	.
“*■	Trstu in Dunaju ter
graščin ........ 2,920,893 K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je odmenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem.