Domače vesti
JSKJ bo dobila
ITALIJANSKE Prekrnt /Kgoslo
in prs»niko*.
ltiued <Uily ***** Satardaji, iZl^n^Moimn.
Cena Usta |6.00
XXXL
IfO—YEAR
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE____
Uredniiki In uprarnlftl prostori: >657 south l*wn<tau ati.
Offios of Publlcation: 2667 South Uwn<uu a?«. Ttlephon«, Roekw*U 4904
-
|JA FRANCO HH SOCIALISTOV ARETIRAN
Lfovarjati se bo moral pred sodiščem
tflJi POOSTRILI KONTROLO
Hchv. Francija, 16. sept. r-Blum, vodja francoske sončne stranke in bivši pre-r je bil aretiran in odveden ■L.v Chateau Chazeron, v prem so že štirje drugi bivši pcoski voditelji — Edouard gjjer, Paul Reynaud, bivša jerja, GeorgČs Mandel, biv-Uonomski minister, in gene-Maurice Gamelin, bivši vrni poveljnik francoske oboro-gile. Ti in Blum bodo po-jeni pred sodišče na obtož-i so pahnili nepripravljeno jjo v vojno
um je prišel na vladno kr-l Uveljavil je več so-jih reform in skrajšal delov eden na 40 ur. Skoro vse nje reforme so bile razveljav-v času, ko je bil predsed vlade Daladier. Petainov re trdi, da so Blumove reforme sroc-ile kaos v industrijah in ec produkcije, zlasti orožja. \m se je navduševal tudi za jperacijo s sovjetsko Rusijo to je bila njegova največja ska. On je bil tudi kritizfran, je podpiral španske lojaliste lu-civilne vojne.
eokupirana Francija je bila m odrezana od zunanjega
lU vsled poostritve nacijske
ki 4ebijo |)osebno dovolje-
»od narijskih avtoritet, lahko
[oračijo mejo.
Acct-pUnce for
juttn u. na, »t u<
tkiMW (Inif■ «f Iknk I. 1ITI.
CHk AGO, ILU TOREK. 17. SEPTEMBRA (8KPT. 17KI940
Subiicription $6 00 Yoarly STK V.«—N11M H K R 182
■padal r>U of po«Uy» proridod for eŠction UOB, Act of Od. », 1917, attthort-4 on Jano 14, 1918.
novo ime
Potek zborovanja 13. in 14. septembra
VVaukegan, IU., 16. sept.—(Te-efonično poročilo Prosveti) — Konvencija JSKJ je danes do-x>ldne z ogromno večino skleni-a, da organizacija dobi novo me, katero pa pozneje izbere glavni odbor.
WaukegMij 111., 13. sept. — Po sprejetju zapisnikov je gl. tajnik Zbašnik pojasnil, da je možnost, da bi konvencija izvršila svoje delg v soboto; zato predlaga, da se danes zvečer zboruje nadčas, in sicer od šeste do devete ure. Sprejeto.
Odbor za pravil^ nadaljuje. U-rednik Anton J. Terbovec predloži novo točko glede uredništ-va-upravništva, katera predvideva stalnega namesto delčma zaposlenega pomožnega urednika, kateri naj bo obenem tudi športni komisar in voditelj mladine. Soglasno sprejeto. V Novi Dobi se da več prostora angleščini, in uradne reči naj se objavljajo v obeh jezikih. Kandidat za vrhovnega zdravnika mora imeti enoletno zdravniško prakso.	-
Prejšnji sklep glede nadčasne ga zborovanja se na prošnjo lokalnega pripravljalnega* odbora spremeni tako, da se bo zborovalo od ene do pete ure popoldne ter od šeste do osme ure zvečer.
Po odmoru je bil ta predlog porušen, torej nadčasnega zborovanja ni bilo.
Nadaljevanje s pravili. Sklenjeno, da uslužbence v gl. ur*-^Zr du imenuje gl. tajnik na prv potm- odlffira po konvenciji, 1.. — n okupiranih pokrajin v ne- go tjeni nadzornikih, tra-|p.ra«)e je bil omejen. Samo jg g,užbft stiH ,eta; namre*
dotlej, ko bodo novi nameščenci zavzeli pozicije po prvi seji gl. odbora po prihodnji konvenciji. Vsak uslužbenec je lahko ponovno imenovan.
Sklenjeno, da se aviatikom in mornarjem na podmornicah, če so člani manj kot dve leti, v slučaju usodne ponesrečbe povrne samo vplačani asesment. Onim. ki so člani nad dve leti, se pa izplača tekoča vrednost certifikata
MOTORNEKOLONE ODRLEVEGIPT
Angleži bombardirajo vojaike koncentracije
BOMBE ZANETILE P02ARE
Kairo. Egipt, 16. sopt. — Italijanske motorne kolone so prekoračile mejo in invajdirale egiptsko ozemlje. Prodrle so že dvanajst milj daleč in zasedle vasici Sollum in Musaid.
Angleške letalci so napadli italijanske vojaške koncentraci je z bombami, da ustavijo pro» diranje. Koliko italijanskih vojakov j« prekoračilo mejo, še ni znano. Ve se le, da je maršal Rodolfo Graziani, vrhovni poveljnik italijanske oborožene si le v Afriki, odredil invazijo egiptskega ozemlja, toda glavna armada še čaka povelja za sploš-
ŽELEZNA GARDA
vanskih prebivalcev
Zrt ve letalske nesreče pokopane
Bel grad. — (TA 238) — V uradnem razgovoru, katerega je imel pomočnik jugOidovansKega ministra trgovine in industrije, dr. Ivana Andresa.Tia sestanku z uradniki tiskovine, se je izrazil, da Jugoslavija to leto ne bo mogla nikakor Uvažati koruze, ker se je koruza to leto slabo obnesla. V tem smislu jer bila tudi sprejeta posebna odredba ministrskega zbora, v kateri je predvidena mogočnost primora-jtega nakupa pšenice in koruze za prehrano domačega ljudstva. Da se zadovolji tem potrebam prebivalstva, je bila vlada nadalje primorana izdati nalogo 'Pri vilegiranemu Jugoslovanskemu Društvu za Uvoz In Izvoz", za uvoz v Jugoslavijo 100,000 ton pšenfce in koruze.
~~ Belgrad. — (A 238) — Dne 27. avgusta je bilo položenih
PREVZELA OBLAST V RUMUNIJI
Antonescu uveljavil no-ve dekrete
ZAŠČITA NARODNE EKONOMIJE
no ofenzivo. Italija ima armado večnemu počitku pet žrtev veli-
te Američanov, ki se naha-v Parizu, ne more dobiti do-
nja za odhod. Poročila se !, da tudi oni, ki dobe dovolj*. ne smejo vzeti s seboj več 100 frankov. Nacijske straže Mčejo vsakega.
(tja med Španijo in Portu »ko je tudi zaprta. V Lizbo-edini luki, kjer se Begunci ko ukrcajo na parnike in le-je polno ljudi, ki bi radi Mflvalj jz Evrope. Samo oni, imajo že vozne listke, dobe tor na parnikih in letalih.
lvica je tudi poostrila regula-»rlede jKJtniškega prometa, ijanska meja je zaprta že od toitve premirja s Francijo.
o slava mehiške
i
podvisnosti
Politični nepokoj
*	razširja
< ity. 16. sept. — Me-a * *ačela proslavljati 130-wco ivoje neodvisnosti vče-t»r(»f*Uvfk l>odo trajale dva »ozadjem Mitičnega nepo-»ledica viharnih F^a kih volitev v juliju.
ljudi je že dospelo kjer s« vrše naj
*	i>r<jHlay« Uprava narodnih da j« dospelo čet
™ 'Judi v mesto iz vseh kra ' <mIo ne uklju onih.....h«, pripeljali
je. li«*"»>odo pristaši m, '	a Atmazana. kan-
mT ativnih grup, ki je Prt predsedniških vo-' ,z,ra>ili prosbve neodvis u ""-mori/Tacije prot


rmjp
21 vladi. General Ma
"American experience tabele".
Glede krajevnih federacij svetuje konvencija, da se ne raAana vstopnine društvom za pristop. Nadalje se svetuje, da naj se ob federacijskih sejah priredi tudi oderske programe in veselice, da se pomaga blagajnam.
Sklenjeno z veliko večino, da se določi dnevnice delegatom po $10 dnevno.
Asesment ostane isti kot je
sedaj.
Po odmoru je bil predstavljen gl. tajnik KSKJ, Joseph Zalar. ci je pozdravil konvencijo in izjavil, da so začasa tajnikovanja vladali med JhhJ in KSKJ najbolj prisrčni stiki. Želi konvenciji mnogo uspeha.
Nadaljevanje s pravili. Bolniška podpora se plačuje poškodovancem od prvega dne; onim članom, ki zbole, se pa odtrga sa t prve tri dni. Sledi dolga razpra-o lestvici bolniške podpore
okrog 300,000 mož v Afriki.
I Glavni stan angleške oborožene sile je označil italijansko akcijo za pohod, ne za napad. Angleži sploh niso branili Solluma, ki leži ob morju, in Musaida, ki so ju Italijani zasedli. Slednji rabijo letala in oklopne avtomobile pri prevažanju čet. Po izjavi angleškega poveljstva so Italijani okupirali le Sollum in Musaid ter kos puščave.
Angleški lltalci, ki so se vtnili v Kairo po bombardiranju italijanskih vojaških koncentracij^ skladišč orožja in municije ter drugih objektov, so povedali, da m Mtnffc zanetile požare.
Rim, 16. sept. — Italijanska kampanja proti Egiptu, ki se je pričela že v soboto, je bila včeraj prvič omenjena v uradnem poročilu. To pravi, da so italijanske čete prekoračile mejo pri Cyrenaicu, Libija, in udrle v Egipt. "Naše letalstvo aktivno podpira prodiranje motornih ko Ion," se glasi poročilo. "V prvih spopadih je bilo več vojakov na obeh straneh ubitih Jp ranje nih."
Drugo poročilo omenja, da so italijanski letalci ponovno T>omr bardirali Malto, angleški otok v Sredozemskem morju.
ke nesreče, ki se je pripetila 22. avgusta. Naš potniški zrakoplov "Aeroputa" je na svoji redn zračni progi iz Zagrela v Split naletel ravno nad mogočnim Ve-lebitom v veliko zračno neurje ki ga je treščilo ob gorsko skalovje, ter popolnoma uničilo in zahtevalo enajst človeških ir te v. Izmed teh je bik) pet Zagrebčanov. Njihova telesa so bi la pripeljana v Zagreb, kjer je ta nesreča — kakor je razumi j i vo — vzbudila veliko sožalje Neštevilna množic« se je zbrala da ižkaže zadnjo čast zemeljskim Ostankom svojih dragih in milih
_-A
Bivii predsednik driav ne univerze «e ubil
Green Bay, Wis., 16. sept. — Dr. Glenn Frank/ibivši predsed nik wisconsinikc univerze In člarf osrednjega odbora republ kanske stranke, se je ubil v avt ni nesreči,;ki se jo pripetila bližini Greenleafa. Njegov sin Frank se je tudi ubil, Theodore Stumpf, ki se je vozil z njima pa je bil ranjen. Avtomobil Je zdrčal s ceste na ostrem ovinku , in treščil v jarek, kjer se je pre vrnil.
Bukarešta. Romunija. 16. sept. — General Ion Antonescu, mili-taristični diktator, je izdal se rijo dekretov, izmed katerih eden določa ustanovitev totali tarne drŽave po vzorcu nacijake Nemčije. S tem je Železna garda dobila vrhovno oblast. Načel nik nove države je. Antonescu, ki je tudi premier in obrambni minister.
