Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemS nedelj in praznikov.
List slovenskih delavcev v ^Ameriki
Georgia".
ZOPETNA POMNOŽITEV VOJNE MORNARICE Z NOVO, VELIKO OKLOPNICO.
Včeraj so spustili v morje bojno la dijo "Georgio". Veljala je $3,590,000.
SLAVNOSTI V BATH, ME.
Bath, Me., 12. okt. Vojno ladijo oklopnico "Georgio", ktero so zgradili v ladjedelnici Batli Iron Works so včeraj spustili v morje. Tozadevna slavnost vršila se je ob 1. uri popolu-dne. Udeležilo se je slavnosti vse polno delegacij državljanov iz države Georgije, <]x> kterej so ladijo krstili.
"Georgia" in vojna ladija "N braska", ktero so pred par dnevi izpustili v morje v Seattle, "Wash., stn izdelani po jednem in istem načrtu, po kterem bodo zgradili tudi oklop-nice "Virginia", "Rhode Island" in "New Jersey".
Na Geoigiji je 50 topov vseh vrst i.^ štiri torpodne cevi. Ladija bode prevozila po 39 vrst na uro.
"Georgia" je dolga 435. široka 76 in globoka 26 čevljev ter je veljala $3,590,000. V skladišče za premog je mngiK«e vkrcati 1900 ton premoga. Na ladiji imajo tudi stroj za izdelovanje sladke iz morske vode, kakor tud stroj za izdelovanje ledu. Na bode ukreanih 700 mornarjev.
njej
VOJAŠKA DISCIPLINA.
Poslovanje vojaškega sodišča.
Washington, 11. okt. Glavni av-ditor naše vojske, general George B. Davis poroča v svojem letnem poročilu, da je imelo vojno sodišče v mi-nolem letu opraviti z 4249 obravnavami, ali 1026 manj, nego leto popre-je. Znižanje obravnav je znak, da se je vojaška disciplina izdatno izboljšala. Vzrok temu je pa tudi ta, da je bilo minolo leto na Filipinih bolj mirno nego prejšnja leta.
Vojno sodišče je sodilo trideset častnikov; v dveh slučajih sodba n. bila potrjena in štirje častniki so bili oproščeni. Število obsojenih vojakov je znašalo 3S97, v 46 slučajih niso bile sodbe potrjene in 311 vojakov je bi!.> oproščenih. Devet častnikov je bilo odslovljenih. Končno je bilo tudi 2056 vojakov odslovljenih iz službe.
Jubilej cubanske revolucije.
Havana, Cuba, 11. okt. Včeraj sotu-kaj slavili 36. obletnico prve cuban-ske revolucije in gesla: "Neodvisnost ali smrt". Povodom ljudskega praznika so bile vse trgovine zaprte. Praznik so slavili po vsej republiki.
Velik požar.
Shenandoah, Va., 10. okt. Velik del tukajšnjega mesteca, ktero šteje 2000 prebivalcev, je zgorel. Med razdejanimi poslopji sta dva hotela.
Nesrečen slreL
Brof>kfield, Mass., 11. okt. Trinajstletna Frmnciis W. Newcombova, ktero je včeraj po naključju 141etni Irwin'-, Mundel z strelom ranil, je danes umrla. Mirndell je bil na lovu v pet nfilj oddaljenem gozdu, kjer je streljal na veverice, dočim je deklica nabirala kostanje. Po osodepolnem strelu hi-tel je Mundel 1 k očetu deklice, mu • i.:' svojo .puško in ga naprosil, naj ga ustreli. Ker dekličin oče tega ni hotel storiti, tekel je deček domov in se je na pragu onesvestil. Od tedaj naprej se deček vsled žalosti le malo zaveda.
Paynejev naslednik.
Washington, 11. sept. Predsednik Roosevelt je imenoval prvega pomožnega poštnega ravnatelja Roberta I-Wynneja generalnim poštnim ravnateljem. Vsled tega je prišel Wynne v belo hišo, kjer mu je predsednik naznanil imenovanje. Popoludne je položil uradno prisego.
V vladinih krogih trdijo, da ostane Wynne le toliko Časa poštni minister dokler se volitve ne končajo, na kar prevzame mesto Cortelyou, kteri vodi sedaj volilno borbe za republikansk
BITKA FBI YENTAJU.
-o-
Severa© od Liaoyanga vnela se je splošna bitka. Rusi prepodili Japonce od reke Škili; Karo-patkinova vojska stalno napreduje za umikajočimi se Japonci.
JAPONSKA VLADA ODPOZOVE MARŠALA OYAMO RADI NEZMOŽNOSTI. POVELJNIŠTVO PREVZAME GENERAL NODZU. — PRED PORTARTHURJEM RAZLETELA SE JE JAPONSKA VOJNA LADIJA. 300 MRTVIH.
Mukden, 12. okt. Krvava bitka se
bije sedaj kacih 6 milj severno od železniške j »staje Yentaj. V nedeljo so Rusi napadli Japonce ter jih pognali na vsej vrsti nazaj, prekoračili reko Stili in se približali Yentaju za tri milje. Japonci so na to dobili pomoč, vsled česar so ruske prednje straže odšle nazaj. Boj je trajal ves dan in vso noč. Včeraj zjutraj so se Rusi vrnili in ponovno prekoračili rek.*, podili Japonce dve milji daleč proti jugu Ln jih tam napadli. Ob vsej vrsti divja g^osen bofl" (med topništvom. Izid bitke še ni znan.
Reval, 12. okt. Baltiško brodovje je včeraj odplulo v Libavo, od kjer odpluje dne 14. oktobra na Iztok in hode plulo dne IG. t. m. po danskem vodovju.
London, 12. okt. Iz Shanghaija se brzojavlja, da bode japonska vlada odpozvala generala Ovama in da bode general Nodzu prevzel vrhovno po-veljništvo. Ovama je namreč že povod* >in prve bitke pri Liaovangu odredil, da se mora vsa japonska vojska umakniti. Proti temu je pa general Nodzu protestiral. Na to so Ja onci napad obnovili. Pri tem je bil ves 20.
VOJNA ZVUAČA. (Japonci postavljajo na morju luči, na ktere naj bi Rusi streljali, misleč, da so vojne ladije.
Mukden, 12. okt. Nek poročevalec Ass. Pr." poroča: "Obiskal sem več ranjencev, kater so poslali semkaj iz bitke. Za sedaj mi ni mogoče poročati podrobnost" bitke, toda vojaki z kterimi sem govoril, so brez izjeme boljše volje, nego so bili oni, koji so bili ranjeni, ko smo se vračali iz Liaoyanga v Mukden. Vsak pojedini je uverjen, da zmagamo in čete zahtevajo boje, da se vojna konča, toda nijeden ne misli iti domov Irugače, kot zmagovalec. Vojaštva imamo dovolj in vsak posameznik je zatrdno sklenil, da uniči Jajponee. Petrograd, 12. okt. Ruska vojska Mandžuru stalno napreduje pro*" jugu, dočim se Japonci redno umikajo.
Japonska fronta se je vsled ruskih napadov izdatno pomanjšala. Ko se Japonci zopet zbero, bodo pričakoval* napada. Ako hočejo Rusi zmagati vršila se bode zadnja odločilna bitka goratem trikotu med yentajskimi rovi, Liaoyangom in Sykwantunom, kjer so Japonci utrjeni.
General Kuropatkin dobiva nebroj brzojavnih čestitk iz vse Rusije.
Petrograd, 12. okt. Vroči boji, kateri se vrše severno od Yentaja in katere vrše le Kuropatkinove prednje straže, dokazujejo po mnenju vojneg; ministerstva, da se splošna bitka še ni vnela. Uradna poročila o pozicijah raznih korov dokazujejo, da vsa vojska še ni v bojnem redu. Sedanji boji so najbrže posledica protinapada, kte-rega so Rusi na vsak način pričakovali, kajti le tako zamorejo Japonci rusko napredovanje začasno vstaviti.
Sedanja Kuropatkinova premov; mora Japonce prej ali slej prisiliti, umakniti se v utrjeni trikot, med Yentajem, Liaoyangom in Sikwantu-nom, kjer se bode vršila odločilna bitka jesenskega bojevanja. Luka Vinkov bode krnalo zamrznjena, dočim so po zimi pota slaba, tako, da bodo Japonci le težavno dobivali jest vine.
Ako se hočejo Japonci rešiti, morajo imenovani trikot za vsako ceno obvarovati. Kuropatkinova naloga je vzeti vtrjene višine, kjer se bodo Japonci bojevali za okopi. Vendar je pa Kuropatkin natančno premislil svojo nalogo in je uvei^en, da je bode sijajno izvršil.
japonski polk uničen, toda Rusi so se umaknili.
• * *
Petrograd, 11. okt. General Kuropatkin brzojavlja, da so ruske prednje straže v neprestanem boju z Ja-jwnci. kterim so se Rusi približali za streljaj hoda. Boji se vrše ob vsej vr sti. Največja bitka modernega časa se je pričela. Kuropatkin je izvedel, da so Japonci dobili 12,000 starih rezervistov na pomoč, takr. da se bode bojevalo 600,000 ruskih in japonskih vojakov, kteri so zasedli 45 milj dol-de bojne vrste. Obe stranki imata na razpolago 1S00 topov vseh kalibrov.
General Kuropatkin ima sedaj 25,-000 vojakov več, nego japonski general Ovama.
Mukden, 11. okt. Na ruskem levem krilu in ob središču slišati je neprestano gromenje topov, kar znač;, da je topništvo že pričelo z bitko. — Topništvo se je pričelo bojevati že minolo nedeljo. Japonci povsodi beže in Rusi so jim neprestano za petami.
Bitka med topništvom nadaljevala se je tudi v ponedeljek ves dan, ko so Rusi pognali, japonsko desno krilo v beg. V ponedeljek popoludne pričela se je bitka ob ruskem središču. Rusi tudi danes neprestano napredujejo in sicer ob vsej fronti.
pim, 11. okb. Poročevalec list?* "Ttalia Militare" brzojavlja, da so Japonci vidoč, da je upor ob vsej fronti nemogoč, svoje bojne vrste skrajšali. Japonske čete so morale ostaviti vas Yentaj, tamošnje premo-gove rove, in vas Simintsin. Japonska vojska se je zbrala pri Liaeyaigu in njene bojne vrste so dolge le 15 milj. General Oyama je izdal povelje, s katerim naznanja svojem vojaštvu, da se je bitka pričela.
Tokio, 11. okt. Semkaj se brzojavlja, da je ruska vojska z vso močjo prekoračila reko Hun in napadla Japonce. Vnela se je splošna bitka.
Petrograd, 11. okt. Iz bojišča dane« ni uradnih poročil. Pač je pa iz včerajšnjega poročila generala Kuropat-kina razvidno, da ruska vojska stalno napreduje in da se japonske straže sistematično umikajo.
