Številka 226 Trst. v četrtek 17. avgusta 1905 Tečaj XXX. nev6. (9 stotnik) ^Ljuoliani, Gorici, Petru, 8rfini| m- vaikl .dl nb Mdel|tb m praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob 9. ori ziatraj. imr-'*— fterllke ne prodajajo po J * ttAont tobakarn&h t Trnu to okolici. M ji. Krmni a. Mariboru. Celovcu. Idriji. Nabreimi. Kovemmestu itd. •iiBie la aaroebe snrejema o Drava iiata .Edinost", tli« .f*r«i« GaJattl It. iS.'— 1'radae are w od J. pep. 4» k. trener. — Cene octasom 16 it na vrsto pem: poslanica, »mrtcuce. javne sanvaie in domaći ofiam do oofodbL TKLSFOK Itev. 1167. larotalat satit ca vse leto 24 K. pol leto 12 K. 3 mesece 6 K. — Na-aaročbe brez doposlane naročnine se oprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo listo. NefrankoTaaa plinu se ie sprejemajo la rokopisi se m vračajo. ^ Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na opravo lista. UREDNIŠTVO: al. Glorfle Galattl 18. fNarodal dom.t Isdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik kooaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konaorcijs lista „Bdinoat" v Trato, ulica Oiorgio Galatti it. iS. Peitae-kranilalčni rajam it. 6&2.S41. Vojna na skrajnem Vztoku. (Brzojavne vesti.) obh **enci sklenili pretrasavaaje dragih členov. PARIZ 16. >Petit Perisieae poroča is Portamoutha, da j« bit vsprejet prvi člee, LONDON 16. »Dailj Telegraph« po- dolo«a, da Rneija priznava prenoč japoo-roča is Tokija od 15. t. m. : Zasedanje Bfcih interesov v Konji. -vamčatke ss k malo objavi. Posadka obstoja ■tao is enega ba tali jo na ter j« brez vsaka zveze z drugimi rutkimi vojnimi silami. Odpošiljat ve ruskih čet. PETROGRAD 16. Na bojiUa sta otiiii i\e bateriji previđeni s obrambanimi Miti. Ves srmsdni zbor je to doepal v Mandžurijo. Boji ob frontL TOKIO 16. (Uradno) Rosi so dna 14. t. m. prodrli bliao do Ćaatu in Pejaaapnnaa, s bili so odbiti. Japonci ao issali enaga mrtvega. Rasi pm 45. Porodilo pnsrsls Liaeriis. PETROGfcAD 16. Ganaral Liaevič ja PORTSMOUTH 16. Kakor se sli«, sabtava Japonska, da ima vaaj v sedanj« m trsootku ssseisna Port Artur in Daljni. Pati Sten govori o odstopa otoka Sahalian. Kakor aa nadalje govori, se Slan ,3. ne aklicuje na o Isto? kitajske vstoftne ' železnice, marveč na to, da aa aopst vspoatavi ▼ Mandftur ji kiti jaka upravs. Vprašmje o odstopa tolesnics se nakaja v nekem poete-jem Členu. PORTSMOUTH 16. (Renterjev b ro) Na včerajšnji popoladaaski ssji so se po-oblaščeaci popolnoma aediaili o fteetem člena pogojev. PARIZ 16. Kekor porote »Ifetin« is Portamoatba je bil v Sera j vaprejet Slet 6. dne 14. t. m. branje vil: Dne 13. t. m. so BiroTnih pogojev. Navaja se ravno tako sponske torpedovke obetreljevale Lasa revo. Njihovi poekusi, da bi izkrcali čete, so bili odbiti. Giaeom porodil iz Koreje, je dne 5. t. m neki japonski oddelek iz Kopungsnna prodrl do aakaga ruskega oddelka, ki ee je nahaja 1 pri Oakeri, toda bil je odbit. — ** j v ratni k je dne 6. ia 7. poaovil ofenzivo, * >da moral ss je zopet umakniti. Iatočaano so Japonci prodrli do nekega drugega ruskega oddelks. m b li s> tudi odbiti. Japonci to bežali ter so j mtili na bojišču mnogo mrt /h in prtcej municije. Dne 10. t. m. je vršil boj pri Ogieahi kakor člen 4. poluotoka Liatang in prenoee zakupa Port Artarjs. Witte obolel. BEROLIN 16. Is Portsmoatba poročajo »Lokal-Aiseigeijn« : Witte ee je vmlad spremembe vremenn prehladil. Bil je tndi utrujen, ko ee je v poaedetjek zvečer vračal is seje, kar je sam prisnal. Dogodki v Rusiji. PETROGRAD 16. (Petrogr. brc. agent.) Ruski oddelek je' ° nemirih, ki bi ee bsje včersj vršili v sebni dvorni vlak ob viharnih ovacijah ljudstva odpeljal. GMUNDEN 16. Kralj Edvard je ob 11. uri 40 miaut pred pol ud a e dospsl ssmkaj. Kralj se je nstavil 20 miaut, ter se je nn kolodvora sestal s rodbino vojvode Cumbar-landa. Potem je kralj odpotoval v Marijine vari. : Vm pogorele. BUDIMPEŠTA 16 Vaa Felso Surosek, v TuroAki ftapaniji, je, iavssmii 13 hii, pogorela. Požar je ositil tadi cerkev, iolo in otoineko hifto. Zgorel je tudi en otrok. Nad 100 rodbin je bres strehe. Škode je nad 700.000 kron. Ogenj je nastal veled tega, ker je iekra is neke lokomotive pedln na alamnato streho. napadel Japonce t>r jih zapodil proti južai smeri, zaplenivši mar go orožja in municije. — V neki drugi brzojavki poroča general Vnevič: G aram pirot'1 iz Koreje so Rusi po b.jju z Ja| onci zasedli vas Ksputau. "vreljanje pri Laz a rev u je dae 13. t. m. zjutraj j. on'balo. Ja| o ».ke torpeiov»e so s a oddsljile. Mirovna pogajanja. PORTSMOUTH 16. Glasom vsebine prt h treh vsprejetili čleaov mirovnih pego-jev pripozna Rudija upliv Japonske na 1 K« rejo; Rusija in Japonska se zavežtt, da se bc-ti umaknili iz Mandžurije, Ha besti -{»: -t j vali teritorijalno nedotakljivost kitajske, da bosti vzlržavali načelo odprtih vrat ter Rigi ni tukaj ničessr snaao. REVAL 16. Povode m pogreba ruskih delat cav eo nastali nemiri. Posredovala je policija, h mn« 2 os je bi a v.2ena bomba. Ea poiic j-ski nadzornik je bil težkr, neki drugi in ena privatna oseba pa lahko ranjeni. PETROGRAD 16. Caraki manifafet o redu državne dume bo najbrž proglašen dne 1H. avgusta. Od 8 predloženih načrtov, je dobil prednost on;t ki ga je re stavil Pobe donof^ev- Brzojavne vesti. Angležki kralj v Išla. IŠL 16. Kralj Edvard je Bpal do 8. la odstopiti kitajsko vttcčao železnico južno' nato je zijutrekoval v hotelu, n ito pa d Harbiaa Kitsjski. Včeraj se je vršilo! č tal in delal. Ob 10. uri dopoludni je pri-svetovanje o 4. členu glede poluotoka v cesar. Ooa vladarja sta se b«z Liactung in oistopa rusk h zakupnih po- spremstva odpeljala Jv Lautlea tsr stase j rja ni Daljnegs, o čtm« s^ bo razpravljilo' nadvojvoda