Nova država priznava le 2e-ezno gardo kot edino rumunako politično stranko. Iforia Sima, vodje Železne garjle, je bil imenovan za podpredsednika vlade. DrugI člani nove vlade so Vaaile Iasinsci, vodja gardistov v Bu karešti; Costin Sturza. ki je dobil pozicijo zunanjega ministra; general George Petrovixescu, notranji minister; George Cre-tianu, finančni minister, in Mihael Antonescu, justičnl mini* ter. Slednji je nečak diktatorja.
Poleg dekreta, da Rumunija postane totalitarna država, Je Antonescu uveljavil več drugih. Eden določa formiranje odbora za zaščito narodnega gospodarstva. V področje tega odbora spada nadziranje aktivnosti industrijskih In trgovskih |x>dj#-tij.
Vlada je zanikala poročila, da jI je sm jetska Rusija stavil*««*-
Ve zahteve v posebni notL,.Jz-javila je, da ni dobila nobene note iz Moskve.
Novi kralj Mihael Jf pripeljal kneginjo Heleno, svojo mater, ki se je nahajala deset let v izgnan stvu, v Bukarešto. Bivša kralji ca In ločena žena Karola, ki je moral odpovedati prestolu na zahtevo Železne garde, Je bila navdušeno sprejeta v glavnem mestu. Ogromna množica ljudi se je zbrala ob cestah In Jo pozdravljala.
Antonescu Je naznanil tud pričetek reorganlziranja armn de.
ROMBE ZANETILE VELIKE POŽARE V LONDONU
Oblaki
Chicago. — Chas. Jakopič Iz l^eadvilU in John Lovšin iz A-spena. Colo., John Ocepek in Mary A. Ocepek ter Anton Žga-njar iz Gilberta, Minn., in Anton
Tom&ič \iz Strabana, Pa., delega-l	9
t je na Konvenciji JSKJ v Wau-1 AngleZt napadli nemške keganu, so lfi. t. m. 'obiskali gl. urad SNPJ In uredništvo Pro-
svete v spremstvu Antona Lu-kančiča, Aleksa Fukse in-mrs. F. Furlan iz Waukegana In North Chicaga.
Vesti Iz Mjnneaote Duluth, Minn. — V bolnišni-
vojaike baze
| NORVEŠKO OBREŽJE ZAPRTO
17. sept.—Bomb«, katere ao danes zjutraj vrgli
ci St. Marys se nahaja rojak Pe- nemAki |#U|ci na aredUtte I/Hiter Oreškovič, član drultva 6« dontf m »^uie velike poftare SNPJ iz Eveletha, V isti bol ni A- ,n u5i|f vt* ^u^v. Nemci ao nki se nahaja tudi misijonar SI-1 u^taM na atotlne bomb tudi na mon Lampe iz Red Laka.—Lov- |(rgov-kt |n rezidenčne dlatrlkte.
ska sezona ha race se bliža, indijanski "riž" je že zrel In vre me za to dobo leta Je ugodno.
; Veatl Iz Ghlcaga
Chicago. — Anton Otaerza, član društva 131 SNPJ, je bil pred dnevi operiran na žolčnem mehurju. Nahaja se v botnilni-ci St, Anthony In stanje se mu
Koliko ljudi je bilo ubitih In ra-Jenlh, nI anano. Nemški težki topovi na fran-ci takem obrežju ao bruhali krogle na Dover preko Kok svake ga preliva. Veliko število poaloplj je bilo porušenih v teku bombardiranja. V l<ondonu so priznali,
c« St Antnony iri ainnje se mu	dvlllatov ubl-
čla^i obiščejo.^— Al^	'
predsednik društva 141 SNPJ v Unlversalu, Pa., fn»šllja poztlra-ve s Konvencije JSKJ vsem odbornikom In uslužbencem v gl. uradu SNPJ.
Clovelandake veatl Cleveland. — Te dni je tukaj
l/tndon, 16. sept. Nemški, parnikl, skladllča orožja In municije Ur drugi mllitaristični objekti ob obrežju Francije so bili tarča angleškega bombardiranja Is zraka, se glasi poročilo angleškega letalskega ministra.
umrla Marija Bradač, stara 68 Angleži so metali bombe tudi na let In doma Iz Laz pri Krki. Tu- komunikacijska središča, kaj Je bivala 40 let In je bila Angleški letate! so napadli tu Članica društev 477 SNPJ, št. dl Antvorp, Ostend in Fluahlng, 46 KSKJ in podružnice SŽZ. Belgija, Calais „ in Boulogne, Zapušča moža, dva sinova, šti-| Francija, munlcljske In orošne
rl hčere, brata in dva bratran ca. — Joseph Dekla« je prijel z starega kraja' žalostno vest, da mu je 4. junija v Velikih Brusnicah pri Novem mastu u mrl brat Mihael v H6. letu staro-i ž«
tovarne v Kssenu, Mannhelmu, Aachenu, H a m m u, Krefeldu, Abausu 8undernu„ Hustenu.ln Hofenu. Bombe so poškodovale pomole v Antverpu In potopile dv<t ji^mška purnika. rad na
In dve hčeri, tukaj pa hčer In dva brata.
va
Sprejeta je nova lestvics izplačevanja bolniške podpore, ki določa, da je v prvem letu članstva v bolniškem oddelku član deležen 'o trideset dni celotne in stD dvajset dni polovične podpore ter za vsako dodatno leto članstva v bolniškem oddelku do dvajset dni celotne HT štirideset dni polovične podpore. Maksimalna podpora za člane,Jjj.ao zavarovani za M) centov dnevno, zna*a
$625	, „ .
Sinoči se je vršil slavnostni banket v zborovalni dvorani.
8toiovodja je bil mr. Nema-, vodi pogrebni zavod v
nich, ki . r^-^J ^ M J
||___North fhicagu. Najprvo je prefl-
P?'srho je bil zadnji teden ! stavil oba župana. Po njunih go-* '^V dr/.avni zixirnici kot vorih je nasto«! mešan pevski ■prHsednik Mehi- zbor 8loverwkefr Hirodnega rtoma. ki je lepo zapel dve slovenske in eno anglelko pesem. Nato Je predsedatelj omizja pred-(DaU* as t. stmaO
uzkačilo Almazanove ^macho je bil kandi-
.'lucjfiname (vladne)
sil. Tam zapušča ženo, sina In u^ina vest pravi, da so Nem-hčer, tukaj pa eno hčer In dva L| |8|r4,|,||| 1MM bojnih letal v brata. — Josephlne Brlan Je pre- M|x)pn4liti s Angleži nad Londo-Jela žalostno vest, da JI Je v •tJ"fnom In drugimi mesti v zadnjih rl domovini na Vrheh pri Krki (p|)h m4,MW|h, V Istem času so umrl njen oče Jožef ftkufca, star Nwmrj	fV2«-angle*klh le«
64 let. Doma zapušča dva sinova |
Berlin, 16. sept. — Angleški bombniki, ki so dvakrat skušali bombardirati Berlin, so bili od-podeni, prede h so dospeti do svojega cilja, pravijo nacljskl krogi. AngleAki sunki proti Berlinu so sledili nemškim napadom na Ix>ndoii.
Tu pravijo, da so Angleži Izgubili v včerajšnjih bitkah 71 letal, Nemci pa M. Neki pilot, t	, ki se je vrnil v Berlin, Je poro-
Moakva. 16. sept. — Dva raz-l^^ du ^ bomb# unWjte tnjrl#.
reda sovjetskih rekrutov sta bi- Ako krlUrko v blUtinl Irskega
la pozvana v armado, ko Je I obrežja. Angleška tovorna ladja objavljeno svarilo, da mora biti , bjUi ^Akodov^nsi v drugem Sovjetska unija pripravljena na nj4|)(|(lu vse, kor pride kot posledica ev-	,
ropSke vojne. P<kI zsstavo so bi- Hlockholm, Hvedaka, »ept. H pocvani fantje v starosti 10 — Nemške avtoritete n| Norvtf in 20 let V zvezi s tem je ko- j škem so zaprle Južni in zajaidril munlstlčna stranka sklicala veli- del norveškega^ obre«Jir isiroča
Novi rekruti v ruski armadi
Amoriiki poslanik to vrnil v Moskvo
Masnal je pr«ti kim^irlprlj« imdmirif^
ke demonstracij« in shode v po-/•ast novim rekrutom, ki so odhajali v armado.
Maršal Hemeon Tlmošenko, vojni komlšir, tn general K. A. Meretskov, šef srmadnega štaba, sta včeraj dospela v Moskvo iz distrlktov, kjer so se vršili vojaški manevri, da nadzirata vpisovanje rekrutov To bo trajalo do 10. oktobra.
General R. Tulenov, bivši komanda! kavkaškega mllltarl-stičnega dlatrlkte, Je |>ostal načelnik moskovskega mllltarlstlč-l fM»ga distrlkta. Nasledil Je mar-1 i šala BudJeniha, ki Je blf rjvinjo j solsrto Imenovan za obrambnega Itodkomisarja.
- Trud, glssllo ruskih unij, pi»e, "da je bila registracija novih re-krutov odrejena zaradi na|*te mednarodne situacije. Druga imiieriallstlčna vojns zavzema čedalje bolj divjo obliko In Ru-j sija, kat*ro »Mrožajo kapitalistične države, nw»ra biti priprav«, |jena na vse eventualnosti."
Ameriški i*»slanlk Laurenee A Htelnhardt «e Je včeraj vrnil v Moskvo. Poto^^ji' 'tran-sibir-ki železo^m t,ovr" šil vožnjo l»/Washlngtona okr<»g sveta. Glavno amerllko mesto, kamor Je bil pozvan na »s»svfto-\anje, Je zapustil pred več tudnl.
tukajAnJl list Dagens Nyhet#r. Vest je dobil od svojega dojilšnl-ka v Oslu, Norveška. Tu sodijo, da je akcija avtoritet V zvezi z narijskimi t»ripravami glede in. vazije Anglije. _
Uradniki Cikaike delavske federacije ponovno izvoljeni
Chicago, H*, sept. — Vsi u-radniki Cikaške delavske organizacije so bili |M>novno izvoljeni na zborovanju člkašklh unij,y ki s padu jo v Amerllko delavsko federacijo. Za predsednika Je bil izvoljen John Kltzpatrkk. ki ima ta urwl že M tet, za tajnika Maurlee Lynch, za zapisnikarja Joseph D. Keenan in za blagajnika L. P. Htraube.
Registracija nedriav- ^ Ijanov v Chicagu
Chicago, 16, sept. — Poštar Krne*t J Krnet gen Je naznanil, da se Je 4ft.W nedržavljanov registriralo v Chicagu In pred. mestjlh v zadnjih |>etnajstlh 1 dneh ker Je manj nego tretjina. Kruetiren meni, da živi v Chicagu in okolici okrog 180,000 ne-državljanov.


PBOSVETA
THE KNLICHTEffMENT -
GLASILO IN LASTNINA MLOVBNBKK MAJtODMB PODPORNE JEDMOTB
>»rfm W	».MUhH	«
) I*
N.roialM m MruMu	(	- - ...-----
MM m tate. M<* m pol tou. U-M M ««trt Uu. trn CMmmTo I« Cterro 17.40 i* »K. Uto. MW M*	»• >«>»»—t
M.tfl.
Subacriptloa ntoi tor t K. Ur,lu4 SUtM (MM»t C*l«»oi Md c*uA m m rt t—'. CHU««* ««4 OUara P M pot ywr. fordva mjmmtrim M M l-rr r-r	, ^ ^
C4M KllMf p* d«»o»of».-lol«»W	iS HMNlfltt
/l»»k«rv M Mjm/tio ftukapUi IluranM mUm (*rtiM. po-4r«M.	»U ) ••	po4llJ«Ulju b v »late ju.