Vest, da so Rusi prepodili Japonce iz yentajskih premogovih rovov, se uradoma potrjuje.
Paris, 11. okt. Iz Petrograda se brzojavlja tukajšnjej 'Petit Parisien' da je ruska konjiča prekoračila reko Taitse v bližini Liaoyanga, ne da bi je pri tem Japonci ovirali.
Ta ruski vspeh vsakdo občuduje, dočim je mogoče, da se bode vnela bitka še le pri liaoyanških utrdbah, kar bode za Ruse naravno precej nevarno.
Petrograd, 11. okt. Med tem, ko vlada poročil ne objavlja, krožijo po mestu vsakovrstne vesti. Generalni ^tab naznanja, da napreduje general Kuropatkin skrajno oprezno. Njegov vspeh bode tem bolji, čim hitreje vnič: japonske pozicije severno od reke Taitse. S tem bodo morali Japonci bežati v neredu nazaj preko reke Taitse, in ne bodo imeli časa pripraviti se na boj.
Kuropatkin namerava prijeti Ja ponee ob fronti, ter zajed no obkoliti njihovo vojsko na zapadu, od kjer bo skušal doseči japonske zveze južno
Liaoyanga.
Tokio, 11. okt. Japonska topni -čarka "Heven" je v zalivu Golubaja zavozila na rusko mino in se razletela. Rešili so se le štirje mornarji.
Petrograd, 11. okt. Dne 6. okt je ruska vojska ostavila Port Arthur in zasedla vse višine, ki vladajo zaliv Take. Japonci so bili grozno tepeni.
London, 11. okt. Neki Američan kteri je ravnokar dospel iz Daljnega Iztoka v Anglijo, naznanja, da se je b- jna sreča obrnila v prid Rusov, še ko je bil on na Iztoku. On trdi, da so Japonci do sedaj dosegli vse, kar so sploh zamogli in vse to je velika — ničla. Pri tem so porabili skoraj ves svoj najboljši vojaški materijal.
IZ EVROPE.
Dunaj, 1. oktobra. Tukaj se zatrjuje, da se bode znani virtuoz Jan Ku-belek ločil od svoje soproge, grofice Marjane Čakijeve. Poročila sta se še le dne 25. avgusta m. 1.
Dunaj, 11. okt. Tukaj so zaprli podpolkovnika Klammertha, kteri je sistematično goljufal.
Dnnaj, II. okt. Victor Taussig, solastnik istoimenske tvrdke, ktera je napovedala konkurz, se je ustrelil. Njegov brat Oto je neznano kam zgi-nol.
Petrograd, 11. okt. Knez Svjato-polk Mirskij je razveljavil prognan-stvo uradnikov Derviša in Meljukova, ktera je pokojni Plehve poslal v prog-nanstvo.
Petrograd, 11. okt. Židovi so pri-poslali knezu Mirskemu prošnjo, vsled ktere naj dovoli sorodnikom židovskih vojakov, kteri služijo na bojišču, bi vati v kteremkoli delu Rusije.
Rim, 11. okt. Poslanska zbornica se bode razšla dne 13. okt. in dne 30. •»e vrše nove volitve.
Barcelona, 12. okt. Policija je v Nneva Geltru, 25 milj daleč od tukaj aretirala tri anarhiste imenom Magin, Alfonso Gari in Pablo Gari. Anarhisti so priznali, da so nameravali usmrtiti kralja Alfonsa.
Marseille, 11. okt. Štrajk pobrež-nih delavcev je končan, o čemur je njihova organizacija uradoma naznanila.
Dunaj, 12. okt. Tvrdka Taussig, katera je napovedala bankerot, ostavila je 3,000,000 kron dolga. Viktor Taussig, kteri se je, kakor smo poročali ustrelil, je poneveri! 700,000 kron.
Nezgoda na železnici.
San Antonio, Texas, 10. okt. Eks-presni vlak Southern Pacific železnice je v minolej noči pri postaji China zavozil v ekspresni vlak "Sunset Limited". Pet osob je bilo nevarno ranjenih. Med njimi sta dva potnika.
Nezgoda na Michiganskem jezeru.
Milwaukee, Wis., 10. okt. Parnik "Wawatom", last Pittsburg Steamship Co., se je na prostem jezeru razbil ob pečinah North Pointa. Na pomoč so mu prihiteli trije vlačni parni-ki, toda ves njihov trud je bil zaman Možtvo se je rešilo.
Parnik ponesrečil.
Montreal, Canada, 11. okt. Parnik "St. Lawrence", kteri oskrbuje promet v zalivu St. Lawrence, se je pri obrežju Gaspe potopil. Podrobnosti še niso znane.
Požar v svetoviiej razstavi.
St. Louis, Mo., 11. okt. Takozvana "nemška vas" v svetovnej razstavi, je popolnoma zgorela. Škoda znaša $12,000. Pri požaru se je vnela tudi streha hotela Forest Park, vsled česar so gostje morali bežati. Druga bližnja poslopja, ktera so bila v nevarnosti, so gasilci obvarovalL
Newyorske vesti.
PODULIČNA ŽELEZNICA BODE PRIČELA Z PROMETOM DNE 27. T. M. — NASELJEVANJE IRCEV.
"Divorce" med igralci. — Drage knjižnice. Izdatki za vzdrževanje Carnegiejevih knjižnic.
RAZNO.
—	Člani Rapid Transit komisije in inžener William Barclay Parsons, so včeraj pregledali podulično železnico. Ob 2. uri popoludne ostavili so postajo pri City Hall in so se najpreje odpeljali do 145. ulice in Bonlevarda. Od tam so se napotili do 96. ulice in potem po iztočnem tiru do 145. ulice in Lenox Ave. Komisija se je morala prepričati, so li v prodoru vse varnostne naprave v redu. Železniško vodstvo je pustilo voziti prazne vlake i>o regularnem voznem redu. Vlaki, ki se vstavijo na vsakej postaji od 137. ulic-e do brooklvnskega mostu, vozili so po 41. minut, dočim rabijo ekspre sni vlaki za isto pot le 10 minut. Postaje v dolenjem mestu so že gotove, dočim one v severnem delu mesta še liso. Toda do 27. t. m. bode vse pripravljeno za pričetek osobnega prometa.
—	V novejšem času prihaja iz Irske vedno več izseljencev. S parnikom
Cedric" prišlo je 2000 naseljencev, med kterimi je bilo nad 1000 Ircev, od kterih se jih je napotilo 500 v Boston.
—	Oborožena s zapornim poveljem prišla sta včeraj dva detektiva v hišo gospe W. Millerjeve, 19 Spencer St., Brooklyn Borough, kjer sta iskala 2S-letnega Leoriarda Millerja. Kcr.eno sta ga našla v omari in ga odvedla k policijskemu sodišču na Myrtle Ave. Tu se je moral zagovarjati na tožbo svoje soproge, proti kterej baje ne iz-polnuje zakonskih dolžnosti. Tožni-ca je krasna ženska, ki stanuje v hiši 88 Clinton St., in je z jetnikom poro čena še le šest mesecev. Miller se je zagovarjal s tem, da nima dela. Če stokrat je zaslužal po $1400 na leto toda njegovi izdatki cr> b... vedno večji.
—	Carnegie je knjižnice so zelo Irage. Včerr je George L. Rives zahteval za vzdrževanje javnih knjižnic $442,^91, ali $10S,615 več, nego
ani. John D. Devoy je zahteval za vz-Ir" vanje brooklynskih knjižni'1 $339-806. Comptrolerju so se zdele označene svote previsoke, in je dejal: "Ako bode Carnegie še kedaj ponudil kojo knjižnico, se bodem dobro premislil, predno jo sprejmem. Knjižnic« so bolj mestne nego Carnegiejeve. kajti on nam da poslopje, dočim moramo mi oskrbeti prostor za gradnjo in tudi knjige.
—	Trije, dosedaj nepoznani Italijani, prišli so včeraj po noči v stanovanje njihovega 601etnega rojaka Giovanni Doma-ndo, št. 64, Franklin Ave. kjer so se pričeli v prisotnosti njegove soproge ž njim prepirati, na kar so osemkrat nanj streljali. Pet krogel i ga je pogodilo in bil je na mestu mrtev. Vse kroglje so ga pogodile v prsi. V splošna razburjenosti so morilci všli. Domandova soproga ne ve o vzroku napada.
WAIZHTAIUTLO.
Izseljencem, kteri potujejo iz Hrvatske in Ogrske v New York, naznanjamo, da velja vožnja z regularnimi parniki Hamburške parobrodne dražbe iz Hamburga do New York* le
$io.
Važno za iste, kteri nameravajo svojim sorodnikom ali znancem vozne listke poslati za potovanje v Ameriko.
Za potnike, stanujoče na Hrvatskem in Ogrskem velja vožnja z brzo-parniki: Kaiser Wilhelm H., Kaiser Wilhelm der Grosse, Kronprinz Wilhelm, iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $24.45.
Z regularnimi parniki iz Ljubljana preko Bremena do New Yorka $19.45.
Z regularnimi parniki iz Ljubljane :>reko Hamburga do New Yorka $16.80.
Z finimi poštnimi parniki iz Ljubljane preko Anwerpena do New Yorka $18.45.
Za potnike, stanujoče na Kranjskem, v Istriji, Dalmaciji, Srbiji, Bosni in Hercegovini, velja vožnja z br-brzoparniki iz Ljubljane*preko Bremena do New Yorka $33.95.
Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $28.45.
Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Hamburga do New Yorka
525.80.
Z krasnimi poštnimi parniki iz Ljubljane preko Antwerpena do New Yorka $27.45.
Vežnje listke je d»biti pri
PRANK SAKSER,
109 Greenwich Street, New Y*rk, 1778 St. Clair Street, Cleveland, Q.
Nad sU žrtev.
NA ZAP AD NI STRANI NEW YOR ' KA PRODAJALI SO GOSTILNIČARJI ZASTRUPLJEN WHISKEY.
Razne pijance so zavarovali v svoj prid in jih potem počasn poslali v večnost.
SENZACIJONELNA ODKRITJA.
Prešiči kot čuvaji.
Three Rivers, Mass., 11. okt. Far mer Joe "Wesson iz Springfielda, naučil je štiri prešiče vršiti službo čuvajev. Prešiči so vsako noč čuvali njegov sadni vrt.Sedaj so mu pa nepoznani lopovi prešiče kloroformiral1 in odnesli vse sadje iz vrta.
Mala poročila.
—	Hčerki farmerjev, imenom Minnie If land in 141etna Lulu Cook v Kankakee, 111., sta sporazumno s po močjo strihnina izvršili samomor. Vzrok : čitanje romanov.