Fian Salvator, princ'sinja Gizels >Jtae:e in bavarska princa Liopold in Konrad. O členu .">. glede predaje S^ba ioa ni , Oba vladarja sU si večkrat podala roki ter pršlodo nikakega sk ej a; zatorej ao p,ee dvakrat pogubila. Ob 11. uri ae je po- Srbska skipščlna. BELLGUAD 16. SkupKina je razpravljala volitev v moravakem okrožja. Poslanec Moet d (staroradikalne stranke) je obćo'žil asoijonaliste in liberalce, da ao ae proti sta-roradikalni stranki sveaali z vladno a^anko. Vodja nae jonaliatov Ribarae je obdoliitev odklonil. Veled kontroverse poslanca Moetida ia Voje Velkovici je nnvatal velik ropot. Predsedaik je moral zaključiti sejo ob 11. ari dopoladne. Prihodnja aeja ob 4. uri po-poladae. Spnnski kralj. BEROLIN 16. Kakor je »Wolffov biro« avedel nz berolinakega dvora med leto Injimi cs^arskimi vojašiimi vajami, ampak ie le v novembru. Grof Monteenccoll. DUNAJ 16. Poveljnik mornarce grof I Montecuccoli se je povrnil z inspeciranja i ter se jut-i poda na štir tsdenaki dopust na Štajersko in N.že Avstrijsko. Nezgoda na železnici. PARIZ 16. Esspresni vlak, ki je včeraj I zjutraj odšel iz Pariz\ v ameri C.ermonta j je skočil b tira, ker js pssirsl postajo, ne da bi se bil po vosnem redu ustavil. Pet oseb je bilo poškodovanih mej temi tri težko. Atentat na kitajsko cesarico. FRANKFURT ob M. 16. ^'rankfaiterJ Zeitungc poroča iz Tientsina, d* je bil na kitajsko cisarVo na potu v poletno palačo izvišen a'eotat. Storilec je bil preoblečen kakor vojak ter je bil od nekega regularnega vojaka prehoden z ba oaetom. Cesarica je ostala nepoškodovana. Frnncozki socijalisti. PARIZ 16. Rojalisti so včeraj v predmestju St. Den s priredili slavje na čast rojstnega dne vojvedinje Orleans. Predsednik Pavel Parsival je na banketu v svojem go- voru pozval prisotne, naj iapuste pot zakonitosti, ter je napil veliki metli, ki osvobodi Frascijo republikanske družbe. Krvavi izgredi na Siciliji. CATANIA 16. Danee sjutraj so v G rs n Miehele po dovršenem ljudskem shodu ude-leiitelj', nahujskani od neke osebe, napadli policijo tsr jo obmetivali s kante njem. Izgred ni ki so nsto sažgali prostore meščan-akega kluba v prizemlju občinske hiše. Policija je etreljala. Sedem isgrednikov je bilo ubitih, ve« pa rnajenih. Tudi več policijstov je bilo ranjenih. Ko je prišlo ojačenje, je bil no pet vzpostavljen mir. Lakota na Španskem. MADRID 16. Poročila dospela iz Ss-vile poročajo, da je položaj tamkaj ie vedno selo vsaemirljiv. Praakl princ Henrik. MONAKOVO 16. Pruski prlac Henrik in njegova soproga sta is Marktredwitaa doapela eemkaj. Po enoumen* odmoru sts potovala dalje v I no m os t. Nadvojvoda Friderik. SARAJEVO 16. Nadvojvcda Friderik je dospel sam kaj aa inspiciranje čet. Mesto je v zastavah. Španski kortes. MADRID 16. Uradni list priobči dne 19. avgusta dekret, glede razpuščenja zbornice. Dae 10. septembra Ee bodo vršile volitve v zbornici, dne 24. pa v senat. Otvorjenje parlamenta bo dne 11. oktobra. Znamenito odkritje v rimskih kata-kombnb. RIM 16. Glasom nekega uradnega poročila o izkopavanjih v Italiji, so v rimskih katakombah odkrili znamenite prostore. Naš'i ao Bredišče rg nljvinskega pokopališka Com-modila, ki je bilo v devetem stoletju opuščeno ter je do leta 1720 oatalo pozabljeno. V tem letu so tamkaj slučajno naleteli na veliko pod -zemako dvorano, katero s> pa potresi zasuli. Vsled zšstematično iz 7t d enih preiskovanj je bil sedaj od krt obširen podzemski prostor k mozaično slikarijo in mnogimi pismenimi spomeniki. Perzijski šah. VICHV 16. Perzijski šah je d spel semkaj. PODLISTEK. 27' Prokletstvo. S(:đ0T*m»ki roman At(mU fonom. — Nadaljeval in doTriil I. B. Tosdć. Predel — Počakaj, je šepnila Lukrecja, sedaj smo as mestu ; obrnila se je na levo in odprla vrsts, pak povlekla bana za seboj v temno sobo. — Čuješ-li, Lukrccija, je rekel ban, kateri vrag ti je odprl pot aemkaj, in kdo ti je dal ključe, da poznaš vsako stopinjo v tej hiši ? — To je moja skrb, dragi ban ; veruj, da ti tega ne izdam. Zato me ne vprašuj dalje. Zadosti je, da amo tu. Italijanka je zažgala avetiljko in Lučenac je opezil, da te nahaja v sob', udobno urejeni, kjer biva (Jemič-vojak. Tako je bilo videti vssj po nizki Široki postelji, pokriti z obleko, in po lepem orožju, ki je vicelo po atenah. Bilo je to stanovanje mladega Mikiča Prodaniča, ki je bil ljubimki avoji Lukreciji izroČ.l ključ, da je mi gla laglje prihajati do njega. Sadaj je dekle vselo svstiljko, stopilo na hodnik ter pokazalo banu s prstom na velika vrata na koncu hodnika. — Tam je, je rekla, orožarna, tam se kuje zarota. Ne čujeŠ-li šum od tiste atraai ? — Oujem, Lukrecija. — Dobro, jaz bom čakala v tej sobi, dokler se stvsr ne izvrši, ti pa delsj, kskor nsjbolje zasš. Tu ti je svetiljka, ali skri jo se svojim plajščem, da nas kak iarek ne izda. Z Bogom aa sedaj in želim ti dobrega lova. Na to je atopilo dekle v Mikičevo sobo in je zaprlo vrata za seboj. Bin pa je razširil svoj plajšč, potegnil s desnico meč,«s levo pa je privsdigail avetiljko. — Gospoda in bratje, je saklioal Beri-slav, vidim, da ae je vai dičai zbor složil v le p 3 slogo, ki, ako B »g dade, dozori lepega Zaveza avstrijskih Jugoslovan, učiteljskih društev. (Dopis.) XVII. glavna skupščina t3 zaveze se je vršila letos dne 13., 14., 15. in 16. avguBta v Puli. Najprva družb ca učiteljev je d>epela v Pu'o v nedeljo po železnici, a koj za njo, ob sadu za domovino našo. Kaj ima kdo storiti, to veste tudi rami, ali prvo vam bodi, da i vsakdo iz-med nas modrj nasnubi še več naj bo kraljem gospod Tvrdko, gospodar Bosae. — Tu ste čuli, gospoda slavna, je rekel pristašev za sveto našo stvar, da bamo jaki j Vladko Hranil, tako misli tudi kralj Tvrdko. Kar je vaša stsra svobode, tega