«« prileti I poAvtilnu.	? '	, ^ r	'
A4r«rtUln« r»Ui o« a«r»««Mnt — Mwtpli •»■"■■•i-
j),tf--and un*«<U-fu4 artlclM «UI Ml kt mMhmA
'»••uacrlpU, sucb aa atorlaa, plar«, fMM> •*«■. w«U M ratnrnad
•o aMMtor on* wb«a acaoatpanUd br mM	»U
___
Kulti aa vaa, kar I m aMi ■
PBOSVETA
Mlt-H Sa. Lsvaiala A*«*
MKMBKB O? TRS PKDBSATSD
Datum » oklrpaju na prin»»r (K.ru«Wr l»4«),po>*vfti«s» lan« m naalovu pombI, da vam to f	*	*
Nrfnlaa. Honovha jo'»»»»Mano. da aa vam
Willkie in kapitalisti
Ko je Wendell Willkie, republikanski kandidat za predsedniku, rekel v svojem sprejemnem govoru, da bo "ameriško ljudstvo moralo iti po potih velikih žrtev pod njegovim vodstvom, predno doseže prosperiteto in mir" — ni s tem mislil ameriških kapitalistov. Delavci in farmarji, da, se lahko žrtvujejo, ampak kapitalisti so izvzeti!
To je Willkie jasno označil, ko je pred dnevi zagnal histeričen krik glede sklepa v senatu, da predsednik Združenih držav lahko konskribira tudi privatne tovarne za javno službo, če bo treba, ne samo moških za obvezno vojaško službo. VVillkie je rekel, da konskripcija privatnega kapitala pomeni- *'sovjetizacijo," katera se nikakor ne pristane v Združenih drŽavah . . .
Willkie pravi, da je liberalec, da je za obrambo demokracije v vseh ozirih, torej tudi za konskripcljo moštva — in tu je meja njegovega liberalizma in demokracije. Konskripcija moštva, da, to je aH right, to je demokratično pri njem, ampak konskripcija privatnega kapitala — ne, to je sovjetizem!
Tu je Willkie ponovno pokazal, da je njegov liberalizem in njegova demokracija le varljivo perje, s katerim se pokriva zdaj med volilno kampanjo, da bi ujel čim več glasov naivnih ljudi, ki mu ne vidijo pod perje.
Akcija za konskripcijo kapitala je prav tako demokratična kakor Je akcija za konskripcijo moštva v armado (dani konskripcija moštva sama na sebi ni prav nič demokratična), če jo hoče večina ljudstva. Willkle Je pa pokazal, da mu je pred vsem zu interese privatnega kapitalizma, ne pa za interese ljudstva v splošnem — in še manj mu je za interese demokracije.
Rumunska brca

Glasovi iz
naselbin
Ce bi se bil rumunski kralj Karol odpovedal prestolu pred dvema letoma in pobegnil s svojo ljubico Magdo v Švico, bi bilo to senzacija za teden dni,,toda danes je to malenkost. Dogodek ne bi bil malenkosten zaradi divjaške vojne, ki jo vodi diktator Hitler z Anglijo in demokracijo vsega sveta, pač pa zaradi dejstva, da kralji danes ne štejejo več nič; oni kralji, ki bi radi še nekaj šteli — in med temi je bil rumunski — morajo odleteti z javne po-r zor niče.
Monarhe je začela kositi že svetovna vojna. Padli so vsi evropski cesarji in carji in zraven cela vrsta kraljev. IMesnjiva formula, da vladajo "po ls)žji milosti," jim ni nič pomagala in šli so.
Kolikor jih je ostalo po vojfii, niso vredni kraljevskega naslova; so le formalne figure, ki ne štejejo nič razen v dekorativne namene.
Afera ungleškega Edvarda je demonstrirala. da se angleški kralj še oženiti ne sme po lantni volji. Mussolini si je obdržal italijanskega kralja menda le lato, da mu služi kot služi italijanskemu lajnarju — opica, ki pobira zanj beliče na ulici. Knaki lutki sta danes Boris na Bolgarskem in Jurij na Grškem. Novi rumunski "monarh" je otrok in prav tako imajo v Jugoslaviji otroka zaradi lepšega.
Rumunski kralj Karol je hotel biti kiplj v bistvu, ne samo po imenu, zato je pa bil v večnem konfliktu z demokratičnimi kakor totalitarnimi strankami svoje države. Ampak "božja milost," ki ga je baje držala na tronu, ga ni obvarovala in dobil je brco v psihološkem tre-_„nutku-od rumunskih fašistov, ki prejthnajo navodilu iz Berlina In Rima.
Karol je zt»eial iz Rumunijc nesoč * seboj naglavne grehe izgubljene Besarabije in Uu« kovine, polovitfe Sedmograške in Dobrudfte; vse te izgube, fiaske In bati nt, ki jih je dobila Kumunija zadnje meneče, so naložili nanj. Za vse to — in ostale krize in nesreče —- je on odgovoren. Sploh je čudna, <Ja so ga pustili živega iz dežele.** _
V *eku ene generacij? jut domala vsi cesarji In kril j i izginili s sveta. - Z njimi vred je fc-irinila laž. da jim J« bila podeljena vladarska oblast od Boga. l^e oborožena sllarin barbarski . formalizem iz davnih časov »ta Jih delila od navadnih ljudi drugače so bili le ljudje i vsemi Slovaškimi napakami in v premnogih, primerih so bIH najslabši ljudje: človeške pro-palice . . .
ljudstva jih bodo lahko pozabila. * % .
Razno « konvencije SSKJ Zbira stric Peglar
Waukegan, III. — Častni delegat Andrej Spolar je V svojem zahvalnem govoru po sprejetja priznavalnega certifikata bril razne burke. Rekel je, da so ga poslali m konvencijo iflmoiški Indijanci, ki pa niso tako nevarni kot so bHi oni, katetf to raz-djali trdnjavo Dearbogi.
S 1
V četrtek popoldne te je delegacija odpeljala na ogled tega okraja v Šestdesetih avtomobilih In ti je poleg drugih lanlmi-vosti ogledala tudi ikotfHsko katedralo v Mundeleinu. Spolar si je nataknil Škofovsko tiaro in skoraj pobegnil z njo, pa ga je Joe Oblak zadržal in rešil kapo.
Spolar je v Mundeleinu tudi za Proletarca agitiral okoli tamkajšnjih nun. Pa mu je rejcla ena, da ne razume tuje šprahe. "Saj je pisan tudi v angleščini 1" ji je pojasnil agitator Spolar. ""
Naš humorist in častni delegat konvencije Viktor Dremelj iz Oonemaugha, Pa., je po vrnitvi iz Mundeleina s svojo policijsko piščalko dirigiral promet ob vogalu Slovenskega narodnega doma in povzročil mnogo smeha s tem, ker so ga motoristi mo-mentalno smatrali za policaja, nakar to nekateri s smejočimi, drugi pa z grozečimi obrazi od-kurili naprej.
SlaVne ameriške igre "shoot-ing eraps" se naši fantje tudi včasi poslužijo. Zadnjič, ko so padale kocke in se Vabljivo valile po pločniku pred zborovalno dvorano, se je pripeljal mimo polici j tki škadron in obstal pred igralci. 'Take them in!" so podražili okoli stoječi — Čemur so se policaji zakrohotali in se odpeljali naprej *
"Bog se usmili!" je vzdihnila neka dplegatinja, ko po ponovnem pojasnilu nekateri delegatje še niso zapopadli jedra predloga.
Neki dele#H te je v debati o poškodbah takole izrazil: "Za odrezan palec ali pa če je popolnoma otrpnjen, naj se plača enako. Kajti če je res popolnoma otrpnjen in sploh neraben, je pač vseeno, če je odrezan — ker ga ponesrečenec noai okoli le zato,.da lepše izgleda."-
A. Spolar iz Chicaga se je pri-dušal, ker se mu je zgodilo tako kot Peglarju-— namreč da na banketu ni dobil besede.
Kolikor sem do zdaj zvedel, so vsi delegatje "tingle". Za enega sem na vprašanje dekliča celo prisegel, da je fant "za ženi-tev" — za kar se bom nedvomno enkrat cvrl v peklenski žerjavici.
Večni popotnik Jankovich iz Cievelanda je izjavil, da je konvencijo sicer prav luštno poslušati. toda "copake" loviti v obliki naročnin za različne publikacije, ki jih zastopa, je pa bolj praktično za iivljensko eksistenco.
Konvenčni predsednik je dve praktični pogruntal. Prva je ura-budilka. ki regulira otvoritev in zaključitev vsake seje.Jtakor tudi odmorov., ki se tako radi raztegnejo na vseh sličnih zborova njih. Druga pa je zvočnik, s ka terim tolmači predloge in kliče delegate it spodnjih- prostorov, če ji slučajno vzamejo predolg odmor.
Konvencija bo trajala še par dni. ker zgleda, da se delegaciji tukaj precej dopade.
delavcev lenih, ker po več mesecev ne morejo dobiti dela, tudi če bi ga hoteli kupiti. Povrhu tega je delp danes v mnogih slučajih škodljivo zdravju, ker tovarnarji Hočejo urediti tovarn tako, da bi oil čist zrak v njih, ljudi pa naganjajo, da morajo preveč delati, da Je njihov profit večji. In kljub vsemu temu je plača tako piškava, da mora delavec s svojo dVužino živeti v pomanjkanju. Ž delavcem se večkrat potftopa slabše kot z živino. In <ta kljftb svoji pridnosti ne more na stara leta pričakovati drugega kakor beraško palico in bolezen. ' Ali je pri vsefn tem čudno, če danes velika večina ljudi ne ljubi delo, ker ga smatra kot zjo in tužnott? Toda, kadar se bo delalo v talcih prilikah, da bodo delovni prottori zdravi in sanitarni in da bo človek od svojega dela lahko pošteno živel, delavec pa upoštevan in spoštovan, ne pa odrivan in pre-ziran od vsakega, tedaj bo vsakdo rad delal. Delo bi tedaj postalo častno in spoštovano. Človek bi še radi dela ne. boril z revščino in bedo. Toda on ne potrebuje samo kruha, hiše in obleke; on potrebuje tudi knjige, časopisa in zabave.. «------
Ne bilo bi vsem treba delati na polju ali v tovarni, marveč bi vsakdo opravljal delo, za katero je sposoben. Glavno je, opravlja posel, ki je koristen in potreben za vse. Ravno različno delo bi dalo prilike, da bi lahko vsakdo opravljal tisto delo, do katerega ima veselje. Danes je morda dobro biti advokat, ker te ta posel precej dobro izplača. Gotpodje adVokat-je ti najamejo nekaj pisarjev, ki jim za malo plačo izvršujejo posle. Pisarji stradajo, advo-katje pa mastne račune v žep spravljajo. Toda kadar propade ta kapitalistični sistem, zna postati to najslabši posel, ker se ljudje potem ne bodo več tako tožarili kakor se danes in nihče ne bo hotel več za advokate delati in stradati. Advokat si bo takrat moral poiskati drugo delo.
Zakaj danes toliko delavcev in umetnikov hoče izšolati svoje otroke? Zato, ker slabo žive in mislijo, če dajo otroke izšolati, da postanejo gospodje in bodo potem bolje živeli. No, danes je že tudi te gospode preveč. Danes imamo stotine in tisoče brezposelnih zdravnikov, advokatov, duhovnov in druge gospode, katera si mora iskati drug posel In zaslužek.