—	V vseučilišču v Ann Harbor, Mien., znaša število letošnjih dijakov 4100, oziroma več, nego kedaj popreje
Rojakom priporočam mojega zastopnika g. Janko Pleško, kateri bode obiskal rojake v Pennsylvaniji ter nabiral naročnike na "Glas Naroda". On je pooblaščen prejemati naročnino za "Glas Naroda" ter naročila za knjige, katere imam v zalogi, kakor tudi za razne druge stvari
Fr. Sakser.
Na dolenjej zapadnej strani New Yorka je v novejšem času umrlo več ljudi, kteri so v gostilnih tamošnjeg.*. ikraja pili slab in ponarejen whiskey Zadevo preiskuje sedaj zdravnik dr. Guilfey, kteri bode izdelal izvlečke vseh smrtnih slučajih onega okraja. Coroner Scholer je mnenja, da je tam kaj umrlo vsled zastrupljenega whi skeja najmanj 100 ljudi.
Razni tamošnji pijanci so se pri gostilničarjih .zadolžili, na kar so jih -dednji zavarovali in sicer tako, da po smrti pijancev dobe gostilničarji zavarovalnino. Coroner bode te vesti preiskal. Take špekulacije na življenje pijancev dosodaj še nismo doživeli.
Policijski kapitan James Hussey in razni detektivi so vso noč obiskovali gostilne med 43. in 50. ulico ter 10. Ave. in North Riverjem, v kferem okraju je v novejšem času umrlo vse polno ljudi vsled alkoholizma, oziroma vsled ponarejanja whiskeya. Policaji so kupili whiskey, ne da bi ga pili pač pa so ga odnesli seboj, da ga zdravniki kemično preiščejo. Tamoš-nje gostilne so zelo na slabem glasu in gostje, kteri jih obiskujejo, baš niso natančni z kakovostjo pijače.
Rodbinska žaloigra.
Cleveland, O., 11. okt. Čeh, imenom Bogomil Šnef, št. 48 Congress St. je včeraj umoril svoja otroka Emo in Ivana v kleti svojega stanovanja. Otroka sta bila stara 3, oziroma 4 leta Oba je ustrelil v sence, r.a kar jima je še z kladivom razbil glave. Predno je pričel moriti, je nedolžnima otrokoma zamašil usta, da nista zamogla kričati. Po groznem činu odšel je na pokopališče, kjer je pokopana njegova pred letom dni umrla soproga in se je na njenem grobu ustrelil. Vendar pa njegova rana najbrže ni smrtna. Snef je bil že več mesecev bolan in neprestano žalosten vsled smrti njegove soproge.
"GLAS NARODA"
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Urednik:	Editor.
ZMAGOSLAV VALJAVEC. Lastnik:	Publisher:
FRANK SAKSER,
109 Greenwich Street, New York City.
Ha leto velja list xa Ameriko ... $J.OO
" pol leta „............ 1.50
Za Evropo, za vse leto	4.50
" " " pol leta....... 2.50
* " " četrt leta......1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve Številki.
«GLAS NARODA" izhaja vsaki dan iz-Viemši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA**
("Voice of the People")
Issued every day, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3. OCX Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naro&n.ikov
Srosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-če naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
"Gleus Naroda" 109 Greenwich Street, New York City.
Telefoni 379S Cortland.
22smo dnevno delo.
Dne 23. aprila t. L sta na progi Sohuykill od Pennsylvania železnice zadela skupaj nek osobni in tovorni vlak. Dva potnika sta bila usmrtena in več je bilo ranjenih. Sprevodnik tovornega vlaka John J. Flischutt iz Pottsville, Pa-, se je moral te dni pri sodišču v Norristownu zagovarjati vsled ubojstva. Pri tem je nave del, da je bil istega dne 22 ar v službi in njegovej izjavi ni nihče oporekala Jeden vlak moral je čakati na stranskej progi, dokler niso štirje drugi memo vozilu Pri tem je sprevodnik zaspal. Nek vslužbenee mu je pomotoma javil, da so že vsi štirje vlaki vozili memo in radi tega je volil dalje. Toda jeden vlak še ni vozi! memo iu tako se je pripetila nesreča Sprevodnikov zagovornik je izjavil, da ga ni mogoee spoznati krivim, ker je vsled utrujenosti zaspal. Sodnik je pa trdil, da nima nihče pravice nadaljevati z delom pri železnici, ako ni v dobrem fizičnem stanju. Ako je zaspan, naj z delom preneha, tudi ako vsled tega izgubi službo, ker to je bolje, nego železniške nesreče. Radi tega bo porotnik- Fleischutta spoznali krivim.
Sodnik Wean d je moral že imeti prav. Sprevodnik bi ne smel biti 22 nr v službi, kar je povsem naravno. Toda od tega je bila odvisna njegovi eksistenca in kruh njegove rodbine, kar je pa sodniku in porotnikom naravno deveta briga. Oni morajo skrbeti za to, da se spoštujejo zakoni. ''Božje pravice" za sodnike in porotnike ni, temveč le zakon, — in za zakon oni niso odgovorni. Porotnikom naravno ni treba navajati razlogov za svoj izrek in vsak Človek bi bil z njimi zadovoljen, ako bi toženca oprostili.
Poročila državne železniške komisije navajajo kot uzrok tolikih železni Ski h nesreč izmučen je železniških vslužbencev, kteri pri najholjšej volji ne morejo preprečiti vsaki dan se ponavljajočih nesreč.
Korporacije so brez duš. Višji uradniki niso odgovorni za poslovanje podložnih. Ako so vslužbenci usmrteni. potem dobi njihova rodbi-ra nekoliko odškodnine iz blagajne, v ktero morajo delavci sami prispevati. Ako so potniki odškodovani, to ne vpliva niti na dividende delničarjev, niti na plačo vodij železniškega vodstva, kajti slednja dobi potrebni denar itak od ljudstva. Železniškim dražbam ni mogoče priti do živega niti potom kriminelnega, niti potom civilnega sodnega postopanja. In radi tee-a se nam ni treba čuditi, ako je klanje na naših železnicah na dnevnem redu.
SMRT V PRODORU.
žest železničarjev se je zadušilo. *
Port Huron, Mich., 10. okt. Šest vslužbencev Grand Trunk železnice se je zadušilo v prodoru St. Clair, pod reko istega imena. Nesreča se je pripetila vsled tega, ker se je nek z premogom napolnjen vlak v prodoru pretrgal v dva dela. Trije vslužbenci, kteri so bili na zadnjem delu vlaka, so se vsled strupenih plinov, zadušil. Ko se je strojevodja vrnil, da po-vede seboj tudi v prodora ostale vozove, se je tudi on zajed no z dvema drugima vslužbencema zadušil.
Vlak, kteri je dospel z ameriške Btrani v prodor, je obstal iz 17 vozov, ko je strojevodja opazil, da je zgubil večji del vozov, je hitro vozil nazaj. Ko jih je našel, skušal jih je odve-eti na ameriški stran, toda ker vodi pot navzgor, tega ni zamogil storiti. Ko »e je vračal, je umrl. Kmalo na to bo z drugo lokomotivo prišli v prekop in srečno odvedli iz prodora vozov«.
IZ HRVATSKE.
Zagreb, v septembru 1904.
Osjek,do nedavna še mrtva straža, je oživel. V njem napreduje hrvatska zavest od dne do dne, sicer drobnimi, ali trajnimi uspehi. V zadnji čas so se Osječani lepo pokazali, kako se znajo rodoljubi zbrati na braniku svetih nam pravic, ako jih je užalil Človek Krcivojevega kova. In te dni je zopet došlo v Osjeku do demonstracij. Razširili so namreč tamkaj ma-djarsko šolo z dozidanjem. Ko je bilo to dozidanje dovršeno, nataknili so ponosni Madjari na streho neko metlo, kero so ovenčali madjarskimi zastavami. To je razburilo mladino in je ista pomazala šolo z blatom in po bila okna. Tudi na stanovanju ma-djarske učiteljice so bila okna pobita Marljiva policija seveda tudi to pot ni manjkala in so 4 stražarji stražili madjarsko metlo, a nekoliko dijakov je bilo obsojenih na nekoliko dnij zapora.
Madjari nas izzivljajo in žalijo po-vsodi. kjer le morejo. Mi jim dajamo mirne duše — vse, oni pa nam, v zahvalo, vzkračajo vse. Oni dobivaj j vojne koncesije, mi pa moramo gledati njihove uspehe. Kakor je bilo ž j rečeno v tem listu: moralo se bode odslej madjarski dopisovati z madjar skimi oblastmi. A v istej naredbi se nikjer nič ne omenja Reke. Potemtakem priznavajo tudi oni tam "gori", da je Reka hrvatska! To pa hočejo Madjari sedaj nekako popraviti in čuje se, da bode domači pešpoh; št. 79 grofa Jelačiča premeščen z Reke ter zamen jen z jednim madjarskih polkov, ki bode madjarski dopisoval z oblastmi. . No, to pojde vendar nekoliko težko, ker ni prav verjetno, da bi se radi blaženega madjarskega jezika hotelo kršiti celino 13. vojnega zbora. A na Reki služijo v tem ]>olku mladeniči iz južne Hrvatske vse do Kolpe. Kako hočejo Madjari jiremagati to okolnost?
No, pustimo na miru Madjare, pak preidimo k našim domačim stvarem. Se vedno smo pod učinkom vročine, še vedno spavamo, še vidno prevladuje to silno nehanje na našem političnem obzorju. Jedino v uredništvu "Ilrvatstva" slavnega je nekoliko ži vali no. Tam so se začeli gibati in tirajo — redaktorje iz redakcije. Tako so te dni odpovedali trojici stalnih sourednikov; med njimi tudi glavnemu uredniku dm. Avgustu Haramba-sičn, ki je končno s tem činom doigral in i/igral svojo ulogo v hrvatskem političnem življenju. Na njegovo mesto pride dr. Ivan Ružič, nekdanji urednik "Hrvatskega Naroda", ki sedaj pripada "kmetski stranki". Radovedni smo, kako dolgo bode-ta gospod po volji oni gospodi, ki žele hrvatsk: narod "preporoditi"?!