naj se ne dotika nikdo in Tvrdko poskoči z mečem na in složni, ko treba rssao udariti. Človek do človeka naj st^ji zvesto in krepko. Udariti hočemo od zapada, udariti od vstoks, a vi tu na sredi boste zrno sile naše. Nu, če tudi vam vojska aa bo velika, ne bojte ss nič; o pravem času dobite obilne pomoči, ljudij in denarja. Se jednega nam treba : da Ee zaobljubimo in da podpišemo obvezo, ki sem vem jo žs donesel semksj. Prosim te, gospod Mikič Prodsnič, preČitsj gospodi t? listino, ae je obrnil Bsrislsv do mladega Prodsničs, n»j se Čaje iz vaš h ust, v kaj se obvezujete. Ahac jev sin je vzel listino tsr prečital zaobljubo, kjer ss vsaki plemič obvesuje pri Bjgu in resnici .n poštenju svojem, da bo zvesto drial svszo, da ne odstopi od nje niti ob aajhajem zla, da se bo junaški boril s mečem, dokler bo v njem raiči in sdravja, da se ae bo dajal mamiti pj podkapovsnju, da bo branil pradedovsko pravo kra>jevine| Hrvatske, Slavonije in Dalmacije, kateri > vsakogar, ki bi se drznil /.iliti vaša starinska prava. A vi povejte, vam je-li to po volji. Ako je, podpišite, zapečatite, prisezite! Mikič Prodanič je položil listino na mize, a vsi plemiči in redovniki eo priskočili ter zaklicali, položivši roko na listino: — Prisezsmo trdno zvestobo ; kar je tu zspissno, bodi obranjeno in dovršeno; živi nsj kralj Tvrdko. — Vsako srce je bilo vshiČeno, iz očes vrednih starčkov in mladih junakov je seval živ plamen lepe nade, da ljuto tajinatvo pade in da bo cvetela sreča v domovini. Ali v ta hip, ko je radostno vtripalo toliko src, ko se je vse gnetlo, da podpiše obvesnieo s pečatom in imenom, so se vrata odprla naglo in na pragu ae je prikazal ban Lačeasc, držeči v desnici meč a z levo svetSljko. (Pride š?.) 2. uh popoludne je zitopila druga, ki jo je pripeljal parnik iz Trsta. Ob 3. uri pop. tega dae je bila seja upravnega odbora v prostorih Čitaonicee. Zvečer se je učiteljstvo sestalo v hotelu »Belveder««, v čegar lepi, prostorni dvorani se je druzega dne, v ponedeljek ob 8. uri zjutraj vršilo zborovanje. Na to je prispelo blizu 200 oeeb obojega spola, med njimi okolo 80 delegatov. 8kupš5ino je otvoril predsednik, učitelj Luka Jelene. Predsedniku sta sledila s svojimi poročili glede zavese tajnik in blagajnik. Nadalje se je med drugim vršila vol.tev vrdsiva in upravnega odbora kakor volitev pregledovalcev računov. Kakor zadnja točka dnevnega reda so bili rsprejeti rasni predlogi in našteti, ozirajoči se na »Zaveeo« in njena društva. Točno cb 2. in četrt uri popoiudne se je po dovoljenju c. in kr. poveljništva mor carskega arzenala uč.teljstvo podalo na ogledovanje arzenala in vojnih ladij. Povrnivš: se od tam pa j a obiskalo muzej in »areno«. Z?ečer ob 8. uri je družba šla na kon-cart, ki se je vršil na vrtu goriomenjenega hitela, kjer bi se bila še bolj zabavala, ako bi Q3 bila pogrešala .Slovanov — neučiteljev iz Pule. O tem omenjam, da je bilo učiteljstvo zelo užaljeno, ker ni bilo primarno povabljeno na polaganje temeljnega kamena sa »Narodni dom«. Skoro prekapao se je nekje dobila e svinčnikom zabeletsna vizitka, ki je pozivala učitelje na udeležbo. Učiteljstvo je seveda namenoma izostalo. Drugega dne, v torek zjutraj ob 8. uri, je bilo glavno zborovanje. Akoravno so se nekateri učitelji ustavili m obali, ki je bila odiČena zastavami in eve-ijcm v čast ital jaoskim izletnikom is Zadra je imela priliko poslušati divje vsklike : miloščine in tacega izdajalskega dela. Naj le Slovenci moralno vrednost onih dopisnikov ocenijo po dejstvu, da njihov avktor in — klevetnik čaka na kneževo amnestijo, da bi se povrnil na prejšnje mesto, torej pod isti režim, kije baje tako ničvreden, tako korumpiran. Diven karakter to, ne res ? To sem omenil, da z enim izgledom ka-rakterizujem neprijatelje Slovanov in svobodnih slovanskih dižav. A to ecesbno one iz vrst domačih izdaj.c, ker žaljenja od te strani najbolj žalostijo prave Slovane. Te iz- rn Evviva Po'a e Zara e Trieete italiana !, je bila dvorana v hotelu vendar napolnjena. Z laskavimi besedami je hrvatsko in slc-vensko nčiteljstvo pozdravil predsednik gosp. Jelene ter je navduševal ni skupno delovanje na narodnem polju. Potem se je oglasil g. P 1 e s n i č a r, govoreč o izboljšanju učit. plač z željo, da Be tudi glede poslednjih učiteljstvo uvede v vrsto uradnikov. Iz njegovega r« fer* t a se ja vsprejelo več resolut* j, ki se odpošljejo v državni zbor na uvaževanje 8 krasnim govorom je občinstvo presenetil profaeor g. dr. I 1 e š i <;. S tem, da je skiciral nekdanje težnje v Irtri, je navzočim pojašnjeval strokovno zgedovieskimi dokazi, kako so delali nekateri njih predniki, sosebno Pera ć, kakor prvi bud tslj istrskega nt roda. Iz govornikovih besed je b lo jasno, da hoče navduševati navzoče uč teljstvo in povzdigati v njem uč:-taljaki ponos v Istri. Govorniku v priznanje je sledil dolgotrajen aplavz in predsednikova zahvala. Imenovanemu g. govorniku je sledil g. R a j č i č, ki je posebno povdarjal, da v Istri ne sme obstajati »atranačka« borba. marveČle in samo narodna borba. V I-.tri naj bodo parno Italijan^ ozir< ma Hrvati Slovenc;. Govoril je \ roti poročilu učiteljev- prištet v italijanske stranke o občinskih volitvah v Puli, ki so svoječaeao dokazovali v »UČt. Tovarišu«, da so stali na jediso pravi narodni podlagi, dočim se lahko primarno dokaže, njih popolnoma nepravo, netaktno, naravnost nenarodno vedenje. Izraža upanje, da »Učit. Tovar s« z onim spisom ni provzročil razdora med učitelji Hrvati in Sloven<»'., m*r?eč le nesporazum- Ijenje. Svetuje odboru »Učit. Tov.