Kadar bo delovnik trajal največ šest ur, a tovarne bodo čiste in zračne, bo človeku zagotovljeno vse, kar potrebuje za svoj obstanek. In ko ostaVi delo, bo svoboden in bo prosti čas lahko porabil za kar bo hotel, ne da bi ga mučile skrbi, kaj bo jutri. Takrat bo imel tudi večje veselje do dela kakor ga ima danes. Takrat ne bo nobenega velikega ■ naval na katerikoli stan ali poklic, ker se bo mogoče z vsakim delom, koristnim za človeštvo, dalo lepo in pošteno Živeti. Izuiititelji koristnih stvari bi napredovali. Tedaj bi se najboljši inlenirji in tehhiki ne mučili kakor se danes, da izumijo nove vrste topove ali dru go morilno orožje. Oni bi te daj lahko vse svoje zmožnosti uporabili, da izumijo nove stro je, ki bi koristili človeški druž bi in olajšali življenje, ne pa uničevali In ubijali ljudi, kot to delajo danes.
Jack Yert, 2«t
Vrnikdanji pararlnk*ir " Shtrun, Ta. — V ProsVeti t dne 6. septembra sem čital, da nt bol) -zdrave stvari za telo kot je telovadba. Zjutraj. Vo vsta neš. napravi nekaj vaj in trud Im> tvojemu telesu obilo poplačan. V naAI naselbini, in mislim, da tudi drugje, pa od ior*'d6 mra ka telovadimo z lopato in krampom tako brto, da proti večeru ne moremo hoditi pokonci. In naš trud je poplačan nekfcj 4«t tri dolarje na dan.
•Dants postane mnogo dobrih
A.
fntA tušenje rtieirt, življenje v straTiu, gladu in splo&u mizeri-tjrejefni pogreb. Žalujoči Ostali:1 Ji je dffločeno po frHlVičnem in
n j Vpet i. Prav tako hvala pogreb-ji emu zfivodu &tjiam te lepo ttitfhu, gladu
ti... 1'orofilo o umrli Kveltth. Minn. — Pfljareljem in znancem sporočam žalostno vest. da je 10 avgusta nemila smrt pograbila it nale srede blagega očeta in soproga Jakoba Podbevškt. Pokojnik j« bil član SNPJ in pokopan 2. »epteffi-bra.
Tukaj sc telim zahvaliti vsem. ki to nas obiskali ivečtr pred pogrebom. Hvala vsem društvom in posameznikom za vtnee In cvetlice ter druge prispevke. Hvala tudi onim. ki sodaljjtvto-mobile za pogreb In vtem onim.
kito pokojnika spremili na
.k
usmiljeftem katoliUcem bogu, ki ima j svojega zemeljskega namestnika v Rimu. S francosko ustavo in demokracijo, ki je dajala svobodo svojemu ljudstvu, da ga lahko moli, kakor ga hoče, katoliški bog ni bil zadovljen. S Hitlerjevo barbarsko diktaturo pa je, zato mu je naklonil zmago nad Francijo. Amen.
Ivouls Zorko.
Agnet Podbevfteic, Žeta, Jalu>b, sin, Agnes, hči, omožena Lampe.
Se o slavnosti v Strdbanu
Cleveland, dhio. — Pregovor pravi; Kjer je trdna volja, tam je uspeh, to so tudi pokazali naši bratje in sestre, člani SN-PJ V Strabanu, Pa., na dnevu &NPJ, ki se je vriil 81. avgusta, T. iti 2. septembra v njih naselbini. DOlali so na pripraviti že mesece prej, prerešetaTTVse važne točke do natankosti. Organizirali so se in prostovoljno podvrgli disciplini In ko je prišel čas produktivnega dela, je bil vsak in vsaka na svojOm določenem mestu. '
Res, z užitkom in s ponosom, da si član Iste organizacije, jih Je bilo opazovati, pa naj so bile kuharice In pomočnice v kuhinji, točilce tu, točilce tam, prodajalce listkov ali druge poma-gače. Posebno so se mi pa še dopadli tU rojeni, člani in članice, ki so tako Vestno in marljivo delali brez vsakega godrnjanja. Seveda je terfnu trefea dfrti kredit staršem in starejšim članom pri društvu št. 138 €NPJ, ki so jih znali taktično učiti in jim vliti ljubezen do {Slovenske narodne podporne jednote in njenih principov. Vsaka grupa je delala določeno število ur; ko je potekel čas enim, so že drugi čakali, da prevzamejo njih mesto. Na ta način je vtakdo dobil nekoliko počitka, da je zopet lahko prijel za delo, ko je prišla na njega vrsta. Izjema je jjil John Zigman, ki je bil gtfavfli vodja cele prireditve. John se ni pritoževal, bil je vesel nad uspehom, kot «o bili tudi ostali delavci in delavke z nami udeleženci vred, vsaj kar se nas Clevelandčanov tiče, ki smo bili tam zastopani v zelo lepem številu.. ' Člani in članice v Strabanu so
v	resnici ponos Sloventki narodni podporni jednoti. Zelo rad bi videl, da bi tudi v slovensko-fcmeriški metropoli imeli proporcionalno toliko aktivnih in zavednih članov in članic. Do sedaj tega še ni, ker pri vseh večjih in važnih prireditvah mora vršiti delo za elevelandsko naselbino mala grupa zavednih članov in Članic od začetka do konca.
Z napolnjenim biisom smo se pripeljali v Strabane olkrog poldne v nedeljo. Komaj smo izstopili, že smo te porazgubili med množico. Znanci tu, znanci tam, pozdraviš se s tem in pride drugi, tretji itd. Le redkokdaj sem naletel na kakšnega Clevelandčana. Se v pondeljek popoldne je vzelo precej časa, predno smo se vsi zbrali skupaj za odhod 'nazaj v metropolo.
Pri tej priliki sem dobil tudi nekaj novih naročnikov na našo delavsko leposlovno revijo Cankarjev glasnik. In sicer so se naročili: Bayc Martin, Meadoto Lands, Pa., Lesjack Julius, Morgan Pa., Klemenčič Anton, Ches-wick, Pa., Klun Paul, Pitts-burgh, in Thomas Mrcina, Pow-er Point, Ohio. Vsem se iskreno zahvaljujem. Vse tiste, ki ste rekli, da se boste naročili enkrat pozneje in one, ki nisem imel prilike z vami govoriti o naroč-bi, bi vas prosil, da pošljete naročnino sami na sledeči naslov: Cankarjev glaonik, 6411 St. Clair AveM Cleveland, t)hio.
Sejiaj pa še nekaj za kratek čas, ali kakor kdo vzame. V A. D. piše Frances Susel, da so imele kadetinje S. 2. Z. parado zadnjo nedeljo. Dekleta so Šle zjutraj k maši in molile za lepo popoldne, ker zjutraj je padal dež ... In res so bile uslišane, pravi dopisnica. Kakšno molitev ste pa
vi	molili v Strabanu, da ni bilo pri vas dežja ? Ko smo se pa odpeljali nekaj, milj nazajgrede proti Clevelandu, so bile ceste vse v mlaki in smo bili deležni obilico dežja. Farani sv. Vida, vprašajte Strabančfrne, če vam posodijo njihovo molitev, ker vaša nI Bogu dopadljiva, ker v*m večkrat pošlje dež. ko imate piknik.
Revcrend Trunk pravi, da Je za tragedijo Francije odgovorno francosko ljudstvo zato, ker je bilo premalo pobožno tn citira nadškofa Slega iz pastirskega pfcma. ki ga je' itdal. Pravi: "Nadškof prosi Boga, naj odpusti Francozom, ker so ga izklju-I čili iz šol, Jfcvnih«obravnav* to iz
i"*"?1* ,;„'. 8€d*iV8aj vemo* ^ SNPJ. Ni "*or", le govorice to | te katoliška e?rtev in duhov-
Veakega nekaj
West Middlesex, Pa. — Nekateri godrnjajo, da so moji dopisi postali preredki, drugi pa fpet,
da so jim Čez glavo. Kdo, vraga, bo danes vsem ustregel. Včasih ga pa -z dopisom res polomim. Tako sfcm zapisal y Prosveti z dne 15. februarja o naših 4ov-cih> ki so bili v emporijskih hribih na lovu na srne, da so se nekateri vrnili z rogačem, nekateri pa praznih rok, dati so imeli priliko rogača ttfeljati,. ampalT to streljali v drugo smer.
Tako sem zapisal, da te je naš bivši Sharončan in sedanji Cle-velandčan Frank tiribar. vrnil pralnih rok iz emporijskih hribov. Nisem vedel, da mu je bila sreča mila na poti domov. Ob cesti med 61. Marysom in Duboi-som se. Je namreč ustavil za uro in pol in stopil v hrib. Tam je sprožil puško, zadel srnjaka, mu izpustil kri, ga očistil in hajdi v avto z njim pa proti domu. Da ga je brez moje vednosti, so dokaz tisti, ki so še mastilt z njim. Radi tistega mojega poročila se Je Frank čutil prizadetega, toda zadnjič sva vse poravnala v pogovoru. Frank je rekel, da bo šel tudi letos nad srnjake, toda puško bo zamenjal, da mu ne bo zgrešila cilja in je "šur", da rogača spet dobi. . iDne 18. avgusta so ti lovci imeli sestanek na Shainovi far mi, kjel- so priredili "party" in tudi mene povabili. Bili so iz Emporiuma mr. Moor z družino, iz ClevČtfifida Frank Hribar ženo, Joe Godina z ženo, Jack Žagar z ženo in mr. Trobentar s soprogo. Slednji se sedaj vadi v streljanju in najbrže jo bo le tos tudi on ubral v emporijske hribe po rogača. |>e korajžo! Naš pogovor se je sukal o divjačini. Imeli pa so na piki me ne, češ da bo moral radi starosti doma pobijati zajčke, veverice in fazane.
Na Delavski praznik, 2. septembra, so me obiskali iz Cleve landa Fabjančičevi. Bili so tu že pred poldnem. Ko so videli, da nimam druge pijače kot vodo in mleko, so sle vrnili v mesto in ob A, popoldne to se spet vrnili, obloženi z dobro kapljico. KmA lu smo bili korajžni. Napravili smo ogenj in pekli krompir pa koruzo. Družba je postajala vedno večja. Med nami so bili tudi Godinovi, Zagarjevi, Trobentar-jevi, Trontlevi in Dimofari. Peli smo kakor smo znali, in znali smo tako, da se je glas lepo razlegal po naši mali farmici. Takih časov je človek vesel in hitro pozabi na vse druge hudobije. Hvala, pa še pridite.
Zadnjič, ko je bil naš Louis 2ičkar na obisku v Oglesbyju, 111., je meni prinesel take pozdrave kot se nikomur ne zdi. Tista Dušakova Theresa mu je izročila zame tako velike pozdrave kot kokoš zine in tako visoke kot mačka rep dvigne. Hvala tudi za darilo — koruzna pipa in prazen kozarec, podoben kelihu. Kadar ona sem pride, ji bom skušal povrniti s — figami. Tudi Zidanšku, ki je takrat še živel, je Louis prinesel od The-rese pet cigar, toda je samo dve pokadil, na dolgu pa je ostal z zahvalo. Naj to pa jaz storim. Torej hvala.
V soboto, 31. avgusta, mi pravi sin, če bi hotel iti "fišat". No, pa grem, saj nisem 'TišaP te od zadnjič,r samo nimam nič "bai-ta". Sin mi odgovori, da tega sploh ni treba. Zasedeva avto In greva najprej v Sharon po tega in tega. Knlalu sva imela poln voz. Ko smo pri vocli stvari iztožili,, je bilo dovolj "baita" za riljfe in za nas; bila je tudi neke vrst« tekočina, ki me je omamila. Ribe so se najedle, mi pa napilt jn potem brez rib domov.
Ustavimo se v Slovenskem domu, kjer vprašam natakarja, £e mu Je znano, če kdo gre JutH (v nedeljo) v Strabane na slavje
*<Mna popolnoma dobro počutita v objemu hitlerizma in se strinjat t z njegovim barbarstvom. Ubijanje ljudi, nedolžnih otrok
bile. Telefoniral je v več krajev In dobil odgovor, da še ne No, sem si mislil, ipar naj sam? Bom pa družino s teboj (0aUt aa l ttoaL)

Ob tednu
Anton Garden kam JADRA AME8iLKA:-VU.