Slednjič se je izvršila volitev v Zlatarju. Tu se je vodila volilna borba med dvema opozicijonalnima stru-jama: med "Starčevičevo hrvatsko stranko prava" ("čisti"), ki je bila postavila za svojega kandidata nece-pa Dragotina pl. Pisačiča, in med "Hrvatsko stranko prava", ki obstoji edino le še po imenu, ktere kandidat je bil varaždinski advokat dr. Pero Magdič. Tudi s to volitvijo se ja pokazalo, kakova je naša stara opozicija, ker te volitve ni vodil patri-/joti<"ni zanos, ampak divja strankarska strast. Blagor vladi, ktere j po-maga — opozicija, pobijajoča se medsebojno!! Izvoljen e bil s 51 glasovi veČine Pisačič, ki je bil že 12 let poslanec in ki je "delal" toliko, da ne more pokazati ni jednega dela, s kte-rim bi se bil izkazal v onih 12 letih, ko je sedel v saboru — dalje sledi: svojemu prejšnjemu izgledu. Vidite, taki smol Mesto da bi opozicija volila človeka — ne pravim, da mora biti to ravno Magdič —, ki bi zastavljal vsesvoje sile za dobro naše domovine, ki bi z možato besedo stal na braniku narodnih pravic, se ta .opozicija cepi v dva nasprotna si tabora in izvoljen je mož, ki bode v saboru le sedel, podobno mnogim drugim, ter bode dopuščal večini, da se nadalje igra s pravicami naroda hrvatskega.
Milan.
Slovenske novosti.
—	V Jolietu, 111., je umrl rojak Jakob Plut, doma iz Gor. Suhorja na Dolenjskem. Bil je dalj časa bolan. V Ameriki je bil 17 let. Pokojnik ostav-lja v Jolietu vdovo in sedmero otrok.
—	V Aurori, 111., umrl je rojaku Antonu Rudmanu njegov llletni sinček.
—	V Calumetu, Mich., je bil v rovu usmrten rojak Josip Mušič, na kte-repra je pri delu padel velik kamenj. Pokojnik je doma iz Čudnega sela pri Črnomlju. Star je bil 23 let.
Filipnska neodvisnost.
Manila, 10. okt. Ljudski shod, kteri bi se vršil te dni v svrho razmotrivanja o neodvisnosti Filipinov, so preložili". Ob času, ki je bil določen za zborovanje, prišlo je na zbirališče kacih 1500 Filipincev, večinoma mladi trgovci, kateri pa niso ničesar organizirali. Teodore Sandico, bivši minister Ena. Agiiinalda, je navzočim svetoval, naj se raje razidejo in počakajo, kako se bode etvar kasneje razvila.
Btpisi.
Sunny Side, Utah, 2. okt.
Tu se je ustanovilo novo podporno družtvo, ktero se zove: "Hrvatsko-slovensko katol. podp. družtvo sv. Barbare'
V odbor so bili izvoljeni sledeči uradniki: Martin Bajok, predsednik; Martin Kokolj, podpredsednik; Mihael Koretič, I. tajnik; Anton Dupin, računjovodja; Ivan Vuksinik, blagajnik; Mat. Kapš, bolniški odbornik; Martin Mlinarič, vratar.
Ker je družtvo še mlado ter za tukajšnje rojake Slovence in Hrvate velevažnega pomena, prosimo in vabimo vse one, ki še niso pri nobenem družtvu, da naznanijo svoj pristop pri našem družtvu kajti le po složnem in skupnem delovanju zamogli bode-mo novo družtvo povzdigniti v pro-speh in blagor naših delavcev rojakov.
Poročati Vam moram ob jednem tudi žalostno novico, da smo pred kratkem, t. j. dne 17. septembra zgubili jednega naših rojakov. Omenjeni dan šel je Ivan Zorko skupno s svojim prijateljem Ivanom Koseeem na v kakih 15 milj od tukaj oddaljeni gozdič. Šla sta oba zdrava in vesel.i iz mesta, ter sta vzela nekaj prigrizka in pijače seboj. Med potjo veli Kosec svojemu tovarišu, da naj malo odpo-čijeta ter mu ponudi steklenico vina iz žepa.
Zorko, ki je imel nabasano puško na rami, je hotel položiti smrtonosno orožje ob smrekov štor; pri tem zadel je /.njim tako nerodno z petelinom, da se je ista mahoma sprožila in pogodila Zorkota naravnost v trebuh. Revež <=e zgrudi smrtno ranjen na tla. Njegove zadnje besede in vzdihljal je bil: "To variš, prekrižaj me, ter priporoči Materi Božji!" Za tem je nesrečnež izdihnil svojo dušo.
Njegov spremljevalec, Kosec, se je tejra dogodka zelo prestrašil. Spolni! je zadnjo željo prerano zamrlemu, ter tekel domov, da naznani svojim domačni o smrti Zorkota.
Pokojnik stanoval je se svojim bratom Josipom pri John Vukšiniču, kjer je bilo zajedno več rojakov skupaj na boardu.
Žalostna novica pretresla je vse domače, najbolj pa še njegovega brata.
Šli so zatem proti večeru iskat mrtvega brata; iskali so ga celo noč, a vsled velike teme ga ni bilo možno takoj najti.
Še le drugo jutro, v nedeljo, dne 18. sept., so ga našli kakih 15 milj oddaljeno od mesta. Ležal je mrtev na onem nesrečnem kraju.
Prenesli so ga domov ter je bil isto nedeljo popoldan pokopan. SprevoJ je bil zelo ginljiv, kajti vsi društveni bratje, njegovi znanci in tovariši, so sra spremili k zadnjemu počitku. — Večna naj mu sveti luči
Rojaki, bodite oprezni pri takih siu-rajih in s takim orožjem!
Vsem domačinom sirom Amerike pozdrav!	Martin Bajok
Forest City, Pa,, 8. okt.
Kranjsko, slovensko, podporno dru štvo sv. Barbare, postaja št. 1, v tu kajšnjem mestu, je imelo dne 2. t. m. volitev v novi odbor. Izvoljeni so bili:
Iv. Kresal, predsednikom; Alojzij Omahen, podpredsednkom; Ivan Ži-gon, I. tajnikom; Fran Telban. n. tajnikom; Primož Matoš, blagajnikom. Pregledovalci računov: Josip Zalar, st., Ivan Osolin in Vil. Muhič. Spre jemni odbor: Jakob Terček, Alojzij Kres. Reditelj: Anton Brudič in Iv. Rozina. V ženski in otročji oddelek: Tvan Tanič in Jurij Zi pan. Maršal: Franc Kune. Zastavonoša: Jos. Čerin. Kolektorjl: Josip Zidar in Fran Sku-bic, ml. Društveni zdravniki: dr. Knapp in dr. Dvaer.	J. Žigon.
Newyorske sirote.
St. Louis, Mo., 10. okt. Dr. M. W. Swayne, superintendent newyorSkega zavoda za najdenčke in sirote, je na svojem potu v New York dospel semkaj zajedno z 21 od 57 otrok, ktere je prodajal po Arizoni. Ko je tukaj čakal na vlak iz iztoka., je dejal, da je ostale otroke izročil dobrim ljudjem. Otroci so stari od 3 do 5 let in njihova osoda je zelo žalostna. Ostale otroke vodi sedaj v New York, od kjer bo lo sirote razposlali v druge okraje.
Poštni ravnatelj Payne pokopan.
Milwaukee, Wis., 10. okt. Včeraj so pokopali truplo pokojnega generalnega poštnega ravnatelja Hfenry Clav Payneja, ktero so dovedli semkaj iz Washingtona. Pogreba se je udeležilo 200 tukajšnjih poštnih pismonošev ter razni dostojanstveniki in zastopniki države ter državne zveze.
Hotel zgorel.
Colorado Springs, Col., 11. okt. Hotel Norris v Manitou je včeraj zgorel. Ogenj se je razširil tudi na različna poslopja, vendar so pa požar pogasili, predno je zamogel napraviti večjo škodo. Gostje so se pravočasno rešili Materijelna škoda se ceni na $25.000.
KOSL
Za 100 kron avstr. veljav* treba j«
dati $20.50 in k temu še 15 centov za poštaniBO, k«r mera biti denarna poii-I j ate v registrirana.
Slovensko katoliško
Q.
Krasni poštni parnik FINLAND odpluje dne 15. oktobra ob 10:30 uri dopoldne iz New Yorka v Antwerpen.
Nemški parnik
GRAF WALDERSEE odpluje dne 15. oktobra ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Hamburg.
Brzoparnik
KBONPBXNTZ WILHELM odpluje dne 18. oktobra ob 11. uri do poldne iz New Yorka v Bremen.
Veliki poštni parnik KYNDAM odpluje dne 19. oktobra ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Rotterdam.
Francoski brzoparnik
LA LORRAINE odpluje dne 20. oktobra ob 10. uri do-doludne iz New Yorka v Havre.
Krasni poštni parnik
VADERLAND odpluje dne 22. oktobra ob 10t30 do-poludne iz New Yorka v Antwerpen.
Veliki poštni parnik NOORDAM odpluje dne 26. oktobra ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Rotterdam.
Francoski poštni parnik LA BRETAGNE odpluje dne 27. oktobra ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Havre.
Brzoparnik
DEUTSCHLAND odpluje dne 27. oktobra ob 7. uri do-. poldne iz New Yorka v Hamburg.
Regularni parnik
MAIN
odpluje dne 27. oktobra ob 11. uri dopoldne iz New Yorka v Bremen.
Krasni poštni parnik
KROONLAND odpluje dne 29. oktobra ob 13:30 uri dopoldne iz New Yorka v Antwerpen
Vozne listke za vse zgoraj navedene parnike prodajam po tako nizki ceni kakor parobrodne dmžbe same.
Vsacega Slovenca in Hrvata, kteri mi naznani natančno prihod v New York, to je po kteri železnici in kedaj pride, ga čaka naš človek na kolodvoru in ga k nam pripelje tako tudi na parnik in ga vse to nič ne velja, to je velike vrednosti in ni iz oči spustiti. nAko ste v zadregi, pojdite k telefonu, kteri se nahaja na vsaki želez-nični postaji in pokličite številko 3795 Cortlandt, ali angleško: thre > seven nine five Cortlandt, potem z nami po domače govorite in prida eden po Vas, to velja zelo malo in je velike vrednosti.
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O.
W POZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
salooa pri »Triglavu",
5i7 So. Center Ave., blizu 19.
alice, kjer točim pristno uležano 3;ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, uajbolja vina in dišeče cigare, 10 pri meni na razpolago. Nadalje j§ vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno keglišče in igraln* miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonjenost rojakov, gledal bodem v pnre» vrsti za točno in solidno postrežba Vsak potujoči Slovenec dobrodošel) Končno priporočam ožjim rojakom da me blagovolijo večkrat počastiU s svojim obiskom!
Mohor Mladič.
HI 7 So. Center A v., blizo 19. o&. CHICAGO. jLUJKOIg.
podp. društvo
o	=
Z ASTOINJI !
Da se naši občeznani
"Jersey električni pasovi"
tembolj udomačijo, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepoznani,, smo pripravljeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati.
To je pomenljiva ponudba od naše re-elne tvrdke. Za pas nam ni treba ničesar pošiljati, ker to je darilo.
Kedar zgubljate vašo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenja živcev, bolečine na hrbtu, če no morete prebavati, imate spriden želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi "Jersey električnega pasa" ozdravljeni.