«, naj v prihodnje ne sprejema ničesar, kar ne dohaja od koga izmed narodne stranke. (Klic: Šsga je kriv!) Konečao je govornik izpovedal, da se Hrvatje samo iz goriomenjenega vzroka niso mnocošterilneje pridružili udeležencem in da le zato Jih je med nami le pičlo število 20 mož. (Zvršetek pride.) tudi iz- J dajice in njihovi č fatski zavezniki in gospo-J darji so danes v skrbeh kakor nikdar doslej : ko vidijo Rusijo ▼ vsej' nesreči toli veličanstveno; kako »9 poraja in jači, ko so se »ni nadejali nje smrti ; ko-vidijo od druge shrani Srbijo hi njenega simpatičnega kralja, ki je v jednem samem' leta svojega vlalanja povcdigoil uglfed zakona in pri vel kraljevino na pot nedvomnega napredka in gospodarske neodvisnosti. Ali, kar je gotovo najbolj osupnilo gro bokope Slovanetva, je veseli glas s Cstinje, ki javlja Črnigori, Slovenstvu in svetu, da tudi ta kmžavina hoče naprej po potu prosvete in mod'erne svobode v duhu srbskem in slovanskem! Mej tem, ko se nemški kapitali is Tajila in te naše monarhije razsipljejo po Balkanu, da bi bili predhodniki nemškim generalom; mej tem, ko jim Koburžan Ferdinand dirom odpira vrata in se s tem omrzuje bolgarskemu narodu: pa se mala Ćrnagora, gospodarski nemočna, povsem odvisna od soeedat dviga in si snuje na Cetinju »Črnogorsko banko«, da ? tem položi tameljni kamen gospodarski in politični svobodi. Knez Nikola, osnovatelj nove institucije, dal je s tem jasen izgled svoje ljubavi do svojega naroda, ki hoče pred vsem biti — svoboden ! Črnogorca« je svoboda nad vse. Razun tega je odredil Gospodar, d» se napiše zakon osvobodr tiska, o siroma novinstva. Tega poslednjega sicer v kneževini skoro ni. Ali ga dobe, čim se sestane »narodna skupščin s«y ki jo je knez Nikola sklical sa prihodnji mesec december na Cetinju. Č ene njene bo volil narod. Pa če tuli za sedaj sa ni jasen delokrog skupščini, vendar je to vsakako velika pri dob te v za patrijarhalno Črnogoro. Vest o omenjenih refjrmah je prišla skoro nepričakovano. Te reforme so povsem samovoljen dar kneza *7oji zsmlji, direkten odgovor onim, ki vedo toliko govoriti o krvav h n« s ogle s ih na knežjem dvoru i a o iz-sesavanju siromašnega naroda od strani knežje vlade. Knez poživlja svoj narod, du bo kontroliral, kako sa trošijo državni dohodki ! Lih ko je presoditi važnost črnogorskih rt form. Zi Balkan in Slovane je glavno to, da je knez Nikola v pravi čas stopil na pot tistim vplivom od suna?, ki so tii prizadevali, da potisnejo gospodar s to samostalne st kneževine, in da israbijo potem isto za svoje nedo-sežne namene na Balkanu. Napredek Črnegore — razočatanje nje sovražnikom v rijhu in v A\striji! Prišlo je v pravi čas. Iwaki. Ćrnagora na potu reform. V Trstu biva neka dnia, neki bivfti knežji adjutant, ki je bil svojedobno istina iz Crne gore radi jako tahtn h ia veljavnih vzrokov, ki v nekem tukajšnjem listu veako toliko in a stematično črni čast evoje domo vine in kaeije rodbine, da se prt ž vije od Mirovna konferenca. Entuzijasti za mir za vaako ceno Be delajo, kakor da jim je nebo nad glavo zasuto samm cvetjem. In zakaj ? Kje je veljaven vzrok temu veselju ? Nikjer ! Kadoste se, ker Kcmnra in \Vitte nista še zbežala iz konfe-renčae soba, ker se še posvetujeta dalje in pogajata, ker sla baje tudi že veprejela prve točke sporazumljenja. Podrobnosti, ki j. h navajajo listi in ki baje tvorijo vsebino teh treh toček, nočemo navajat*, ker opravičeno dvomimo, da bi b-li ti podatki res avtentični, ako uvažujemo dejstvo, da s> pogajanja tajna. Ali denimo, da so le res srečno rešene tri točke, ki so — postranske t)čke. Mi smo tudi nverjeni, da bo tako rešenih še maogo toček ako bodo na konfereeci dalje prakticirali dosedanjo metodo, da bodo točke, glede katerih se ne morejo eporszamet', stavljali na stran. In res so doslej potisnili na stran vprašanja: vojne odškodnine in odstopa Sabalina. Sporazumeli so se baje glede pre nthsnja sakupa poluotoka Ljaotuog, ali tndi tu se niso dotaknili Port Arturja ia Dalj-aega. Kakor rečeno te® načinom, da se iac-g'bsjo vsemu, kar ae ae da rešiti, bodo seveda pogajanja hitro napredovala. Ali je pametnih ljudi, ki menijo, da je ravno ta naglica zalo sumljiva. Ti sodijo namreč tako le: pooblaščenci hite, da bodo mogli reči, kako da so poskusili vse možno in ja suhii kruh, nego da bi> sklenil mire. Tedaj so se udeležili vojne vsi, plemstvo, kmetje, možje in žene, mlado in staro. Vsa je navdajala ista. misel, in sovražnik je bil izgnan iz dežele.. in aedtj ?... Kak velikanski raaloček! Vendar se obračamo mi do bnjskačev : Ne vedo li ti,, kako da v resnici stoje ! atvari ? Kmet;e pričakujejo samo besede carjeve. Potem aa pa vzdigne vte do zad- i njega meža in vidali bomo, kdo da zmaga. Uporniki hcčsjo sami svojo smrt ; oni so, kakor je videti, siti mirnega življenja. — Česa nam manjika sicer ? Vojno imamo. Prevežajo se čete. Tudi oni, ki so blizo naših src, odhajajo v vojno. I a vzlic temu ne občutimo vojne, ampak živimo kakor navadno. L*s neumneži kriče po miru in strajksjo. Odgovornost pada pa naqje. Kmet-sko ljudstvo, temelj državi, ostane kakor je bilo. Naj Is ear povzdigne svoj glas, in protiklic zadoni. Narod si izvoli svoje glavarje ter pohiti, da sam brani čast vee države. Poleg drugih je »Svet« objavil tudi nastopni glas proti sklepu miru : Mi podpisani smo v aktivni vojaški službi in smo že določeni sa vojno službo, kar nas veseli iz vsega srca. Mi smo pripravljeni prenesti vse, ssmo da ne pride do sramotnega miru ! Zakaj naj bi ce zastonj zavrglo denar za prelito kri naš h bratov in za našo ? Mir žele samo sovražniki Rusije in k večemu Še strahopetneži, ki ne gredo niti na vojno, niti ne poplačajo naša Lrvi ! Nikoli pa kmetje, to je, naši očstje, ki morajo dajati obodvoje. Mi vojaki, katerim ne bo pač nihče očital praznega krike, hočemo raje umreti, nego se zadovoljiti s mirom, ki