,, V" ^ "'ujHirsKi, toda veliki ^ k so ga skoro popolnoma ignor r* i ^ listi so tisti dan (13. avgusta 1 * je ^eeler govoril proti*C8Lfej ročaj o, so ga slično bojkotiran 'a k* dnevniki na vzhodu. Ce ^^
Materije hitro konec in" Burke wJa
ioti^r Tvutekbi w -^r
_ Ne mislim sumirati -tega Wheelerjev*. vora (obsega okrog 15,000 besed) v ^, je dokazal iz ust šefa armadnega šlaU i„1 gih vojaških strokovnjakov, da Amerik, potrebuje konskripcijske armade za Z Kljub temu pa hoče generalni štab J deželo z militarizmom v mirnem času z MILITARIZMOM! .-General Mar«M 6taba, je sam priznal pred senatnim oM da bo konskripcijska armada z enoletn? jaško službo slabše trenirana kot pa bi armada prostovoljcev z okrog 400000 i In to število, od 400,000 do 500,ooo'redne made poleg dobro trenirane državne aj tudi po Marshallovi izjavi zadostuje m ko obrambo Amerike v «lučaju napada- ie zadostuje tudi za obrambo — hemisfere.
Zakaj se torej Amerika tako oboroži zakaj hočejo, njeni gospodarji in nekroi Vladarji veliko konskripcijsko armado? nator Wheeler je v svojem govoru rekel, d vsakdo, ki so mu znane zakulisne igre, d Amerika "ne oborožuje za obrambo".
Kaj je torej namen tega kolosalnega ob Ževanja? Odgovor je lahko jasen vsakemu znavalcu razmer, katerega ni zajela ogro propaganda strašenja in oboroževalne hig je. Tisti, ki so na čelu vlade in ogromnih vatnih bogastev, ne oborožujejo dežele obrambo kakšne demokracije, marveč obrambo ameriškega kapitalizma kot tak To so jasno pokazali tudi s tem, ker »o h listi na splošno — posebno velike korpon — toliko časa štrajkali proti vladnim vo naročilom, dokler jim ni vlada zagotovil* kih profitov pri teh naročilih.
Povsem možno je, vsaj vsa logika in! resi ameriškega kapitalizma vodijo v to si da bo Amerika rabila svojo ogrčfiino <jt ženo pest proti svojim južnim sosedom: | državam v Centralni in Južni Ameriki, ee se zdaj oborožuje navidezno tudi "za nji "obrambo."- Ce Amerika ne pošlje svojih mad v Evropo v prizadevanju, da tam u Hitlerja, bo prej ko slej rabila svoje or ali pa vsaj strah, ki bo izviral iz novega salnega militarističnega aparata, v Lati Ameriki. Ta strah, ta militaristični ajx pa bo potrebovala tudi za domače potreb yes, proti ameriškim delovnim masam.
Kot. pokazuje slamnato glasovanje newyorške velebizniške revije, ki se je ol la na 16,000 predsednikov in direktorjev niških korporacij, ameriški kapitalisti pi j a jo do zaključka, da dežela stoji na pi totalitarnega gospodarstva — ta se v bi ne bo mnogo razlikoval od Hitlerjevega, tistih, ki so se udeležili omenjenega gla-nja, je zelo velik odstotek kapitalistov f vorilo, da bo po tej vojni tudi Amerika | Ijena organizirati zunanjo trgovino na litarnih principih. V danih razmerah to brže pomeni, da bo vlada ustanovila dri monopol za zunanjo trgovino — nekaj iF ga je-Roosevelt zadnjič sugestiral u u* no in Južno Ameriko, katerih zunanjo tn no naj bi tako rekoč prevzele Z^ufcnjT ve. Lahko seveda ustanovi tudi privw» nopol pod državno kontrolo in protekcijo.
tn če se bo Amerika oprijela princip* talitarne ekonomije v zunanji ttrgjjm, gospodarski zakoni in interesi kapM.r® bodo zahtevali tudi raztegnit* teh prm na domaČe g6spodarstvo? Pn omen^n« ho vanju je okrog W kapitalu** odgo* da.
Kaj vse to pomeni?
Prvič to pomeni, da se zavedajo, da ie Anprik" naha J P svetovno gospodarsko situacijo m pred novimi zagonetkami.
Drugič to pomeni, da se U I^ £ri>g mislijo, kako bi upeljali t^l^n katerem ši bodo ohranili svoje prt v u je bogastvo, svojo moč.	I
(DsU* ns
Pred dvajsetimi leli^
i*
19201
rf
(Iz Prosvete, 17. septembra
Domače venti. Dne IS. t m- ££ kof avditoriju v Chicagu za^la	( p
cija JSKJ s 74 delegati in It*
sednik Perdan vodi z»KT- vanjf. J
Delavke ve4i.
po Ameriki.	•	rr tttt ki *
lm.zrm.tyo. Del«"*™ v	U
jo tovme. - P'«ru'l	I
Ijejo t-mljo v(H«M«',.nlkoW ^
Soviefk« Km<* novit. of«nrivo v GUkSjI <« v b*r v treh bW"h.

^ 17. SEPTEMBRA
iz starega kraja
, •	delj Danica iz Dornberga, Kaša
iPrimorja
jjaja starega železa
Gorica, julija 1M0. - Poaeb-državno podjetje objavlja
! ilnoodkupitev vseh starih teto predmetov in predvsem ih predmetov, Ri niso nuj-•otrebni in jih kupujejo po yr za stot. Podjetje je tudi ilo rok oddaje, do katerega ,jo lastniki predati železne mete uslužbencem omenje-podjetja. V goriški pokra-* to bili ti roki določeni tako-s do 81. avgusta mora biti od-
0	vse staro železo v občinah iovo, Breginj, Bovec, Cerkno,-Cepovan, Grgar, Grahovo,
1	vrh. Idrija, Kal pri Kknalu, I Kobarid, Cezsoča, Sv. Lu-Sentviška gora, Sent \Bd Vipavo, Vipava, Tolmin, vo, v roku od 1. septembra 31. oktobra v občinah: Aj-iičina, Kopriva, Dobrovo, Cr-
Komen, Krmin, Dolenje, Gradiška,. Miren, Dorn-.H^atje selo, Renče, Rt-berg, Zagraj, Sempas, Stan-Šmartno, Sv. Križ in Te-ica ter v času od 1. novem-do 31. decembra na področju i«ke mestne občine. V goriški rajini bodo ograje in druge ;e naprave odstranjevali or-i omenjenega podjetja, ki bo tke za to delo odračunalo Od j navedene cene. , ko sodišče je razveljavilo radeŠkega samostana, ki je dal markizi de Rola Pred kratkim je nastala v Slo-iji velika afera v zioezi z me-ki jih je dal samostan oski markizi Rene Morice Rola. Markiza, naveličana po-ga življenja, se je odloČila iti v samostan reda sester Vincenca Pavelskega v Ra-Po pravilih reda je mo-vse premoženje prepisati na njeni samo.stan. Markiza je vila, da ima v Franciji poliva v vrednosti več milijonov, se je izgovarjala, da ji je bna kavcija, s katero naj ji lil olajšan prenos imovine »amostan ter zaradi težav pri u valut in ker so ji delale ncoske oblasti razne zapreke, dobila markiza od samostana menic po 300,000 dinarjev. Po ij^em času se je markiza na zla tudi samostanskega živ ija in se preselila v Italijo ter •v Trstu in Vidmu zaključila temi menicami nekaj poslov.
Mu samostan je francosko rtiu> tožil. Zadeva je prišla d tržaško sodišče, ki je raz javilo menice in priznalo kriv markize de Kola.
Coroneo postala Via Nizza
Trst, julija 1940. — Po vseh lijansfcih mestih so spreme Mena ulic, ki so dosedaj no-razna francoska imena, in nadomestili z italijanskimi Cističnimi imeni. Pri tem spremenili tudi neka stara ,ni ki, kakor pravijo, ni-Jo danes nikakega pomena so med drugim spre-11 v Trstu tudi ime ulice ki je bila znana predli »radi sodnih zaporov. Ka-juotavlja "Piccolo" po itali-, m kovinarju Generini-ta ulica dobila svoje ime Irun,'m ljubljanskem škofu "L Hrenu, -ki ne je v prvih 1 «*'l« mnajHtega stoletja mu-*Jrutu. Skof si je kupil vi-^'lana^njj Kolorfk Omenjeni n^intr imenuje škofa Kro-hrones.m po njegovem ' T-oroneus" j« ,r ""^"a ulica, ob kateri 11 ' ;< gova vila in današ-zapori.
nesreča
Tr t Julija 1940. — 17-Ietni * Karel Mezinec iz Trsta > '^"^rečil v tržaški je bil zaposlen ' premikanju ter-M< * Mezinec približal *i-' 1 r h t<£a elejctričn ** vpetosti in snrbtom V1 "I^ Um«. nezavesti rjava. Prepeljali »co, kjer je kmalu
Marcel iz Trsta, Baša Vladimir iiz Cernič pri Gorici* Bremčič Rajmund iz Idrije, Dolžan Peter iz Trsta, Jereb Franc iz Krapna, Kermolj Jurij iz Trsta, Sancin Anton iz Trsta, Skarab Artur iz Trsta, Seberič Ivan iz Reke in Terzič Josip iz Splita.
Hiša v plamenih ;*
Zaradi kemijskega procesa v senu je v Čedadu prišlo do požara na gospodarskem poslopju in hiši, ki je last plemenitašev Albini, katerih posestvo obdeluje kolon Ivan Orsetič. Požar je Napravil za 30,000 Hr škode, od katere trpi kolon 10,000, ker mu je zgorelo orodje, oprava itd.
Novi doktorji
Gorica, julija. — Na univerzi v Padovi so doktorirali iz filozofije: Mirko Zupančič iz Vrtojbe, Boris Bitežnik iz Solkana in Štefanija Ravnič iz Lupoglave v Istri. Iz inženirstva je doktoriral Vilko Cermelj iz Šturij.
Mešanje sladkorja
Trst, julija. — Pred kratkim je bil izdan odlok, da se v svrho štednje s hranili, predvsem radi varčevanja s sladkorjem odslej prodaja sladkor, ki je mešan z gotovim odstotkom saharina.
JSKJ bo dobila novo ime
(Nadaljevanje si. »trani)
stavil mestne odbornike; predsednika S. N. Doma g. Brenceta, waukeganskega župnika Hitija, Iti so napravili času primerne jn deloma šaljive govore. Za tem So govorili: Fred A. Vider, tf. tajnik SNPJ; Mirko G. Kuhel, gl. blagajnik SSPZ; Paul Bartel, gl. predsednik JSKJ j.Anton Zba-šnik, gl. tajnik JSKJ, ter kon-venčni predsednik in nadzornik jednote, Frank E. Vranichar. Vsi so pozdravili avdijenco in posebej delegacijo, ter spodbujali konvencijo, da naj dela vzajemno na polju fraternalizma Približno v tem smislu je govoril mr. Opeka, bivši predsednik RBK.T. Mr. Zalar, predsednik Stavbinskega in posojilnega društva v North Ghicagu, je poja snil pomen takih institucij za de lavski razred.
Danes ob desetih zjutraj pa je odpeljal bus častne delegate na ogled mesta Chicaga.