Dobro vemo, da naš električni pas isti-nito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu ali uporabi tudi drugim bolnikom priporočali, da zadobimo s tem še večje priznanje, ko vas bode ozdravel.
Občna priznanja.
Va5 električni pas je toraj vse učinil, kar ate mi obljubili, in še več, pas meje iznova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Bryon Ave., Chicago, 111.
Jaz sem uporabljal vaš elektriCni pas za neko zelo hudo in skoro neozdravljivo bolezen ter sem sedaj zopet popolnoma zdrav.
Ivan Gulič, 645 E. 152nd St, N. Y. City
Kar govorimo, tudi držimo! Izreiite to ter nam dopošljiie vaše ime in naslov ter pridenite zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj.
Pišite:
Jersey Specialty Co.,
125 Cedar St.,	New York, N. Y.
IS
svete Barbare
Za Zjedlnjene države Severne Amerik©.
Sedež: Forest City", Pa.
Inkorporlrano dne 31. januarja 1902 v državi Pennsylvanlji.
-o-o-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR, mL, Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ALOJZU ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Fa.
NADZORNIKI:
JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. FRANK SUNK, P. O., Lnzerno, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va.
POROTNI ODBOR:
KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. 0., Forest Cii,y, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa.
Dopisi naj se pošaljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Nižje podpisani naznanjam bratom Slovencem in Hrvatom, da sem se preselil iz ALDRIDGE, MONT., t CHESTNUT, MONT., in tu odprl novo urejeni
saloon,
v kterem točim vedno SVEŽE PIVO, DOBRO KALIFORNIJSKO VINO, IZVRSTEN WHISKEY in prodajam FINE SMODKE. S spoštovanjem
MARTIN RAUH, Box 58, Chestnut, Park Co., Montana.
"GLAS NARODA**
prodaja pa 1 stat tUiMb; Anton B o b e k, ood.rodi* podružnice Fr«&k S a k s • r, 1771 St. Clair St., OleroUnd, Ohi.. John Bmttriii, 1*06 JI. Omm-
tr# St.. Joliflt. HL Frisk Gabreuja, Sit Prove
St.. J*hastawR. Pa. Frank A. Baudek. Milwaukee. Wia.
m v - zaslužene denarje je naj. I P7kj1 bolie sigurno domu I UfcllU poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street New York
jo <la je pn jvečja nesreča v A-n.errk'a z;i človeki — bole-t	Ako je človek bolan
nemore delati, in če ne o-la nomore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno zn življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati ?
Kada r je olovek bolim — moro so zdravil i. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušenem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne na najbolsega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova iu popolnoma ozdraviti.
Zat o rojaki Slovcnci kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vara o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbolsega zdravnika-v Ameriki, in to je :
Prof. Dr. E. 0. COLLINS,
iz vseučilišča v New Yorku,
in to zato, ker je on jedinl zdravnik kateri jamči za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, kei njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete.
Citajte! Nekoliko najnovejših zahval skaterim1 se naši rojaki zah valujejo da so popolnoma ozdraveli.
Dragi gospod Profesor \
V začetki moje bolezni hut mras meje stres n. večkrat potem pa huda vročina in bolefa meje glava, noge i roke, napetost v trebuhi: in nejsem mogu hodit Imel sein 3 zdrav nike in nič mi neso megli po Revmatizem in magat. Potem se obrnem na Vas dr. a y . t , bolezen želodea Collins in poslali ste mi 3 kratzc ra. f *n ke, ^™ ozdravlena. vila in zdaj sem popolnoma zeha v ™	««• 5"»
Toraj se Vam srčno zahvalim zato <«<ir»Vy<}Ra. velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste Vi nar boiši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel.	Mailt Strali,
69 Arimont St. M ass ill on, O.
Walnut Lake, Ark. Maik G U.s tin, Zdej jest Anton Stamfel Vam dam
37, vejdit da sem ozdravel in da se Soudan, Minn, polnoma Čutim zdray. Ko sem za- Homesteah, Pa. čel Vaša zdravila rabiti, takoj sem zdraveL Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vtis čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku.	iuton Stamfel.
Prof. Collins jamei za popoloo ozdravljenje vseli bolesti:
Kakor t>olosti na plneah, preih, želodcu, čre-vah, jetrah, mehurju, ledvicah, srcu, grlu,nervoznost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato žilo (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanje las, tifus, lešaj, tečenje iz ušes ali oči. gluliost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v ušesih, žensko notran je bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. Prof. <Collins je jedini kateri popolnoma ozdravi sušico in sifilis kakor tudi vse
Spoiske bolezni pri možkih in ženskah.
Ni bolnika, katerega nebi Prof. Oollins naj si dede od katere spoiske bolezni zmiraj, ozdravil.
Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito isto v matemem jeriku in adresujte na
PROF. Dr. E. C. COUJNS,
1 IO W. 34th St., NEW YOHK,
: Prof. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma j ozdravite in se bolezen gotovo nigdar več ne povrne.
\
Maria Sluišek,
Box 67,
Jugoslovanska
L
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA.
j
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 803, Ely, Mina. Podpredsednik* JOHN KERŽlSNIK, P. O. Box 138, Federal, Fa. L tajnik: JURIJ L. BROZICH. Ely, Minn. D. tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich. Blagajnik: IVAN GOVZE, P. O. Box 105, Ely, Mina.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St^ Cleveland, Ohio. IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Eveletk, Min».
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St^ Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blaekberry Alley, Pittsburg, P&. JOSIP SKALA. P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj ae blagovolijo poSiljati na L tajnika: Geo. L. Brozick, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj a« pošiljajo blagajniku: Ivan G orise P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopnika.
Društveno flaoilo je: "GLAS NARODA".
Drobnosti.
KRANJSKE NOVICE.
Gibanje prebivalstva na Kranjskem
V drugem četrtletju 1904. je bilo sklenjenih na Kranjskem 885 porok ; rodilo se je 4431 otrok, izmed teh jih je bilo 106 mrtvorojenih, umrlo je p;: 2083 osob. Na zadnjem ljudskem štetju 1900. se je naštelo 509,6G4 prebivalcev.
PRIMORSKE NOVICE.
Nekolike tržaške Statistike. — V
tednu od 28. avg. do 3. sept. se je k vršilo v občini tržaški 39 ženitev; (od 1. januarja do sedaj 1041, nasproti 1040 v istem času lanskega leta.
Rodilo se je živih otrok 1220, in sicer moškega spola 73, a ženskega 49; (od prvega januarja do sedaj 4306, nasproti 4088 v istem času lanskega leta.)
Ujnrlo jih je 8G, in sicer 38 možke-ga in 48 ženskega spola; (od 1. jan. do sedaj 3357, nasproti 3384 v istem času lanskega leta).
Število rojenih od 1. jan. do 3. m. m. je torej za 1009 višje, nego število umrlih. Lani je bilo število rojenih 7 istem času za 704 višje nego število umrlih.
Prevarjeno zaupanje. Služkinja M. Glavi?, ki stanuje v ulici dei Capitelli štev. 23 v Trstu, je bila še na novega leta dan naprosila Matildo Gojtan, stanujočo v ulici delle Mura št. 10, naj jej hrani njen kovčeg. Gojtan je rada vstregla ter sprejela v shrambo kovčeg. A ko je Marija Glavič šla teden dni pozneje k Mariji, da bi vzela iz svojega kovčega nekaj perila, je z začudenjem zapazila, da je bil njen kovčeg nasilno odprt, a ko ga je odprla, je konštatirala, da je bilo vzetih iz kovčega24 srajc in zlata o vratna verižica v skupni vrednosti 118 kron. Poplicala je Matildo ter jo vprašala, kara da so šle srajce in kam verižica. Matilda pa je solznimi očmi po\edala, da je one predmete vzela ona, ker se je nahajala v hudi denarni stiski, ter da jih je zastavila. Obljubila pa je, da jej bode povrnila vse v malo dneh.
No, od tistega časa je prešlo že 8 mesecev. Videča, da jej Matilda še ni povrnila vkradene predmete, je Marija Glavič informovala o stvari ter je izvedela, da je Matilda zastavila tudi zastavne listke, tičoče se zastavljanja verižice in srajc. To je bilo pa že preveč. Potrpežljivost io je zapustila in ona je šla na poilcijo, kjer je prijavila vso stvar.
Dogodki v Ricmanjih. Iz Ricmanj pišejo: Na praznik Malega Šmarna vršil se je v Ricmanjih zopet civilen pogreb, 75 let starega moža, ki je bil nekdaj ricmanjski cerkovnik. Sprevod je vodil vaški župan Ivan Berdo;i ob asistenci obeh cerkvenih starešinov in vseh dvanajst srenjskih odbornikov ki so nosili goreče sveče. Med sprevodom je svirala domača godba. Ke* je bil praznik, je bila na sprevodu ogromna množica naroda iz sosednih vasi, izlasti iz tržaške okolice. Gotovo je bilo tega dne v Ricmanjih nad 2000 ljudi. Red je bil kakor navadno uzoren, sedaj ne prihajajo več ob takih prilikah orožniki, čemu tudi?
Ta pogreb je bil že trideseti, ki se je vršil civilno, odkar je ukazal tržaški škof, Nemec Nagi, z bajoneti raz-gnati tukajšnjo btaroslovensko cerkveno občino ter zapreti obe tukajšnji cerkvi in oba zvonika, da, ta usoren škof, ki nas tako "ljubi in se z* nas briga", je bil tako malenkosten, da je ukazal zapreti eelo lesen mrtvaški križ in mrtvaška nosila, ki so lastnina občine.
Škof Nagi je poslal sem mnoeo iz-tisov svojega "pastirskega pisma", na "V Gospodu ljubljene vernike v Ricmanjih in v Logu", Upamo, da j t
•lobil nazaj že vse iztise. To je hil zadnji njegov "pastirski list", ki nam ga je poslal, upamo, da nas ne bode več nadlegoval.
HRVATSKE NOVICE.
Za Strossmaverjevo spominsko kolajno iz zlata, katero mu podare osje-ški meščani, se je nabralo v par dneh nad 2000 kron. To nam najbolj po-kazuje, ljubezen Osječanov do njihovega največjega sna.
Ljudske knjižnice se na Hrvatskem
vsak dan bolj množe. Sedaj hočejo osnovati društvo za razširjevanje ljud -ke prosvete, ktero bi ravnalo tudi s lomi knjižnicami. To je vsekako lepa misel in najde gotovo odziv v vseh hrvatskih krogih.
RAZNOTEROSTI.
Poljaki na Pruskem. Družina grofa Bninskega je proglasila grofa Jana Bninskega za brezčastnega in ga izključila iz svoje rodovinske zveze. Posredovanjem Bninskega je predlo namreč v last nemške naseljevalne komisije neko poljsko posestvo.