bi bil nečasten sa Rusijo. Dal Bog, da ne pride do sramotnega miru. Isti bi sieer dovršil vnanjo vojno, rasvcel bi pa notranjo vojno. Torej se nadejamo, da car ne sklene sramotnega miru. Eaa beseda carjeva in veselo umremo vsi — aLi za Boga, le nikakega takega miru ! Vojaki X. četnega oddelka (tlede podpisi.) Ta dopis je bil odposlan od vojnega oddelka, ki je mobiliziran in namenjen, da poj de na bojišče. Angleški glas o konferenci Dopisnik londonskega >Dai'y Telegraph poroča iz Purtsmoutba : Japonci menijo, se pojde le zi spretno redakcijo pogodbe, da pride otok Sabal'n v japonske roke. To ;e pa veliko iluzija. Jiz zamorem izjavili, da če bi bilo možno doseči mir le pod pogojem odstopa otoka 8i hal ina, da se mora vojnj nadaljevati. Jaz poznam \Vitteja osebn«> in tudi njegove nazore o tej točki. Dokler nastopa na lcon^ranci carja, ni v tem ozirn misliti, da v to privoli. \Wtts. protestira proti zahtevam pj vojni odškodnini in odstopu ozemlja ne radi oblike, ampak radi b'tstva istih. V nobeni obJihi ne plača dane« lluaija Japonski vojne odškodnine, niti jej odstopi kako ozemlje. Ako ne dobita baron Komura in Takahira navodil, naj umakneta sveje zahteve gleJe vojne odškodnine in otoka Sdbalina, potem eo bila vsa mirovna poga'n nja te potrata časa. Toliko Rusi k Iikor Japonci vedo, ni edino zato, da ga ne bo! Druge nemške stranke pa, kakor rečeno, ne odbijajo a limine tega Čtškega postulata, dočim ju vlada direktno angažirana za osnutje druzega češkega vseučilišča, ker je potrebo istega v pnre pu že opetova&o pripozoaia in je bila tudi že z uijsnega mesta doli dana Čehom obljuba, da si jim ta postulat izpolni čim bo ugoden treneta k za to. Za činitelje, ki imajo besedo na reševanju te sporne točke, ne dela torej težav učt.ljako vprašanje samo, ampak težava je v vprašanju> sedeža. Oehi so seveda odločno za glavnc mesto Brno. To pa iz veljav aega razloga, da vseučilišče more vspevati Je v večem centru kulturnega vprašanja. A poleg tega govori za češko zahtevo dejstvo :. da je Brno glavao mesto dežele, ki je po dve. tretijni češki >n ker je to mesto tamo vsaj po polovici češko. Nu, Nemci pa so |vsi, tu J i najzmer-neji, proti temu, da bi bil v Brnu sedež češkemu v s učilišču in branijo to svoje stališče z naglašanjem, da mesco brnsko spada k nemški posesti, in da mu morajo Čuvati nemški značaj«. Čehi odločno za li no, Nercc' Utotako odločno proti — to je težava, ki provzroča vladi veliko preglavice. Vladi pa je prišla mej tem na idejo, da bi se drugo Čašzo vseučil šSe osnovalo v Koaigaf.ldu, v kriju Usao pri Brnu. Ia tdi se, da je med čiš^imi poslanci tudi s ruja, ki bi se ne upirala takenu rešenju. Praška »Polit k« prinaša namreč izjave nekega poslanca, ki nekako pripore ča. tako rešenje : Med Brnom in Knaigefeldom — pravi — ni prave razlike. In novo vseučilišče bi moralo de f^oto stati v Koaigtfeldu, tudi če bi se ustanovilo v Brnu, .ker ni misliti na to, da bi vlada hotela kupiti v Brnu samem cel kompleks hiš, ki bi jih morala še le podreti in na dobljenem prostoru sidati prostore za vseučilišče. Iz istega razloga pride tudi češka tehnika, ki je ža ustanovljena v mestu Brnu, ta periferijo meste. In prav lahko bi se moglo zgoditi, da bo češka tshnika, ki bo v mestu, etala v isti ulici kakor jfciko vaeučiliSčs, ki bo v E6nigefaldu _ tako tesno s« etiketa namreč cba kraja prostora. A naravni spremljevalci naraščajoče po svojih h se h. j velike industrije eo razna obrtniška podjetja, Vlada je torej pr šla ca originalno idejo, ! kakor gostilne, prcdajalnice, stavbena pod-ki naj bi ustrezala Nemcem ia Ć«hom : j jetja za stanovanja mnežečemu se prebiva'-vseučilišča ne bo v mntu Brnu in e tem bo stvu itd-, ki tudi zahtevajo prottora. In vse bilo zadovoljeno nemški vol,i ; in vendsr bo prav za prav tudi v Brnu, zbeg česar naj bi se s to idejo zadovoljili tudi Cehi ! Svoboda na Hrvatskem. Prihodnjo nedeljo dne 20. avgusti pride sccijalistiški novinar Vitomir Kotac iz za grebške ječe, v kateri je bil deset mesecev.'j® premnogo slučajev, Presedel je v zaporu in ječi skero leto da j, j britko kesajo. ker so se prenaglili svojedobno kakor kak navtden zloč:nec. A to edino , ■ prodajanjem zemljišč. Prodajali so po sra- kaže, da bo v našem okrožju v nedaljni bo cočncsti še premalo prostora za ravstajajoČo veliko industrijo. Prilike za prodajanja tal torej ne bo manjkalo našim posestnikom. Tem veča je istim dolžnost, da dobro in resno premišljajo, predno se odločijo za predajo. Znanih nam ko se naši okoličani prav zato, ker je v pešta nekem listu »Crvena evobeda«, dal izraza svojemu prepričanju o Khuenovi vladi. Kako da so sami sodniki bili v stvari različnega mnenja o tem »deliktu«, je razvidno iz izdajstva, da ga je prva instanca obsodila !e na 14 dni zapora, a stol sedmorice mu je povišal kazen na deset mesecev ječe. »Pokret« pozdravlja oavobojenje gosp. Korrea iz ječe tako le : Ob naš.h poznanih tokovnih razmerah ne moremo niti mi izraziti svoje sodbe o tej... kazni. Izražamo le svojo radost, da se vrača na ;svobodo ta žrtva odprave porote, ta vstrajni in neslomljivi borilec za ljudska prava. Drobile politične vesti. Francozka vojna mornarice. Kakor je izvedela »Pol. Cjrresp.