Banket je bil dobro prirejen in občinstvo je serviranje na mizah ter govorniški in pevski program splošno odobravalo
Waukegan, III., 14. sept. — V poročilu s konvencije, ki je bilo priobčeno v Prosveti dne 12. septembra, sem pomotoma zapisal da je v polemiki z glavnim pred sednikom Paulom Bartelom glav ni tajnik Anton Zbašnik izjavil da Bartel ni izvršil svoje dolt nosti kot predsednik jednote ker ni prepovedal društvu v Gi rardu, O., poslati svojega dele ga ta na konvencijo JSZ in Prosvetne matice, ki se je vršila le tos v Clevelandu, O., meseca ju ija. Ta izjava se ima glasiti "Ako predsednik ne bi zahteva od društva, naj delegata za do-tično konvencijo JSZ in Prosvet ne matice odpove, bi bil zane marjal svčje dolžnosti." ■ Danes zjutraj pred sejo je gl blagajnik razdelil čeke delega tom. Ako bo konvencija trajala delj kot je predvidevano, ji
gl. urad poslal dodatni zasluiek na dom.
Nadaljevanje s pravili. Pfrecej debate je bilo o bolniški podpori in operacijah, za katere se plačuje največ (za "double ope-rations") do $125. V mnogih slučajih različnih operacij; ki niso natančno označene v pravi-ih, pa odloča vrhovni zdravnik.
Na popoldanski seji se nada-ju je s poročilom odbora za pravila.	t
Predlog, da se v točki, katera določa, da bolnik ne sme hoditi razne javne lokale, črta ime "cerkev", je bil poražen z vsemi
proti trem glasovom........
Sklenjeno, da člani, ki so v jednoti nad deset let in dosežejo starost sedemdeset let, pre-emajo po $3 mesečno iz dobrodelnega sklada. V tej zadevi je podanih še nekaj sugestij, katere bo glavni odbor upošteval po zmožnoeti sredstev. 1 ,
Sklenjeno, da se plača vsakemu organizatorju, ki ustanovi novo društvo, $25. '	/
O točki, katera določa, da se ne sme iz društvenih blagajn darovati v politične in verske namene, je bila vroča debata. Za poraz te točke in da naj se da prostost društvom JSKJ, da razpolagajo s svojimi blagajnami svojevoljno, je govorilo več delegatov in trije člani odbora za pravila — Kramar, Ambrozich n Preveč. Ko pa je gl. tajnik Zbašnik prečital zadevno klavzu-iz zakonika zavaroval ni nsk i h companij države Illinois, ki v bistvu pravi, da ni nobeni organizaciji, ki spada v to kategorijo, dovoljeno trobiti denarja iz blagajne v politične in slične namene, je bilo odglaaovano, da točka ostane v pravilih.
Sklenjeno, da člani, ki so društveni odborniki pri karki* drugi xxlporni organizaciji, ne morejo riti zaend odborniki v društvih JSKJ. S
Sklenjeno, da se'društvom da moč, da po svoji volji določajo cazni za Člane, ki se ne udeleže decembrske ali letne seje.
Na vsestransko pojasnilo In naznanilo tajnika Zbašnika, da država Minnesota dovoljuje sprejemanje kandidatov v zavarovalniške organizacije brez Zdravniške preiskave do 45. leta smrtninski razred, je sklerjje-
EROSVBtA
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanj* s t.-itranl.)
vzel. Grem domov in nagovorim Ženo, nat »zjutraj fruštek bolj zgodaj pripravi, ker gremo ob 9. uri v Strabane. Tako je tudi bilo. Opoldne smo bili že na lir cu mesta.
Vse ceste so bile ograjene z avti, ljudi pa polno okrog Narodnega doma, na katerem je plapolala ameriška zastava. Sre-logimi poznanimi . Čez čas sem se pridrenjal k točilnici, a sem Videl, da bi se mi bolj prileglo kosilo kot pijača. Zasedli smo mizo in kmalu smo imeli pred seboj, kar je želodec ^potreboval. Potem smo pa pili in se pogovarjali o tep in onem ter stiskali roke. John Cesnik nas je popeljal na pikniški prostor in rekel: '0iej, koliko smo imeli dela. Ves teden smo bili "bizi". Napravili smo točilnice in plesišče, da se imajo ljudje kje zabavati." Hvala lepa, John.
Kmalu pristopi nad šest Čevljev velik človek, mr. Vrček, in pravi: 'Lej ga vraga, kaj si tudi ti prišel? Pred dvema letoma sem te tukaj videl in te poznam. Ali nimam dober spomin?" Ni* sem mu verjel, dokler ni izgovoril mojega imena, potem je pa Še potretal. Rekel je, da je na štrajku in se prej ne vrne na delo, da bo unija zmagala. Prav imaš, Vrček! Srečali smo se tudi s Fradelovimi iz Latroba in z Langerholcem iz Johnstowna, s katerim sva se prVič videla. Tudi z Zornikom sva se pazdravtla. Poznalo se mu je, da je dobil delo potovalnega zastopnika Prosvete, kajti naA pokojni Zi danšek je imel prav takQ torbo. Tudi Klemenčiča sem videl od daleč, a sem jfa izgubil; druga če bi ga bil pripravil ob par dvo-jač/ '
£levelandaki Jankovich je pa možaka igral. Mogoče zato, ker ni imel boljše polovice s seboj. Rj^kel je: kmalu «pat in kmalu v/»tat. Veste, ti - Clevelandčani sb se kar z busom pripeljalf in prenočili v 8trabagu. Saj pravim, da jim en dan ni dovolj. Milana Medveška so pa zmeraj cu-;ali, zdaj ta, zdaj oni, da se je
S
no, da jednota sprejema prosil- /vrtel kot na fedrih in odgo-frfnAK. i«** nadrt 11000 smrtni-rvarjal na vae strani. Milan- Je
srednje postave, a govori lahko
ce do 36. leta pa do $1000 smrtni ne v državah, kjer je to dovolje no po zakonu, če so kandidatj smatrani za zdrave po tajni društva in gl. urada. Kdor pa hoče zavarovati za ostale sklade, se pa mora podvreči zdravriiški preiskavi.	/
Zavarovalnina vseh oddelkov ostane kot dozdaj.	, _
Glede pravnega svetovalca izjavi gl. tajnik Zbašnik, da ga ni treba. Pojasni, čeprav je sedanji naš odvetnik zmožen, kljub temu ve on iz izkušenj, da je treba iti po legalne informacije v drŽave, kjer se zadeve pojavijo. Predlaga, da se jednotinega stalnega svetovalca ne najame v bodoče. Sprejeto.
Za redne porode dobe matere po $25, deteta pa po $5.
Sklenjeno, da se smatr^ an gleški tekst pravil za merodaj nega. . '	'
Odbor za pravila je s tem kon-čal svoje delo, izvzemši odločitve glede imena. V pondeljek bosta poročala odbora za plače ter prošnje in pritožbe.
Sklenjeno, da se v pondeljek zjutraj prične zborovati ob osmih.
. Blnočni program v Sloven skem narodnem domu Je bil ples v zgornji dvorani za goste in do-
velikim možakom. Jack Am-brožič mi je izrodil pozdrave, da jih odnesem v Sharon k Trojar-jevim. Govoril*; sva tudi s tisto prijazno ženo iz Salema, 0.rW me je hotela spoznati. Ma^i-kaj bi si bila še povedala, ker sva v stari domovini blizu skupaj doma, a moja boljša polovica me je le postrani pogledovala. Je že križ. ker se "fovšarlja" tako rada pokaže. 8o bova pa drugič pogovorila.
Zvečer smo šli na banket. Vse-del sem se poleg j »od predsednika SNPJ br. Vidrlha — ali se Je pa on poleg mene. Iu te najine ženice so naju še pri mizi grajale. Kmalu smo dobili pofclje — krompir, grah, solata, fce cream, kejk in polovico mlade kokoši. Kdor je Ml bdlji, je imel dovolj. Pri govorniškem programu Je prišla vrsta tudi na Andreja Vi drlha. Rekel je, da sta si z Rogom zelo na roko. V soboto Je z nJim govoril in mu zapovedal, da danes In Jutri ne sme de*Ja
mačine. Na odru Je bil predvajan umetni ples med več pari v| zabavo drugim plesalcem, ki to med tem časom
počivali.
Frank H. Tauchar.
na zemljo pošiljati, ker gre on (Arfdrej) v Stribane, drugače bo pa loma ottal. In ker g« je Bog uRliftat, je Ida j 'tukaj ... Po banketu sem se še malo pomu-dil v spodnjih prostorih in ob polnoči smo se srečno domov pri-furali. Hvala vsem za prijaznost in pogovore r 'Na av Ide nje še
drugikrat.'	----
Danes, 8. septembra, so me obiskali 2itnikafjevi iz Nilesa, O. želeli *o, da We spoznajo *6t dopisnikarja. In sedaj smo se dogovorili, da smo v stari domovi« ni blizu skupaj doma. Anton Žitnik Je Korenov iz 8tare vasi pri Grosupljem in je v tej deželi Še od.leta 1904. Ima agovorno#eno, s katero sva se zadnjič seznanila v Strabanu na slavju SNPJ, sedaj p* še z možem. Hvtla fa obisk.
Tukaj je ,na počitnicah pri svojcih mrs. Franko jx La Salla, IU. Obiskala Je tudi naš Sloven-ski dom, kjer emo se pozdravili. Srečen povratek k možu.	i
Anton. Vrfentinčtč, 202.
Naval na nacijsttp taboriSce
Preiskava eksplozije { v municijaki tčvmtni
Kenvil, N. J., 16. sept —šerif Denton J. Quick in njegovi de-putlji so včeraj navalili na taborišče Nemško-ameriškega bun-da v Andoverju, kjer so zasegli prevratne tiskovine In orožje. Naval Je posledica preiskave vzroka eksplozije v tovarni Hercules Powder Co. zadnji teden, ki Je zahtevala 48 življenj.
Robert B. Barker, poaebnl preiskovalec Diesovega odseka, ki preiskuje neameriške aktivnosti, je dejal, da je dobil evidenco, da so nekateri člani bun-da ne plačilni listi omenjene kompanij*. On sumi, da je bila eksplozija delo bundoveev. On je vprašal kompanijo, naj mu Izroči vsa imena nedrftavljanov, ki so še ali pa so bili uposleni njeni tovarni.
Barker se je udeležil nedavnega zborovanja bundoveev in ku-kTuksklanovoev v Andoverju. Prišel je tja preoblečen kot farmar. Vsa doslej dobljena evidenca bo predložena Dlesovemu odseku, ki bo otvorll zaslišanje v Newarku 24. septembra.	<
Potovanje preko apalaškega gorovja
Piše gl; tajnik Vider
Green za izključitev komunistov iz unij
New York, N. Y., 10. aept. — NVilllam Green, pradsednik Ameriške delavske federacije, Je na
konvenciji unije železniških pp-streščkov odobril gibanje glede izključenja komunistov Iz unij. Resolucija, da ne more noben komunist Imeti urada v uniji po streščkov, Je bila* sprejeta na konvenciji. Green Je v avojem govoru napadal Hitlerja, Musso-linija in Stalina kot sovražnike demokracije (n svobodnih delavskih organizacij.
Dva franeotka parnika §€ potopila _
Vlcljy, Francija, 16. sept. m Mornarlčno ministrstvo Je naznanilo, da sta dva tovorna par« nika zadela ob mine v bližini Sardinije in se potopila. Parni-ka sta vzdrževala promet med Francijo In Severno Afriko. Tri osebe so izgubile življenje, ostali potniki in člani )H>sadke pa so se reŠIH.	-
E
umrl
,r»**ki d<>kt«»rji
fv I aoki trgovski šo-JJ^^^hIi med ostalimi tu-aT^ *Mladen Iz Spil-.1 u Trsta, Sa-
Ob tednu
. <Na4atj«vsnJ« s t. stcaai.)