Štiri poroke v eni obitelji. Neki
francozki kmet je pred nekoliko dnevi slavil zelo redko slovesnost, to je poroko svojih treh sinov in jedue hčerke, ki so se vršile en dan.
Novi zobje v 90. letn. Neki zobo-
tehnički list poroča o čudnem slučaju, ki se je nedavno dogodil v Apenradu, da sta namreč neki 901etni stariei zrasla dva nova sprednja zoba, ki jej izborno služita.
Višina morskih valov. Najvišji valovi, ki so jih merili v evropskih morjih, so bili visoki 5—6 metrov; največja višina valov, prišedših iz Atlantskega oceana, ki so jih opazovali pri Scorezby-ju (na Angležkem) je znašala enkrat 13 metrov.
Dijamanti se podraže. Neki londonski list poroča, da se v kratkem dijamanti podraže za 30 odstotkov. Produkcija dijamantov je v zadnjih letih poskočila, ker so odkrili nove jame v Kimberleju, v južni Afriki, toda v teh jamah se nahajajo dijamanti manjše vrednosti, ki so tudi mnogo ceneji, a -edaj povprašujejo močno po dija-mantih bolje vrste. V Kimberleju izkopljejo 93 odstotkov vseh dijamantov na zemlji, ostalih 7 odstotkov se razdeli na Angležko, Gvinejo, Avstralijo in Brazilijo.
Zemski zakladi Prof. Couriot v Parizu na nekem znanstvenem shodu predaval o velikem bogastvu, ki ga ljudje izkopljejo iz zemlje . Skupna vrednost kovin, kuriva in materijala za stavbe, ki se jih tekom jednega letn pridobiva iz zemlje, znaša 17 in pol milijard frankov (frank: 96 stotink). Od tega odpade na premog in druga rudninska goriva, ki se jih tekom jed-Mega leta dobiva iz zemlje 7*4 milijard. dočim se izkoplje zlata in srebra le devetino skupne vrednosti, namreč 1184 mlijonov frankov Med an-gležko-bnrsko vojno niso kopali v zlatih transvaalskih rudnikih, kar je povzročilo 250 milijonov škode. Med prve kovine spada pa železo, katerega se dobiva na leto nad 3 milijarde frankov, na drugem mestu sta zlato in 6re bro in na tretjem baker, ta poslednji 4e le, odkar se je pričela razvijati električna obrt, ki potrebuje mnogo bakra. Potem prideta na VTbio cin in cink. Petroleja se proizvaja na leto za 600 milijonov frankov., kamene soli za 167 milijonov in mineralnih enojev (fesfatov) za 105 milijonov Kamenolomi vržejo na leto nad 2 mi lijardi frankov. Od leta 1888, se je skupna vrednost rudninske produkcije podvojila. Nad pet milijonov delavcev js zaposlenih v rudokopih.
Privatni lmetek v Itaiij. Prof. Fr. Nitti, eden najznamenitejših narodnih
ekonomov Italije, je nedavno obelodanil zanimivo delo o bogastvu Itaiij ; ki je v zadnjih letih znatno narastlo
vsled procvita trgovine in obrti. Eno poglavje se natančno bavi z privatnim čmetkom. Po računu italijanskega učenjaka znaša vrednost privatnega bogastva v Italiji 65 milijard ter je v 15 letih narastlo za 11 milijard. Ta, da je napredek, s kterim bi se zamogl" ponašati tudi bogati narodi, ki z nekim prezirom gledajo na siromaštvo Italije. V Italiji prihaja na vsako glavo narodnega imetka povprečna svota 2003 lire, dočim prihaja na Angležkem 6993, v Zjed. državah 6159, na Francoskem 5492. v Belgiji 5402 franka. Italija ma 1600 milijonarjev, od kterih jih 1000 odpada na severno Italijo. Najmanje milijonarjev je v južni Italiji.
NOVA KNJIGA.
V Ljubljani je izdalo "KatoL tiskovno društvo mično knjižico: 'Ljudska pesmarica' za nabožno petje v cerkvi, v šoli in doma.
Izdaja je za jed no- in dvoglasno (nekaj pesmic tndi za troglasno) petje. Na 200 straneh obsega do 80 rajjbolj priljnbljei&h pesmi, kratke mašne molitve in troje litanije. Čvete-roglasno " Spremijevanje" v veliki obliki izide krog Božiča.
Ljudska pesmarica ima vsestransko zaupanje. Priredil jo je strokovno izobraženi glasbenik Fr. S. Spindler, in presojali so jo v rokopisu A. Foerster, H. Sattner ter Fr. Ferjančič. Besedilo pesmi je v ljudskem in cerkverem duhu priredil dr. G. Pečjak. Odobrena in priporočena je doslej že od lavan-tintinskega in ljubljanskega ordma-rijata. — Ljudska pesmarica more v vsako boljšo šolo, vsako krepostno družbo, kolikor je mogoče tudi v vsako družino, kjer je le kaj veselih poštenih src in lepih glasov.
Namenu primerne so tudi cene: vkljub bogati vsebini, ličnemu tisku in krasni vezavi, so izvanredno nizke Ako bode pri teh nizkih cenah še kaj čistega dobička, ga založnik podari družbi sv. Cirila in Metoda. — Cene: mehko vezana knjižica stane 60 v., v lično platno vezana z mdečo obrezo K, v Bagrinastem platnu z zlato obrezo 1 K 40 v. Po pošti toliko več.
Glavno zalogo ima: Prodajalnica Katoliškega tiskovnega društva v Ljubljani."
PRAVA VADA.
Oberstova kuharica Micka je bila zelo nesrečna. Mlada je, lepa je, ima srce, ki zna ljubiti prav gorko. In vendar ne pozna do današnje dne od ljubezni druzega, kot tiha hrepenenja, večno žalost in grenke solze. On jo je naredil tako nesrečno; njegova lepa postava in skrbno navihane brke, s.-se jej usedle tako globoko v srce, da je ni bilo mogoče živeti brez njega. Toda najhuje še le pride. Lepi korpo-ral je nasproti Micki popolnoma hladen, dasi je ona najlepša kuharica v celi "Žabji ulici". Micka se trudi na vse načine, a korporal ostane za vse gluh in slep. Nazadnje poseže po zadnjem sredstvu: kupi si knjigo "Ljn-bavna pisma" in mu piše tako vroče in zaljubljeno, da bi se ji bilo kmalo pismo vnelo samo od sebe. A vse zastonj. Teden dni preteče, a od njega še vedno nič. Micka pa kljub temu ne obupa. Saj se mu mora srce enkrat, odtajati, pa če bi bilo iz kamna. Zakaj bi ravno ona ne bila njegova? Prava vojaška ljubica si vendar mora fanta priboriti.
Nekega jutra vzame lep rdeč papir z veliko rožo in poišče v knjigi "Lju-bavna pisma" oddelek za posebno trde slučaje. Vestno piše besedo z^ besedo z okorno roko; skoro polovico ga je imela, ko se zaeujejo zunaj koraki.
Aha, gospa.
Hitro pograbi pismo in drugo, da ga pravočasno skrije v miznicL Kljub temu zapazi oberstova gospa in pravi z resnim glasom:
"Kaj je prav za prav s teboj, Micka. Zadnji čas si tako raztresena, da res ne vem, kaj naj s teboj počnem Pol desetih je že, a ti še vedno sedi* pri mizi s prekrižanimi rokami. Kaj imamo danes za kosilo?"
Micka obriše s predpasnikom oči, in da gospej jedilni list. Ta ga pazno pregleda in pravi: "Prav. Glej, da se hitro ganeš, drugači smo brez kosila." Po teh besedah odide.
Micka pa zopet sede za mizo, izvleče pismo iz predalčka in se pripravlj -i k pisanju.
"Pismo mora biti gotovo, če se vsi na glavo postavijo", godrnja sama pri sebi.
Ne ve se, ali se je tako bala, da jo zopet ne dobi gospa, ali pa so bile nje misli tam v kosami,- gotovo je le, da je prepisala v drugi del pisma mesto iz knji/"C "Ijubavna pisma" iz jedilne karte, tako, da se je konec pisma glasil sledeče:
Juha s knedli, suha rebra s kislim zeljem, pečena raca s salato.
S tem ostanem na vse večne čase vedno tvoja Micka. —
Zapre pismo in ga odda na pošto. In glej, še tisti večer je prišel ko poral.
Kreta,nje parnik o v.
V New York so dospeli:
Kronprinz Wilhelm 11. okt. iz Bremena z 1454 pot.
Koenigin Albert 11. okt. iz Bremena z 1186 pot.
Hohenzollern 11. okt. iz Genove.
Germanic 11. okt. iz Liverpoola z 80-: potniki.
Dospeti imajo:
Giulia iz Trsta. Majestic iz Liverpoola. Albano iz Hamburga. Ultonia iz Trsta. Oceanic iz Liverpoola. Numidian iz Glasgow a. Belgravia iz Hamburga. L a Lorraine iz Havre Lncania iz Liverpoola. New York: iz Southanmptona. Bluecher iz Hamburga. Furnessia iz Glasgowa. Arabic iz Liverpoola. Main iz Bremena. Vaderland iz Antwerpena.
Odpluli m:
Rotterdam 12. okt. v Rotterdam. Majestic 12. okt. v Liverpool.
Odpluli bodo:
Hamburg 13. okt. v Homburg. Bremen 13. okt. v Bremen. La Touraine 13. okt. v Havre. Cedric 14. okt. v Liverpool. Graf Waldersee 15. okt. v Hamburg Finland 15. okt. v Antwerpen. Hohenzollern 15. okt. v Genovo. Germanic 15. okt. v Liverpool. Etruria 15. okt. v Liverpool. Columbia 15. okt. v Glasgow. Kronprinz Wilhelm 18. okt. v Bremen. Aurania 18. okt. v Liverpool. Ultonia 18. okt. v Reko. Rvndam 19. okt. v Rotterdam. Oceanic 19. okt. v Liverpool. La Lorraine 20. okt. v Havre. Bluecher 20. okt. v Hamburg. Numidian 20. okt. v Glasgow. Arabic 21. okt. v Liverpool. Belgravia 22. okt. v Hamburg. Lucania 22. okt. v Liverpool. Vaderland 22. okt. v Antwerpen. New York 22. okt. v Southampton Prinz Albert 22. okt. v Genovo. Furnesia 22. okt. v Glasgow.
Kje je resnica?
Samo jeden zdravnik ne more nikdar jamčiti, da bode ozdravil vsako bolezen, kajti ni jeden zdravnik ne more biti strokovnjak za vse bolezni.
O tem dejstvu je vsak razumen človek prepričan. Več bolezni je, ktere mora zdravnik od blizo pregledati, ker jih je nemogoče drugače ozdraviti.
Vsak zdravnik je sposoben za jedno vrsto bolezni, ako pa kdo trdi, da zamore ozdraviti vsako bolezen, je to nespameinost.