« iz Pariza, iznaša proračun vojne mornarice za leto 190*5 — 325,037.217 frankov, to je 6,338.9*9 tianaov več, nego krediti, ki so bili dovođeni za tekoče posle. Kakor je minister vojne mornar ca Tbompaon sporočil v parlamentu, je stavljen v proračun prvi delni znesek za građenje novih vojnih ladij, ki bo v programu vojne mornarice, in ki morajo biti dovršene do leti 11*19. Po popolai izvršitvi tega programa bi fraic.zka flota š ela 486 ladij ia sicer : 34 oklopnjač ; 18 križarjev prvega ia 18 diuzega reda; 6 izvestiteljn h ladij ; 119 rušilcev torpedov, 49 defenzivnih p merski h čolnov, 82 ofenzivnih podmorskih čolnov in 170 torpedovk. D j se to število doeeže, se bode mora'o od leta 1906. do 1919. zgraditi: 11 cklopnjač, 10 križarjev prvega in 6 križarjev druzega razreda, 6 izve-1 tt-ljn h ladij, 6<*» rušilcev torpedov, 18 defenzivnih podmorskih čolnov, 72 ofenzivnih podmorskih čolnov in 50 torpedovk. Proračun za gradjenje teh ladj bo iznršal poprečno na ?eto 121 milijonov frmko~. — Vsi znaki kažejo, da zbornica in senat odobriti v glavnih potezah omenjeni program vejne mornarice. 52. shod nemških katolikov. Prihodnjo nedeljo ee bo vršil v Strassburgu 52. sbod nemških katolikov. To re prvikrat, odkar so Nemci dobili Alzacijo in Lotarin-gi j, da se ehod nemških katolikov viši v državnih pokrajinah. Novi srbski metropolit. Volitev norega srbskega metropolita se bo vršila j dne 27. t. m. Domače vesti. Tržaški odbor za organizacijo ude ležhe na *lavnosti odkritja Prešernovega spomenika ▼ Ljubljani Id imel nocoj ob '.*. uri v p sarni goapeda dra. S 1 a v i k a važno sejo, katere naj se udeleže vsi odbora; k'. ("QTejte svojo peščico zemlje ! — I« Slednja nam pišejo: V zadnje čass se toliko v mestu, kcl.ki r po okolici vrši jako ž vab na kufčija z zemljo, vsled česar se mečao menjujejo posestniki tal in prehajajo iz jedne roke v drugo. To se godi od etrani prodajalcev : ali zbog s.le in denarne stiske, alt pa iz spekulativnih namenov. Na itrani kupovalcev pa, ali is namena za gotovo iz koriščenje tal, ali pa zopet le iz špekulacije, to je: kupovalec prodaja zopet kupljena tla z \ečim ali manjim dobičkom. Ker eo na teb kupčijah v veliki meri udeleženi tudi naši okolieanaki kmetje, je potrebno, da spregovorimo resno besedo na n; h adreso. Izlasti velja to, kar hečemo reči, onim, ki prodajajo, ne da bi bili prisiljeni v to po imperativnem vzroku. motnih cenah, skoro aastonj, tla, ki jih sedaj pttejtniki — žal, da večinoma tujci — trdno drže po 80, 100, 120 in več kioa kvadratni seženj. Svarimo torej eedanje posest ai k e, naj ne padajo v greh pieinikov. Dva sta razloga, ki nujno svarita pred vsako prenag« Ijeno proiajo : prvi je ts, da cena zemlj š >em ne bo padala, a drugi, di je denar okrogel, ki kaj rad b ž is roke, dočim gruda aemlje of taja. Će pa je 2e sila taka, da kmet ne more drugače, nego da proda več ali manje od svojega sšmljišča, naj glede, da proda sa pošteno ceno, da si a dobljenim denarjem reB opomore na drugi strani. Vsakako pa svetujemo našim kmetom kakor njihovi resnifni prijatelji in bratje : tiščita, kolikor le moćno, svojo ptščico zemlje!! Male triaŠka železnice. — Električna želesnica na Opčino, dolga 5 18 kilometrov, je mcseca junija prevozila 37.758 oseb in 576 tenelat blaga. Prihodka je bilo 22 344 K nasproti 19.696 K v juniju 1904 V prvi polovici tekočega leta je pre o-zila 149.401 osebo in 3804 toaelat blaga. Prihodka je bilo 88.023 K nesproti 74 393 v isti dobi leta 1904. Tržaški tramva;, ki meri v dolgosti 17 30 kilometrov, je messoa junija t. 1. prevozil 4,353 649 oseb ter je imel 498.457 K prihodka, nasproti 496.909 K v isti do >i 1904. Od 1. januvarja do 30. junija se je vozilo 4 353 649 oseb, ki so vplačale ukupno 498 457 K, nasproti 496 909 K v istem času leta 1904. Železniška proga Trs t —P c-r e M esc ca junija 1905. se je na tej žs-leznic:, ki je dolga 122 kilometrov, prevo-z lo 16.600 oseb ia 1400 tonelat blaga in prtljage ; dohodkov je bilo v istem času 25 600 K. V prvih 6 mereeih se je vodilo 89.600 oseb in 9100 tonelat prtljage in blaga s skupnim dohodkom 135.900 K nasproti 126 205 K v istem času minolega leta. Nekaj za planlnee. It Dtfereggena na Tirolskem nam p šejo: Vaše slovenske planinca utegne zanimati nsstopna vest: Neka slovenska rodbina, sestoječa iz očeta, aina in hčerke, je dne 9., 10. in 11. t. m. v spremstvu dreh voditeljev potovala od Defereg-gena do Birmanske koče. Od tu čez »Ps-tscheifirm« na »HccbgalU (3464 m). Oi tu ues severr--apadni greben do >Schnee* \vachte«. Tu so se vpALtbo'zer Riesenscharte« (2029 m). Potem »MitterthsU, kjer eo prenočil i. Tretji dan so šli čez spodnje jesero (1644 m), potem čez »Staller?attel< k zgor-njetsu jezeru (2055 m) in od tn proti domu. Prvi in drugi dan so hodili ob najlepšem vremenu, tretji dan pa j h je dež nekoliko plašil pri spodnjem »Antbolser-See«. Sicer pa se je vsa težavna tura isvršila brez vsake nepriličaosti. Morda spregovorimo pozneje le bolj natsnjčno. Namestnik princ Hohenlohe se je včeraj zjutraj povrnil z dopusta. Včeraj zjutraj ae j« povrnil tudi policijski ravnatelj Busieh. Pretep v krčmi. Pavlina Belac, krč- Društvene vesti in zabave. Novoizvoljeni odborniki »Dramatičnega društva« so vabljeni na prvo sejo, ki bo v petek 18. t. m. ob 8. in pol zvečer v društveni sobi. Naravno je, da je kupčija s semljo . so- v ulici sv. Jakoba št. 1, J« morala sebno razširjena tam, kjer na vstajajo mnoge nove industrije, ki potrebujejo prostora za svojo ekspanzijo. To velja prvi okraj. V našem okrožju et/ijska podjetja. Kakor že rečeno, potrebujejo ž s poslednja za svoje zamene mnogo mar ca prositi zdmvuiike pomoči na zdravniški postaji sa precejšnjo rano nn levi roki and komolcem. Isto rano je zadobila ▼ pretepu s bno za naš. natakarjem Petrom Pečac, ki je bil vsled maeže iadu ' tega are to van. Kultura v telovadstvu. III. Kultura človeškega telesa. Umetnost ni omejena le na uživanju pesmi, g'aibe, slikarije, kiparstva. Ona si hnče pridobiti tudi človeka Bamegp, vzgoj ti ga hoče gimnaatično, da postane prikladno orodje uma ; noče ga le gledati v lepi okolici, ampak njega samega hoče ustvariti — lepega. Stremljenje za tsm postaja vedno bolj čisto in umljivo. In