Tretjič to pomeni, da Je Lin d bergti hote ali ne hote v resnici njihov apostol, ki Je sicer prišel nekoliko prezgodaj na plan svojo sugestijo za gospodarsko kooperacijo z Kvropo, kar v slu čaju zmag«' nemškega orožja pomeni s Hitlerjem. Mnogi Izmed njih, ki ga danes kritizira jo, mu s stališfa njihovih inte resov In političnega oprwMjr nja, ki bo postajalo bolj In bol, iotalltarsko, delajo krivico. ... Četrtič to p<»m*nl, da J# vzrok oboroževanja te detel* pred vsem v tem, ker stoje gospodar jI Amerike pred vHIko lafnnH ko glede bodočnontl, Zavedajo %*> le t*ffa,~da si bodo. z ogrom no oboroieno silo veliko Jež Je razdeliti z evropskimi in Japon skimi diktatorji svetovne trgi* bodisi za Investicije ali trgovl n«. Ip predvsem si hočejo za-
(Ntdaljtvanlt.) '
Zopet smo šli na vzpenjačo, ki nas je nesla nitje in vstopili smo v prostore, kjer se tiskajo poŠt« ne in droge znamke za $60,000,-000 dnevno, kakor se nam je povedalo. Tukaj smo opravili hitro, i mi bi bili še prej, da ni bilo take gnječe. Nikjer drugje nismo naleteli na toliko ljudi kot baš tukaj v kapitolu, kar znači, da se ljudje velfko bolj zanimajo kako se dela denar, kot pa za muzeje in slične ustanove, kjer se res lahko nekaj vidi In nauči,
Od tod smo se odpeljali v Smlthsonian Institute, kjer so nam povedali, da se lahko zamudimo približno eno uro, toda v tem institutu je toliko zanimivosti, da smo se pozneje povrnili jn ker se nam je posrečilo dobiti prostor za avto, srno porabili ie nad dve uri v tem zanimivem muzeju.
Tukaj je razstavljeno letalo "Špirit of 8t. Louis," ki je prvo preletelo atlantski ocean in katerega je vodil sedaj ne več slavni Lindbergh. Shranjena je zastava, katera je vihrala na utrdbah McHenry, bliau mesta Halti-more leta 1104, ko «o Britanci napadli utrdbo. Razstavljene so sohe predsedniških Žena od Marte Washlngton dalje v oblekah tedanje dobe; kovlnasti denar menda vsega sveta, videli smo tudi onega iz propadle Avstrije; prvi aeroplani, prvi pisalni stroj, prvi,šivalni »troj Howe iz leta 1845; aačetnl automobili, prva parna lokomotiva, več različnih začetnih strojev, na gasolin, kemične In (ndustrialne ra^tavine ter tisoče in tisoče drugih pred« metov, katerih ni mogoče tukaj naAteti. Človek bi moral biti v tem muzeju najmanj tri dni ml jutra do večera, če si bi hotel vsaj prilitno ogledati kaj je vse V tem poslopju. Mnoge predmete ne dovolijo ^fotografirati.
Zalivala za to institucijo gre Jamesu Hmlthsonu, Angležu, k ni bil nikdar v tej deželi, ko pa je umrl leta 182f>, Je zapusti vsoto fftSO.OOO v svrho, da se ustanovi "The Smlthsonian In stltute," kateremu je sam izbral Ime. Vrednost muzeja se ceni na več milijonov dolarjev In irplača se ga ogledati, če ima člo vek prllfko.
-Med to vožnjo smo se tudi peljati mimo Bel« hiše, ki je baš takrat bila v j>opravilu, vsled česar nI bil dovoljen vstop. Pot nas Je vodila tudi v bližini velike In l*x» *tavl>e National Oallery of Art, ki bo gotova v začetku prihodnjega leta, bo stala do sedemnajst milijonov in je vsa iz marmorja. Pokojni zakladnlšk! tajnik Mellon Je tej ustanovi zapustil zbirko umetnin in finančno pod|*>ro do sedemdeset mill-onov dolarjev.
Cim smo se vrnili na bus, nam spremljevalec naznani, da se sedaj odbijamo v kapitol in da si naj za|M>mnimo številko svojega vozila. Vsi smo bili nekoliko r». dovedni, videti to stavbo, na katero marslksteri državljan gleda s ponosom in v kateri se od-očuje usoda stotrideseUmilljon skega naroda.
Ko smo prišli po strmih stopnicah do vhoda, nam Je sprem IJevalka (katere so v vladni nhiiM), ki nam Je bila dodelje na, dala nekaj navodil, posebno Je priporočala, da Ji sledimo aku pa j, v vmtl eden za drugim, da bo tako dana prilUtartudl drugim iti mimo nas. Voditeljica In raz-lagateljica je imela tako močno Južno narečje, da Jo Je bilo več-krat težko razumeti, ko Je razlagala iti pojasnjevala.
Najprej nas je p*1)ela v origi nalno senatno zbornico, ki Je bila v rabi od leta I HM do Iftttft. Od tam smo šli po stopnicah v sedanjo senatno zbornico, katera je bila V zasedanju In baš takrat je govoril senator, katerega ime ml nI znano in za katerega pred-
met, kakor se je videlo, ni bilo (»osebnega zanimanja. Pet mi« nut so nam dovolili sedeti na ga-eriji V zbornici, nakar smo šli, da smo tako napravili prostor drugim, kajti ljudstva je Mlo mnogo. Ko smo prišli na hodnik;' je neki posetnik od naše gru* pe vprašal spremljevalko, zakaj v zbornici tako malo senator-ev, ker sta vdfldar it vsake dr« lave dva. Odgovorila je, da ni nikdar pred senatom tako vaš na zadeva, da bi bili vsi navzoči, še manj jih je pa tedaj, če ni pred zbornico kakšne posebnosti.
U senatne zbornice smo šli v poslansko zbornico (House of Repreaentatives), kjer smo se tudi v sedi i za pet minut in poslušali 'Voli call," na katerega se jih tudi ni posebno veliko odzva-Raskazala nam j* original
o.
toslopja, kateremu je pološil te« molj ni kamen predsednik Wash« ngton 18. septembra 1703, toda on je prej umrl ko je bilo teda*
nje poslopje dovršeno. Bili smo dvorani kipov* ki v naravnih H>zah predstavljajo odlične državnike, kot na primer Linoolna, Jeffersona, Baker ja, I lam Utone, Webeterja, Granta Itd. Videli smo tudi suho VVilla Rogersa, slovlteira ialjivoa in filmskega igralca, ki Um stoji z umazanimi čevlji ha hodniku, ki pelje v sredino poslopja ali rotundo.
Središče kapitola, ki smo si ga ogledali najzadnje, je viaočina do vrha kupole 287 čevljev in pet imlcev. Vsa rotunda, ki meri v premeru 07 2/3 čevlje*, jo poslikana. 31ike (nvurale) predstavljajo "Izkrcanje Columfra" (Vanderlyn), "Odkritje Missls-slppija" (tV.H. powell), 'Proglaša nje neodvisnosti" (John Trum« bull), "Kapitulacija Burgoyne" (Trumbull), "Kapitulacija Oorn-wallisaM (Ti
m .
sifHUli ffero svojega Iskorf Ščanja v Juini in Čentralnl A'-meriki. Vsled tega Je tudi to najrklanja o obrambi te hfmisfere. JUr se demokracl je<tiče, Je nJim le dekla. Dokler jim pridno sluti, so t njo v ob Jemu; ko Jim ne more več slutiti. sn Jo pripravljeni poslati na (fle nadaljnje^
rumbull), '^Resigna-clja" generala Washlngtona" '(Trumbull) Itd. Slike so Izredno obsetne in mojstersko delo umetnikov. Tudi šest simboličnih ■lik na<l prvimi ne šmem pozabi« ti omeniti, pravo umetniško delo. In predstavljajo: Svobodo, Trgovino, Kmetijstvo, Tehniko, Plovbo In Umetnost ter Znanost. Strop Je krasno tn umetniško poslikan s slljto Georga Washing« tona, nJemu v spomin.
Notrsnjščina kapitola je lepo in bogato okinčana ter posejana fte t drugimi umetniškimi deli, vendar sem si glavno poslopje tako obsetne detele kot so Zedi-njene drtave predstavljal nekoliko drugače. "Ne mislim na raz-košnost ali r>otrato denarpa, katerega mora končno plačati ljudstvo, vendar se mi pa zdi, da je tako odlično poslopje nekoliko pretesno. Glavne in ; vhodne stopnice so—kakor sem te omenil—Izredno strme, kar na tujca takoj napravi slab vtis, tako tudi glavni vhod, katerega vrata bi l>ila Imlj prikladna kakšni dvorani kot |mi tako odličnemu dr-tavnemu poslopju. Hodniki in tudi stopnice v notranjščini so ponekod tako oake, da človek mh-sli, da se ne bo dalo dihati v pri-<o gnječe ljudi.
Ko Novek Hodi po kapitolu In gleda krog sebe tesnobo, obenem pa pomisli na »Kigaatvo te detele, tahko brez |>o*ebne analize napravi zaključek o naših ljudskih zastopnikih. •
Kapitol Je dolg 761 čevljev In 4 palce, širok pe 860 čevljev. Po-setnlkom Je odprt vsak dan od 9. zjutraj do 4:80 popoldne, Izvzemši nedelj in praznikov.
Ogledali smo si tudi palašo Pan-American Union, katera stoji 0b Hedentnajsti cesti med ulico B in C. Ta palača se smatra za eno najlepših drtavnlh poslopij na svetu In reprezentlra med-narodne organizacijo enolndvaj-setlh smerišklh republik. Na igradbl se prizna močan vpliv latltMko - ameriške arhitektur*', kar daj«* jioslopju večjo zanimivost In tudi privlačnost.
Takoj pri vstopi v sprejem-nici stoji vodomet, krog katere-p rastejo troplčna drevesa ket drevo bsnane, kavčuk«, kave Itd., med katerimi Imata svoj dom dve papigi, od katerih je ena te stara šestdeaet let in kakor nam Je razlagttelj povedal, tiste vrsta i*pige doseftejo starost dvesto let.

HOLLYWOODSKA ZVEZDA
ROMAN IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKE FILMSKE METROPOLE
Spisal E. Stilgtbau*.
Prevedel Ivan Jontez
; "Jaz nisem rekel, da »e je bom poslužil, vendar imam tako malo proti nji, da bi se utegnil posluiiti nečesa podobnega. Kar se tiče nesodobnosti te metode v zveati z naSim časom, pa je treba pribiti, da je tudi človek nalega časa, zlasti v izoliranih kolonijah kot so filmske naselbine, pgd kožo ie čisto podoben človeku iz Shakespearjevih dni, uključivli vero v nacizem-* ska bitja in vplive/' "Morda. Toda nadaljujte, Cheers!" "Poslušajte, Cooly! Zadnje tedne sem to zadevo natančno premislil. Najprej se hočem-podrobno seznaniti z Enačajem in posebnostmi te Mabel Moon, nakar bom iel na delo. Zato se ne Čudite, ako ne boste cele tedne ali mesece slišali o meni. Možno je, da bo treba najprej vcepiti v Mabeline možgane idejo, da jo zasleduje neki neznatni onvetnik. In Če je ona takšna, za kakršno sem jo presodil jaz, tedaj jo 60 njena slaba vest naposled pritirala do tega, da se bo skušala rešiti teh muk s tem, da se bo izpovedala neki tretji osebi. Ta tretja oseba bi bila lahko Ada Negrini, Če hočem. Toda druge stvari so možne in verjetne." "Druge «tvari?"
"Gotovo. Astorl »pada k mrtvecem. Jaz in Ada Negrini »va prepričana, da jo je umorila Mabel Moon-In da morilka zdaj hodi po stopinjah svoje žrtve, nastopa zdaj v velikih vlo-gah, ki jih je tistega usodnega dne iztrgala svoji tekminji."