Po vseh velicih mestih ustanovljajo zavode za raznotere bolezni in na čelu vsakega oddelka je zdravnik-strokovnjak.
Tako je nastal naš NEW YORK UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE, samo da se izpolni ona med slovanskim ljudstvom v Ameriki opazu-joease praznota, kajti siromake, stanujoče daleo od velikih središč, običajno nepošteni zdravniki osleparijo. Oni ne vedo, kam bi se obrnili, da bi se rešili bolezni, katera jih tlači.
Universal Medical Institute
Ako ste bolni. — Ako ste v New Yorku ali daleč proč. — Akoso drugi
zdravniki proglasili Vašo bolezen za enozdravljivo. — ako so Vam nevešči
zdravniki odvzeli stotine in stotine dolarjev in Vam kljub temu niso po-
vrnili dragocenega zdravja.
Pišite Universal Medical Institute v New York. Pojasnite nam Vašo bolezen odkritosrčno in brez sramovanja, tako natančno, kakor da pišete svojemu prijatelju. Vaš slučaj bolezni hod- zdravniška konferenca preiskala in ako bode strokovnjak one vrste bolezni, za ktero Vi bolujete, uvidel, da Vas zamore ozdraviti, poslali Vam bodemo z ekspresom zdravila v kterokoli mesto Zjed. držav, Canade ali Mehike.
V slučaju pa, da je Vaša bolezen neozdravljiva, ali da je treba, da se Vas osobno preišče, odgovorili Vam bodemo v slovenskem jeziku ter Vam pojasnili Vašo bolezen.
Vedeti morate, da je več bolezni, ktere ni mogoče ozdraviti le potom vživanja zdravil in tudi več tacili, ktere ni mogoče iz Vašega pisma takoj spoznati. Universal Medical Institute iira mnogo električnih strojev, s pomočjo kterih se oslabele osobe krepe, organizmu (žhotnej sestavi) podeli se nova meč, suhi S2 odebele, debeli so osuše. preskrbi se nova moč izmučenim in oslabljenim, ker stroji zamore muke in bolečine.
Rentgenovi ali X žarki omogočijo vpogled v notranjost človeka. Na ta način je videti vse notranje poškodbe, kterih s prostim očesom ni mogoče opaziti. Radi tega Vas laliko ozdravimo, ako imate:
REVMATIZEM. — SRČNE BOLEZNI. — OTEKLO KOŽO. — BOLEZNI NA OČEH, UŠESIH, NOSU, VRATU, ALI NA PRSIH. —AKO ZGU
BITE LASE. — AKO STE BOLNI NA ŽELODCU, NA MATERNICI. _
AKO IMATE HEMEROIDE. — SPOLSKE BOLEZNI. — ONEMOGLOST PRI SPOLSKEM OBČEVANJU. — AKO STE NERVOZNI. — AKO NEPRAVILNO PREBAVLJATE. — IMATE ASTMO, KAŠLJATE, — NE ČUTITE. - AKO STE BOLNI NA MEHURJU, LEDVICAH, JETIOH, itd.
Ali ako imate katerokoli drugo bolezen, obrnite se na Universal Medical Institute, kjer so zdravniki-strokovnjaki, kteri Vambodo pojasnili VaŠo bolezen. Ako ste ozdravljivi, je njih stvar brezpogojna gotovost, kajti v Universal Medical Institute se za vsako sprejeto zdravljenje jamči; ako je pa bolezen neozdravljiva, se Vam to naravnost brez ovinkov naznani, da ne trošite zaman drazega denarja.
^ Ako ste v kteremkoli kraju, pišite nam in zvedeli bodete, v čem obstoji Vaša bolezen.
Tu Vam je naš naslov:
UNIVERSAL MEDICAL INSTITUTE
NEW YORK.
30 WEST 29th ST, bliz-i B'way,
Uradne ure: Vsaki dan od 10. do 12. ure dop. in od 2. do 7. ure zvečer. Ob nedeljah od 10. do 1. ure predpelndne.

0
=DQ=
Frank Sakser-*
109 Greenwich Street., New York
D O
USTANOVLJENO LETA 1893.
o a
USTANOVLJENO LETA 1893.


DENARJE
pošiljam najceneje in najhitreje v staro do» movlno. JVIilijone kron pošljem vsako leto Slovencem in Hrvatom domu in ni Čuti glasu o nepravilnosti! Kaka redka pomota se pa dogodi vsled slabo pisanih naslovov in pošt.


Sedaj pošljem lOO kron za $20.50
in IS centov poštarine, bodisi da kdo pošlje $5 ali $500.
PAR0BR0DNE LISTKE
prodajam po izvirnih cenah in potnikom kolikor nn)gove olajšam trud in skrbi. Vsakdo naj mi javi, po kterej železnici in kedaj pride v New York in naš mož ga počaka na postaji, odredi vse potrebno glede prtljage in dovede potnika v soliden in cen hotel. Ako kdo sam pride v Xew York na kako železniško postajo in se ne ve kam obrniti, naj grč na postajo k telefoni! in pokliče 379!5 Cortlandt, ali connect three seven nine five Cortlfindt in potem se z nami slovenski pogovori ter pridemo ponj. Za telefon se plača centov In prihrani dolarje* To je zelo važno!
Z veleštovanjem
FRANK
IOQ GREENWICH ST.,	NEW YORK, IN, Y.
"Vsakdo naj pazi na hišno številko 109 in se naj ne pusti pregovoriti, da je druga številka vse eno. V tem obstoji zvijača in mnogokrat prevara.
Telefoni 37Q5 Cortlandt
Telefon: 379S Cortlandt
Milko Vogrin.
Navola- Spisal Ar. Stojam.

Skesanega srca stopi nato Vogrin h gospe Skenovskej, poljubi jej roko, proseč jo odpuščenja:
"Odpustite mi, milostljiva gospa. Jaz nisem vedel, kaj sem delal tu v Vašej gostoijubnej hiši. Spozabil sem se bil toliko in grešil sem proti vsakej dostojnosti. Žalost, srd, jeza, sovraštvo in ljubezen, vse strasti, ki poganjajo svoje kali v človeškem srci: vse, vse mi je tako prevzelo dušo in pamet, da nisem vedel, kaj se spodobi in kaj ne! Zatoraj, milostljiva gospa, odpustite mi moje prenagljeno, nespodobno ravnanje vpričo Vas in Vaše ljubeznive hčerke."
"Jaz Vam nimam kaj odpuščati", odgovori mirno gospa Skenovska. — "Vaše ravnanje je opravičeno, ako je to res, kar ste očitavali gospodu barona. A jaz ne morem tega verjet;. Nemogoče se mi vidi, da bi se mogel človek tako daleč spozabiti, kakor bi se bil baron Robert, ko bi bil on zares sam najel svojega slugo in ga pod-šuntal, da Vas — uniči!"
" Kolikor jaz oarona Roberta poznam", .povzame hitro Olga, "znalo bi vse to res biti. Le pomislite, kaka nepremagljiva strast, kaka ošabnost, kako sovraštvo proti Vogrinu pretresa že od davna njegovo dušo! Iz vsega tega, kar vem in znam, moram sklepati, da so besede Vogrinove proti Robertu sicer hude, a žalibože menda prej resnične kakor ne. Le pomisli, mama, kako je on naju očrnil in ogrdil pri očetu! Zahvalimo le Boga, da se ni nič hujšega primerilo, in da je Rihard že toliko ozdravel."
"Najbolj nesramno pa je to", od vrne Vogrin, "da je začel moje va-sčane dolžiti takega zločinstva, ime-nujoč jih potepuhe in lopove. To me je že bilo hudo razvnelo. A ko je nanesla potem govorica na to, da bi bil hotel morda njegov sluga utopiti mene, prišlo mi je takoj na misel, da tiči gotovo on sam za svojim momkom Tedaj se pa nisem mogel več premagovati, in povedal sem mu očito, k^r mislim o njem."
Tako so se nekaj časa še pogovar jali. Nato pogledata dr. Sirnik in Vogrin k Rihardu, in proti večeru sta se Se le poslovila od njega.
Milo je pogledovala Olga za Vo-grinom, ko je odhajal potem s svojim prijateljem. Usmilil se jej je v dno srca, a sirotica mu ni mogla pomagati. Ptrebovala je sama pomoči!
"Jaz sem skoro do trda prepričana", jame zdaj Olga proti materi, "da je hotel Robert po svojem slugi utopiti — Vogrii*. Hočem ti povedati, zakaj imam tako slabo mnenje o njem, in vem, da se bodeš nad njim sama čudila."
In nato razkrije Olga svojej materi, kako se je Robert zadnji četrtek obnašal proti njej, kaj je vbc z njo govoril in da jih je kresno noč na onem obrežji sam zalezoval!
Med tem pa korakata dr. Sirnik in Vogrin polagoma proti domu, pogovarjajo? se o današnjem razponi. D-Sirniku se je vse nekako čudno zdelo, kar se je bilo danes vpričo njsga dogodilo. A on ni hotel svojega tovariša popraševati po teh skrivnostih in spletkah. Vogrin pa je seveda zapazil to začudenje, zatoraj reče:
"Hvala Ti lepa. dragi moj Sirnik, da si mi prijateljski »tal danes na strani. Le Ti si me zadržaval, da s« nisem bil še bolj spozabil. Tvoja prijaznost zaslužuje odkritosrčnega prijatelja, in to hočem biti od danes Tebi tudi jaz. Zatajeval sem Ti, dragi moj, do zdaj svoje svete notranje čute. Ali danes Ti odkrijem vse, da me ne bodeš krivo sodil. Ti si prvi, ktere-mr zaupam skrivno, a gorečo ljubezen med Olgo in menoj. Čuvaj to skrivnost kakor svetinjo v svojem srci. Ona naj Ti bode sveta, kakor je meni!"
Vogrin je nato dolgo govoril o svojej in Olginej ljubezni, a ob enem tudi razložil, zakaj mu streže Robert po življenji.
Dr. Sirnik se je s prva čudil Vo-grinovim besedam. On ni nikakor mislil, da ga Olga v resnici ljubi. Ali danes se je bil sam o tem prepričaj, in stoprav zdaj si je znal tolmačiti njeno vedenje.
"Moje stališče je pa res žalostno, kakor sam razvidiš", nadaljuje Vogrin. "Prošnja za državno službo se mi jp odbila, in meni samemu streže po življenji — moj tekmec! Kaj mi je početi?"