lu je točka, kjer se naša telo- vadska stvar najožje stika a estetično ln 11 , i etičso kulturo. IV. Sposobnost v telovadbi. Ni dvom : biti telovadcam, bti slovenskim telovadcem z vztrajno zvestobo, pomenja v isbiranju med narodom nekaj dobrega, pravega, jedrnatega. Po dnevnem delu in trudu nudi telovadba razvedrila*, ki pa se mora zopet pridobivati z resnim delom. Kdor -hoče—uživati v telovadnici veeelje in zadoščenje, mora se gibati in natezati. Lene in bolne duie sj le plešijo tega. Delo, 1 i ;e zahteva telovedštro, mora biti mogočno, neutrudno, brezatrašno. A kdor je prevzel vedatvo tega dele, mora biti sam v pese iti najetre žje energije in vz rajnoati. Kdaj že bi bilo slovensko Eokolstvo razpršeno, da ni ime?o zadostno dobrovoljni voditeljev ! ! In ravno to delo nnm-mora dajati zjupanje, da se vjćstvo sokolatva ne zaustavi, marveč da bo iatemu odpiralo nove poti ter da ko pazilo napeto, od kje bi sokolstvo zadobivalo kaj posebnega, nove mo^i. Le v samo* zavesti, zvestobi, vztrajnosti in ljubezni do naroda se more izvršiti to delo. V. Kultura osebe. Ne le na izletih bi morala vsacega pre-šinjati skrb za častni vedenje vsacega poa-mičnika, ampak sploh bi moralo telovadsko delo imeti za vseh i&ti važii cilj. Če tudi nas ne vodi sa k temu idejal više vteibče človeške naobrazbe, pa bi nas morale dovajati do tega poti, že zdavno spoznane in pripo znane kakor koristne. Ako hočemo svojo stvar razširiti in oječ t<, pot3m bi s? moralo stremiti za tem najprej v tistih kro- Sernn »oročf a da> Iti t Tir ust a Tržaška »"»o rza Napoleoni K 19.10— 19.12 angieft* K - -do —.—, London krat«*V termin 240 10 —"240 Francija K 95.40 -V 50 1 tali i* K ».S 45 -'5 55 italijanski bankovci £ —.— —-—. Nennciii K 117.30—117.40, nemlkl bankovcf *--•-- avstrijska ednotaa renta K 100 40 100 70 kronska renta K S6 45 16 85 Ita»"7— — 660 — državne železnice K 672--^74.— 'jomi- ^ 87 _ 89.—, Lloydove *kciie 7H3 — - 74T Srečke: Tisa K 331.75 35 75 rodu * — do 483 — Bodenkredit lrfrtO * 2— 310.— ^ denkredit 1839 K 3irtž — 310.— 140 50 do 142.- 8rb<(k# —.— -- Dunajska borza ob 2. uri pod. predvčeraj danes Državni de g v papirja 1"1 2 • 101.35 - „ „ „srebru 101.2» 1012' Avstrijska ie >ta v zlatu 119.50 119 55 . n kronah 410. 61) 100.«0 Avat. investic ska renta 3'/,•/. 92 90 92 90 Ogrska renta v zlatu 4e/0 115.65 115 70 „ „ „ kronah 496 75 96.65 „ 3V, 87.50 87.50 Akcije nacijonalae banke 1632.— 1632.— Kreditne akcije (>(»«> 75 866.75 London, 10 l^tr. 2 0 10 240.07l/t 100 državnih mark 117.22 117.20 20 mark 23 45 23.45 20 frankov , < 19.10 19.08 100 i tal. lir ' 95.40 95.40 Cesarski cekini 11.30 11.50 PariŽka in londonska oorza. Pariz. (Sklep.) — Francozka renta 9 > 82j it&lij&nska renta ; 03.25, Španski esterieur 9142, akcije otomanske banke 597—. Menjice na Loudjn 251.75. " Pariz. (Sklep.) Avstrija K* dtZ*vaa tele- *> — — Lombardi —.— nnifpMrana turi za rent* 91 22 a str' ska clau »ai. 10175. ogrska 4*,, renu. 1*7 40, LSnderb«. 4S7.— tor3k» ntsi e —.— parižz* banka 14 40, ital'i*nske m»rd-ionaine akeijc 760-— £ko. e mo Tinto 17 0&. Tr na L o n ri o u. (Skler Sonsoiidu do.. 90.*/ln Lombardi 3 '/, sreb-o 275/,. Ipaoaki 90.7/, L-Bjanaka renu 104 uo • - -rage sa tek. mesec po 5(1 kg 48»,,. *rk. sa d c fl.-. . v; Nbw-York. (Otvo Kava Rio si. bo., ča dobave. Stalno. 5 st. viije. Prodaja: 1O00 vre". h im b c : g. iqk. .ui> niu • » j —■ averag«. za ae^tember S9'/s 10—, sa mire 41".— za aj 41'/, — Stalno. — Kav.. Ki^ nrvadr-' točo 39 40 u«vad3h rediu 41—4.' umih dob>» . 43 45 Hamburg. (Sklep.) Sladkor za avguat 19 85 za september 19.* o. za cktiber i8'55 za nov.raber 18 15, za decemb. iy.30. Mirno. Vreme : lepo Sladkor tuzemski Cealiifugal 5 proain. fled K 74*— do 7 •—, za maj-avgust K 7J*— do 7 » 50 CT ncasać in MelisitI promptno K 74 -75, za juli-a guat K 74 — do 75-—. L.unduo. Sladkor ii rope nurciv 9T,'t St, Mlačno. i a ris. Rl ca tekoči mesa" 15 25 r «* sept. 15— zm aept.-december 15.25 d nov.-febru var 1^50 mir > j.; - adjic* ty. ui - sec 12.90, za sept. 22 50 sh september dtceuober ratiniri«- 63.--6i.1/, Vr«ane : oolaćno b!i a se dež •V" Izvrsten sir! "M Podnanoška mlekarska in sirarska zatirala s sedežem v Hruševji ima v zalogi obilo dobrega vležanega sira katerega oddaja po 1 K 44 st. kg. Kdor hoče torej imeti dober sir, naroči naj si ga pri imenovani zadrugi. gih. ki so nositelji omike seda- 22 65 za nov. februvar 22 !>5 imlač Mota z* . _ . . , ko^' mesec 2J 70, '.a sept 29.75 sept.-decemb^r njega čase, in aicsr najmanje v obeegu 29.7b, za i ov-februvar 29.95 mlilu,,. — Kepi-. praktičnega delavnega človeka. Če boSrmo olje za tekoč« .ne« -.- 47 3/» m s pt. 47 */4 • ji l f -L *i » - " september-december 48.— za januvar - april 49.— pridobiti bJj omikanega človeka, si moramo 9talno. Spini za tetoći «ne-*«o 4iil/» " s^pt 45.- priaadevati, da se pokažemo njega vredne, da | s september-december 40.3 4 ia januv -april 38'/» . . _ - J A ! Stalno. — Sladkor surov 8t> nso uj«. L'3*/.-21.— se ba ugodno pcčutil v ntši družbi. Oe pa „ tekoči .ne^ >7l/„ sa sept 27", ^ je na telovad š5u doživel neprijetnosti v tem j oktober-januvar 271/., za januvar- *pril ^8%. (mlačno) tem pogledu, petem si idče druge družbe in se nfs icogiblje. Naj opozorimo tu na neko okolnost, ki p >menja le vnanjest, formo, ali ima vendar svojo važnost v življenju : človek mora pasiti, daje snažno oblečen, ko pribaja v družbo, ker je naravno, da s umazanim človekom inteligect ne nastopa rad v javnosti. Bres vsacega strahu smo nsp:sali to in se čiato nič ne bojimo morebitnega pod t kanja »frakaratva«. Brez strahu smo nap sili to, ker se zavedamo, da s tem nismo prsi v navskrižje z demokratičnim načelom, ki mora biti vodilnim principom v našem 8 o k o 1 b t v a. Saj to bi bilo le žaljenje principa demokratičnega, ako bi rekli, da ima nesnago kakor vidni svoj vnanji znak. Tudi naj v« či sovražnik razkošja v privilego-vanih krogih se ne zsgreda proti svojim principom, ako zahaja v svtt čad no in lifino napravljen. (Pr.de ie) ww Tovarna pohištva Aleksander £evi jVfinzi ulica Tesa štv. 52. R (lastna hiSa). < ZALOGA: Pinzzn R05RR:0 (šolsko poslopje) Cene, d« ae ni bati nobene konkurenee. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po xcaoK>5«cj posebnih načrtih, occccccccc--Dutrovsa oenlk brezplačno ta franko ^o o o o loiioiioiioiiononoiionoiioiioi Mizarska zadruga v Gorici (Solkan) tovarna pohištva m stroj evnim obratom priporoča slavnemu občinstvu svojo w*r zalogo pohištva prej ANTON ČERNI60J m tel Retteri Ste?, i (fiosario) - v Trstu - tik certa St. Petra t liSi lareizl HajT«dja tovarna pohištva primoraka dešala. JPohiStwo imdmlnje me solidno, trpežno in lično, in micer mnmo in lemm, pomnMenega r tovarniški sa Silnici m temperaturo 6o mtopinj. Wr Vseka iMnkumici J« izključena. ~mm Album pohištva fO»ji ta brezplačna. v Prodaja aa tudi na moaačne obroka. C ▼ : TBITU, iPUITU Ia ALEKSANDRI JI (OBJEKT). / / Ne kliči vraga! Izvirna šaloigra »' v enem dejanju }*• ravnokar Iz<» |H»~ti 1U .»t. ve«* pri spisatelju in založniku Jaki Stoka. Trst. uli«*a koneanJe ste nie in druži h hišnih živali. Škodljiva ni no zdravju, niti predmetom l)ol>iva se v miro- dilniei ulica Farneto št. 33. mAAA hektolitrov vinskih sodov v vsaki .UUU velikosti od 5—70 hektolitrov prodaja po jako zmernih cenah tvrdka Alex. Breyer i sinovi. Križevac. vinske stiskalnice in mastilnice se dobivajo pri Živic i dr.*, AL A OZNANILA ^m V novi prodajatnici jestvin in koionijai Petra Petfircel v ulici Giulia št. 76 je »dobiti TsakoTr-tne jeatvine cakor : kavo. ni. trstomoe napejjske), r>laojH»lne kuhinje v najmodernejšem s-li>gu i>o konkurenčnih cenah priporoča V. Doplicher = ulica Chiozza št. 8 pri tleh = (nasproti dvorani ,Terslcore"). Tržaškim Slovanom! Podpisani ima čast javljati častitim tržaškim Slovanom, svojo last obče poznano da je prevzel v u nahajajoco se na tr|NI pred VSliko VOjaŠMCO (na desni strani »Narodnega doma«). — Ta kavarna bo povsem na novo urejena. Na razpolago slav. občinstvu je moja kavarna preskrbljena z vsem, kar spada v kavarnarsko stroko in sicer vse najbolje kakovosti. Ze sedaj imam vsakovrstnih slovanskih časnikov, a bom istih naročil še, ako bodo moji častiti gosti to zahtevali. Priporoča se udani FRAN BOJ C, kavarnar 9 lrušeni železni plug a 'K' k - ranje na polju, pri brajdah in drevju. za pletev. zasipanje, zrivanje itd. samovodilen. prepro-t, lahek in cen. — Svoje dobro znane škropilnice proti peronoaporl In ovoje ne- prenehjlve vinsko stiskalnice, jr ZIVI C, inženjer - Trst Sk ladišće trgovinska ulica 2. Stavbinski materijal kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek. apno. živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati kon-ku renre. pri t vrdki - Belli & Corsi ulica Economo št. 12 (stari mlin). ® >- e ^ M GO najboljše sredstvo za čistiti vsako fino rumeno ali črnoobuvalo Najbolj ae priporoča za Boxcalis,Oicaria, Chevreauz in lakirane čevlje. D UNA j, KITI. Podružnice: Dunaj, Budapešt in : Lvov. . Zastopstva na vseh glavnih trgih zz= tu- in inozemstva. - Se pr poroča za preskrbljen je seljenj zaprtimi blazinjoninii vozovi za pohištvo t 'li v mestu koli v tu in inozemstvu. Pakovanje za prevoz po morju. Posebno ugodni pogoji za vojaške osebe in« = državne uradnike — Fošiljatvs vsake rrsie po stalni nizki prevoziiini. Proračuni brezplačno. trgovina z manufakturnim blagom ANTON SANZIN pok. Frana - Barrieravecchiall. S0T Velik dohod satena, perkala. batlsta. plkeja In cefirja. — Blago za ženske obleke, pletene spodnje srajce, moderel. drobnarije. — Bele In barvane srajce za molke, ovratniki, zapestnlki: kravate in potrebičlna za delavoe. Vse po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence. -- j Zaloga 99 Kfi novi higijeniČni zobotrebniki disinfektirani parfem Iran i zaprošen patent m prodajaj« pevsetf. C. COMINL Trst Barrier* *S Odlikovana v Rimo o zlato kolajn« in — zaslužnim križcem — Odlikovana tovarna za čopiče in ščetke Odlikovana na Dunaju s zlato kolajno in — častno diplomo — IVAN ANGELI ulloa Vlncenzo Beiilnl (nasproti cerkve sv. Antona novega . Ediui specijalist za izdelovanje zidarskih in slikarskih ćopićev; lastna specijaliteta čopiče* za barvanje s pokostjo. --------- Pleteni naslanjači francozkega sestava in nedosežne kakovosti. Se ne bq|i nikako konkurence glede smernik oen kakor tudi Izvrstnega Izdelka. Čuvati M je dofcr«, ia se ae zamesja maja tvrdka s konkurenti jednak ega imena. izvozno-marčne (Ejcport-Marzen) in vležane (Lager) n=z pive = v sodčekih in v boteljkah, kakor tudi ^ — kvasa = iz tovarne Bratov Retninghaus Steinfeld pri Gradcu. y.ninea JVtaticrJjcvc giesshublcr vedno sveže kisle voue po zmernih cenah pn ANTONU DEJAIC junior TRST Via degli Artisti štev. 10. i VlJ A" fiprejruta ta varovali ja Ćlu-»^••vi. *iv u^Miniiin pogojt, in aoK-im 'irijica urarovaluiea. /lanti ,r u^-urt. xn*»r<»«. ^—i, let „Slavij a" »zajemna imimm banta v Pragi. — Hezenm rond 31,865.386 80 K. izplačane odškodnine: 82.737.153 57 K. Po velikost/ druga r majem nm zavarovalnica naše dršave m vseskozi slovansko-narodno upravo. Vm m>—IU «aja: Generalni zastop v Ljubljani, Čegar pisarne so v lastni bančni hiši v Gospodskih ulicah 12 /^varuje poslopja in premičnina proti I polarnim Škodam po najnižjih cenah. ?ko«Jc cenjuje takoj in najakutneje. Uživ^ najboljSi alnves, koder poalujp I t lili Dovoljuje a čistega dobička izdatne wvii»ore v narodne in občuok jmuie