Med takimi pogovori prideta naša rojaka do Sirnikovega stanovanja "Hočeva čašico zlatega vinea popiti na zdravje Tvoje in — Olginol Ta dobra kapljica iz "Slovenskih goric*• bode nama glavo razvedrila. In potem Ti hočem povedati, kaj bi naj Ti počel v sedanjem kritičnem položaji *
Voirrin je bil tega vabila jako vesel. ČntU je, da si mora govorjenjem oLijŠati svoje prepolno srce. Kmalu je stala steklenica rumenega "Štajer-
ca" na mizi. Jezik se je obema hitro razmočil in prijatelja sta mnogo govorila o Vogrinovej zadevi.
"Najboljše za Te, moj ljubi Vogrin, pa bi bilo", končuje Sirnik, "da se takoj jutre od nas posloviš. Idi nazaj v Belo. Reci pri Skenov skih, da ne smeš dalje tu ostati, a si tudi ne upaš, Če bi ravno utegnol, ker veš, da Ti streže baron Robert po življenji. Ako Te Olga res tako iskre no ljubi, kakor sam trdiš, tedaj ne more ona nikdar Robertu roke v zvezo podati, če le pomisli, da je hotel on, njen bodoči mož, uničiti — Tebe, njenega prijatelja in častilca!"
Vogrin je tem besedam pritrjeval in mu povrh obljubil, da se na vsak način jutre od todi poslovi. Na ta svoj namen pa prime za eašo, trči s prijateljem in jo izprazni — na boljšo bodočnost!
(Dalje prihodnjič.)
Korajža. Sara svoji materi: "Danes bodem pa sama svojemu ženinu kosilo pripravila." — Mati: "To ima to dekle Jcorajžo."
Ženitev dobro znamenje. A: "Pravijo, da se vašemu sinu nič kaj dobra ne godi v zakonskem stanu. Ali j.-revež res tako nesrečen vsled poroke?" — B: "Kaj še! Še le včeraj sva se v prodajalni tehtala ter se je v teh 34 dneh za cela dva funta zredil."
Otročja naivnost. — Mala Anica: "Kaj ne mama, kedar nam bode prinesla štorklja zopet malega bratca, da mu poreeem, da jih imam- že dovolj, ker ti vedno nagajajo."
Stara in bogata vdova gostilničar-ka pride h kamnoseku, da naroči lep kamen za grob svojega umrlega tretjega moža. "Prosim vas le, da naredite napis prav ob kratkem in po ceni." — Kamnosek: "Hočete-li morda samo "Večna luč naj mu sveti", ali "Na svidenje — nad zvezdami!"?" — "Ne, to je predolgo!" — "Potem pa naredimo samo te tri črke: R. J. P. (Rad Je Pil.)"
Mama: "Fanica, svojo malo puu-čiko pusti doma in je ne smeš seboj jemati v šolo. — Faniea: "Ah, doma se bode, revica, sama tako dolgočasila."
Nad 30 let se je obnašal Dr* RICHTERJEV
SVBTOVOT, PRENOVLJENI
ti
SIDRO
ff
Pain Expeller
kot najboljSi lek zoper
EEUMATIZEM, P0E0ST1TIC0, PODAGRO itd.
in razne reumatične neprilike.
SArtO; 25cL In SOct. v v s« h Ickiraih
P. Ai Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
JOHN KRAGKER
119» 8U Clair St., CleTeland, 0
Priporoča rojakom svoja tamhu YUCA, ktora t kakovosti aaikrilja-jejo vsa droga aneriika vina.
Kadeč« Time (Oemcerd) predajam ye Me faleme; tele vime (Oatowka) pe 7te galeae.
NAJMAJTJfiE NAJtOČILC ZA TJXO JE M O ALOW.
BBDfJBTEO, m kterega sem im
portiral brinje iz Kranjskega, velja IS rteklenle flB.Ot. Brinjevec je najbolje vrsto, ker je igaae na isti način, ka-ker dema na Kranj h k—. NAA«iBAMJZFML«im BBTil Za ebila nare&la m
JOHN KHACKER 1199 St. Clair St., Cltrelan«. *
nvse najceneje tudi najbolj dobro, ker kdor je po najce-nejem blagu segal se je že velikrat opeharil, isto velja tudi pri pošiljanju denarjev v staro domovino in kupovanju parobrodnih tiketov, pri tem se je vedno obračati na zaupne ljudi in jeden teh je gotovo Fr. Sakser, 109 Greenwich Str., New York.
CUNARD LINE
RARINIKI RUJUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KR0YTJ ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA..
UTiTflNTA ~ pl*i*e iz
SLAMA PA101A
Yorka dne 18. okt. 1904.
odpluje iz New Yorka dne 1. nov. 1904.
odpluje iz New Yorka dne 15. "nov. 1904.
RABI
telefon kadar dospei na kako poeta j o t Hew York ta I e ▼eš kako priti k Fr. Saisebjtt. Pokli& številko 3793 Cortland in govori Blovenak-o.
Compagnie Generale Transatlantique.
(Francoska parobrodna družba.)
ULTONIA, SLAYONIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
The Cunard Steamship Co., Ltd.,
29 Broadway, New York.	126 State St., Boston.
67 Dearborn St., Chicago,
UNIONS AVSTRIAGA LINE
vozi direktno
iz New Yorka do TRSTA ali REKE,
66
s parniki
Frieda", "Gerty" is "Giulia",
kteri so napravljeni navlašč za potnike medkrovja in bodo pljuli med TRSTOM, REKO in NEW YORKOM.
Vse potrebščine so omislene po najnovejšem kroju, električno luč in razne udobnosti za potnike.
Vožnji listki po najnižji ceni.
Obrnite se na zastopnike te dražbe, ali
O. B. Richard & Co.,
generalni agentje, 31 Broadway, New York:«
Nižje podpisana priporo. čam potnjo&ni Slovencem in Hrvatom svoj.........
SALOON
107-109 Greenwich Streti,
• • NEW YORK . .
T katwem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke.........
Imam vedno pripravljen dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč..............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna..............
Za obilen poset ee priporoča
FRIDA VON KROGE
107-109 Greenwich Street, New York.
T3LCO"b> StoZTl-loIhj,,
čjp E. Madison Street, - - Chicago, 111.
Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Sue Screw B navijak.	- ^
Cena uram:
Nikel ura........$ 6.00
Srebrna ura......
Screw navijak.....$12.00
Srebrn: ~ira......
z dvema pokrovima $13.00
Ako želite uro s 15, kamni, potem	' fifflBf" ;
priložite $2.00 navedenim cenam:	j^dJSSr-Tri- J
Cena ,,Fahys Cases Gold-
field" jamčene 20 let:	t
16 Size 7 kam dot $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 ' 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za dan 3	\fpF 1S3S3WM-
"i kamnov........$14.00 Vfš
--\	-	' V
OPOMBA: Vse ure s*", najboljše	•?n?r"1'iSoV.--delo Elgin in Waltkam ter jamčene
glede kakovosti.	'^oapyfc-'' .r Za obile naročbe se priporočam
Jacob Stonich^
89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL.
iifrr......
DIREKTNA ČRTA 130 HAVRE,' PARIZA, ŠVICE, INOMPSTA IN LJUBLJANE
POŠTM PARNIKI SO t
"La Lorraine" na dva vijaka...............12,000 ton,	25,000 konjskih moči
"LaSavoie" " " " ..................12 *X)	"	25,UU	"	"
"LaTouraine" " " " .................."	12,OK)	"	«
"L'Aquitaine" " " " ..................10,000	«•	16,000	"	"
"La Bretagne"............................... 8,000	" y,000	"	"
"La Champagne"............................. 8,000	" 9,000	"	**
"LaGasccgne"............................... 8,000	" 9,0<X)	"	"
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz prista* nišča št. 42 North River, ob Morton St., New York:
*LA TOURAINE	13. okt. 1904. *LA LORRAINE	17. nov. 1904.
*LA LORRAINE	20. okt. 1904. La Gascogne	24. nov. 1904.
La Bretagne	27. okt. 1904. *LA SAYOIE	1. dee. 1904
*LA SAVOIE	3. nov. 1904. *LA TOURAINE	8. dec. 1904
*LA TOURAINE	10. nov. 1904. *LA LORRAINE	15 uec. 1904.
Parnik a z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Holland-America Liine
(HOLLA N 1>- A M1: HI S li A ČK TA) vozi kraljevo nizozemskrt in toštu Zjedinje^.ih držav
med NEW YOHXOM ia 80IIER0AM0M preko .Boulogne: sur-Mer.
N00RDAM,
parnik z dvojnim vijakom, 12,500 ton. parnik s dvojnim vijakom, 12,500 ton. POTSDAM, parnik * dvojnim vijakom, 12,600 tea.
RYNDAM.
3TATENDAM, parnik a dvojnim vijakom, 10,500 tou.
ROTTERDAM, parnik e dvojni* vijakom, 8300 ton.
^ Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrijec
Eadi eene glej na posebej objavljenih listinah.
Parobrodna črta ima svoje pisarno v mestih^
DUNAJ, I. Kolowratring io. INOMOST, 3 Rudolfstras»nsa TRST, št 7 Prosta luka. BRNO, *i Krona,
Parniki o d p 1 j a j e j o: Ix ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW TORKA vsako gred« mm* 1 i,- i-----ob 10. uri zjutraj. ;--- , . m .... .,.
HOLLAND-AMERICA LINE,
39 BROADWAY. NEW YORK, 90-2 DEARBORN ST., CHICAGO, ILL.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in bratom Hrvatom, da sem odprl
NOV SAL.OOIVT,
1401 So. 13tk St., ©MAHA, NIBS,
v kterem točim vedno sveže svetevno-znamem.a ANHAEUSER & BUSCH, fina vina in likerje. Na razpolago imam lepo dvorano za veselice. V obilen obisk se priporoča
JOSIP B. PEZDULTZ.
Ali hočete potovati v Evropo? N. JOHNSON,
40 Second St., Hoboken, N. J.,
potrebuje močne može, kteri se lahko na Nemško vozijo in za to delajo na parniku.
Vsakdo naj pride za potovanje pripravljen.
Bojaki, podpirajte rojaka!
Podpisani priporočam trojo dobro štejem
GOSTILNO,
v kterej to£im vedno SVEŽE PIVO pi vdajam DOBRE jMODKE ia LIKERJE. Pri meni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA. Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., naj na postaji vpraša za mene in gotovo bod* prišel 00 mene in do uancev. Ako kfdv po trebtgo kak svet, na) to name obrne. Mah Ceslo toraj bodii
«roH k »volim!
Marti« Mttkift, m.
JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, ki vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in sicer na istej postaji. Vožnja do New Yorka traja manj ne^o tri dni; pribod v New York pc due* a. Oglasite se mi:
C.M.C0X	g C POST,
As»'t Ticket Ajs«;,	Ticket A teat,
313 IN. Main St., Pueblo, Colo.
Pozor! Po želji potnikov bodemo brzojavili Mr. Frank Sakser ju, lastniku tega lista, čegar vslužbenea Vas pričaka potefa pri prihodu v New York na kolodvora.