"Da. In potem — ?" "Ce je ona to, za kar jo imam in če se ne varam V AdT Negrini, tedaj ji bom lahko po tej starki svetoval, da mora navezati stike z Rito Astorl."	< .r
VZ njeno lastno žrtvijo?" "Gotovo. In to Iz dveh vzrokov iz dveh motivov. Prvič zato, da bo mrtva žrtev dobila moč nad njo, jo zasužnjila in prisilita, da ji bo služila in se pokorila njenim poveljem, ki jih bo dajala po svoji posredovalki. Drugič pa zato, da se bo Mabel Moon obračala na mrtvo za nasvete in napovedi glede svoje bodoče ka-rijere, kajti Mabel Moon, če jo poznam, si silno prizadeva, v vsem posnemati Astorijevo, ki je bila v svojem poklicu neprekosljiva." Cooty se je zasmejal. ; "Stuart Cheers, vi ste pa res sanjač! C« vas prav razumem, tedaj bo mrtva Astori dajala
odrske inštrukcije živi Mabeli?"......
"Če se vam tako bolj dopade," je prepričevalno odgovoril detektiv, "je tudi meni prav, ker jaz se ne kanim pričkati zaradi formule. Lahko pa bi vas opozoril na besede, ki pravijo, da je v nebesih in na zemlji več stvari kot se je filozofom kdaj sanjalo. Ampak jaz tega ne bom storil, ker sam ne verjamem v te reči. Kar se. mene tiče, pri izvrševanju mojega poklica namreč, pa je važno dejstvo, da so ljudje, ki v take reči verjamejo;4n če mi ta njihova vera pri mojem delu lahko pamaga, ne vidim nobenega vzroka, zakaj.,jjaj bi je ne izkoristil. Sicer boste pa prej ali slej čuli o meni, kajti jaz sem se namenil, razvozljati tQ uganko, pa če bi bilo treba čudeža, kakor ste prej omenili vi."
S tem zagotovilom se je Stuart Cheers poslovil.
Četrto poglavje V pisarni Cala Kenna je zazvonil telefon. Cal Kenna je bil losangleški odvetnik, katere-mu jfc AdH Negrini poveril« izvršitev oporoke pokojne Rite Astorl in prodajo vile "Boa VI-sta," kakor je določala oporoka. Mož, ki je bil že v letih in trd v sklepih, je vzel slušalko v roke In odgovoril:
"Odvetnik Cal Kenna govoril 8 kom imam čast..." "	V
Neki glas, o katerem Je bil Kenna prepričan, da ga ni čul nikdar'popfej, mu je odgovoril: "Moje ime, gospod, zaenkrat ni važno. Ali imam čast, govoriti z gospodom Kennom, odvetnikom pokojne Rite Astori T "Da. S čim sem vam na uslugo?" "Vi govorite s kupcem, ki bi rad dobil vilo •Boa Vista'. Kolikor mi je znano, je posestvo na prodaj. Ali sem v pravem, gospod, ali se motim
Cal Kenna je postal teredno pozoren. 'Boa Vista' jai bila nobena velika stvar, vendar, če se proda z njegovim posredovanjem, mu bo prinesla prillčno vsoto denarja. Zato je njegov glas postal precej prijaznejši.
"Gotovo, gospod, 'Boa Vista' je na prodaj in sicer prav poceni. V tem slučaju bi bilo najbolje —"
Glas na drugem koncu zveze ga je prekinil: "Jaz govorim v imenu neke moje klijentke, gospe, ki zaenkrat še noče izdati svojega imena. Dama ima za to dober j&rok. Koliko zahtevate za 'Boa VistoT
Cal Kenna, ki je za neznančevim telefonskim klicem seveda zaslutil neko skrivnost, naravno ni hotel povedati cene po telefonu in to še popolnoma neznanemu človeku, zato mu je dal indirekten odgovor:
"O ceni se lahko pogovorimo, če hoče biti gospod tako prijazen in se potruditi v moj u-rad, oziroma če pošlje k meni svojo klijentko_.H ~ "Dobro. 'Boa Vista' je ie zmirom na trgu. To je najvažnejše, kar sem želel zvedeti."-
"Kot sem vam povedal, je posestvo še vedno na prodaji
"Najlepša hvala!"	x
"Prosim!"	\
"Zbogom!" '
Cal Kenna sprva ni vedel, kaj bi storil. Vse skupaj morda ni poirienilo nič, in vendar! Ada Negrini je vsak teden priporočala prodajo. Pokojna Astori ji je zapustila manjšo vsoto denarja, kf se pa ni mogla izplačati, dokler ni bila zapuščina, v katero je spadala tudi vila, likvidirana. Ali bi ji torej sporočil, da se je našel kupec?	r
Odvetnik bi se najbrž ne bil zmenil za ta telefonski klic, da mu ni prejšnji teden Ada Negrini sama poysem trezno zatrjevala, da- je prav gotovo nekdo v Los Angelesu, ki se bavi z idejo nakupa vile "Boa Vista". Z ozirom na to ta klic vsekakor ni biL brezpomemben. On bi se ga lahko poslužil proti kupcu, ki ga je omenila Negrini, da bi iz strahu, da ga kdo ne prehiti, hitrejše pristal na kupčijo. .
Odvetnik je pozvonil. Iz prednje sobe je prišla njegova tajnica gospodična Fock.
"Gospod Kenna, ali niste pozvonili?" 1 "Da, gospodična Fock. Prosim, prinesite mi sveženj listin, ki se tičejo signbre Astori oziroma njenega premoženja."
"Da, gospod, zgodovino 'Skrinje duhov' . .
"Kaj pravite, gospodična Fock?".......
"Ali še ne veste tega? Zgodovino 'Skrinje duhov,' sem rekla. Ves Los Angeles imenuje vilo 'Boa Vista' s tem imenom. V vili namreč straši. Nekdo se je o tem na lastne oči prepričal. Astorina duša ne more najti počitka in tava ponoči okrog 'Boe Viste'!" Cal Kenna se je razjezil.
(Dalje prihodnjič)
M al di Puna
Kdith Koral
"Draga Editha. kakor tudi bi mr-reselil tvoj obisk," je pi-asl inženjer VVilliam Smith. "tako te moram nujno s\M»riti, da bi prišla k meni v samoto.
Meredita« je že zopet poln duha Puna d( Atacama. In. ali veš, kaj je Mal di Puna? Poiz-vedi pri ljudeh v Ruenos Aire-sir. Sicer pa„sl l»om vzel po treh tednih dopust. Potem pridem k Kdithi."
Z? pet let je prebival VVilliam na tej imutaji, 4600 metrov nad morjem. Bil je vodja Mejica-ne, najvfšjega bakrenega rud-_n|ka-v F»mi»tin*ki verigi. Lepo in mirno je bilo življenje tu na višini in ljubitelju gora je mnogo dajalo.
Toda. odkar je za Časa svojega dopusta spoznal Kditho, je čento mislil na to, kako bo ob njeni strani pričel novo življenje in polotil ne ga je čuden nemir. Obhajalo ga je domotoi je in oh takih trenutkih je doumel amisel pregovora argen-nkih in iilakih rudarjev: Kogar Puna sovraži, tega ubije; kogar ljubi, tega ne izpusti več.
VVilliam je naročil slugi, naj
nese naslednji dan pismo Edithi doli v Famatino: Sluga se je začudil. "Mislil sem, gospod, da tega ne bo več treba. Euan-hila je pravkar pripeljala gospo navzgor."
William se nekaj trenutkov ni mogel znajti. "Neko gospo? Sem gori?" Nato je skočil„k vratom in jih odprl. "Res je, Kditha je!" In že ji je skočil nasproti, jo pozdravil in jo odpeljal v stranski del hiše.
Ko je prižgal luč, je Editha opazila pismo in ga takoj pre-čitala. y
"Kaj me res nočeš za nobeno ceno imeti pri sebi?" je vpraiala presenečeno.
VVilliam ji je smehljaje prikimal.
"Smešno je," ga je pokarala. "Osa neki se bojiš tu?"
VVilliam si je prižgal cigareto in ji pričel nato nekam učeno razlagati: "V pokrajinah Puna di Atacama in v Kordiljerih so kraji, v katerih se človek in vsako živo bitje z gotovostjo zaduši v prahu in pesku, ki ga nosi |M*antni veter dan in ribč skozi dolin«, kotlin« in prelaz«. To je ena nevarnost., Dfttgs j« v preveliki razliki temperature. Če« dan ione« neusmiljeno pri-
peka. ponoči pa vlada leden mraz."
"Obeh, prahu in mraza se moderen človek lahko ubrani," j« pripomnila Editha.
"Gotovo," je pritrdil William. "In vendar bi te nikoli ne hotel izpostaviti tem nevarnostim."
"Ne bojim se." je naglo odgovorila Editha. 'Tudi Mal di Pune se ne bojim. Argentine! spodaj so mi pravili, da se polasti slehernega Človeka, ki misli na njo in o njej govori. Vse skupaj je nesmisel."
VVilliam je bil vesel njenega poguma. Njena brezskrbnost ga je potegnila iz sanj, ki so v neštetih samotnih večerih zajemale njegove možgane.^ "Da," j« nadajleval. "ljudje pravijo, da že itama beseda prinaša bolezen. In če človek dolgo živi v tej skalni puščavi, pričenja že skoraj nam v to verjeti. Posebna bolezen je«to in tu se pojavlja v najtežji obliki. Ohromi te In napravi te nezmožnega o-bramlH*. Ona je obenem puščavski duh, ki čuva samoto in ki le redko koga trpi v Puni. Tudi mene je že enkrat premagala."	; -
Nekaj minut j«,Editha vsa preplašena strmela predse, |r>-
tem pa se je dvignila in odprla široko okno.
Leden zrak je zapihal v sobo. Editho je zamrazilo, toda tega ni občutila. Razgled, ki se ji je nudil jo je vso zajel. Nežne silhuete gorskih vrhov so se dvigale v temno modro nebo. Zdelo se ji je kakor pravljična slika, ki jo je naslikal slikar. Nenadoma se je zdrznila in prisluhnila. Sklonila se je skozi okno in napeto prisluškovala. "Slišišr' je zašepetala. "Kaj je ti)? Človek? Ženska?" -
Skozi temno noč se je razlegal krik. Krik človeka. Willi-am je že slišal ta glas. "Da, je pritrdil njeni slutnji. "Ženska je."	J
Williamov mir jo je vznemiril. "'Kdo vpije tako strašno? Govori!"
• "Nihče mi v nevarnosti," jo je pomiril. "Ta klic se sliši ved no, kadar piha veter od oceana semkaj preko hribov. Je glas
zagonetnega bitja. Toda, prosim te, pojdi od okna proč. Pre hladila se boš."
Ne da bi spregovorila besedo se je napotila Editha k mizi in William ji> aledil.
"Zgodba o Puni," je pričel, "je resnična zgodba ^ženi, ki jo kamenita puščava več ne iz pusti iz svojega objema. Nekaj časa je vzbujala veliko pozornost svetovnega časopisja. Toda moram ti povedati ves njen potek. - Pred nekako, pet in dvajsetimi leti se je neka argentinska sekta napotila v una di Atacama. Hotela je poiskati kraj, kjer bog govori judem. Vodja je bil neki Mar-cello. Sedemnajst let niso ničesar slišali o teh ljudeh in vs so mislili, da so že mrtvi.
Takrat, ko so me poslali k najvišjemu bakrenemu rudniku torej " pred petimi leti, je raziskovalec Putne, Fambiil preletel kamenito puftčavo. V bližini ngahuasi, enega najvišjih vrhov Nevade, nekako dvesto kilometrov zračne črte od tod, je raziskocalec opazil človeka. Ko se je vrnil, je Fambiil organiziral ekdpedicijo, ki je kmalu prodrla v notranjost Pune. V spremstvu neustrašenih mož je Fambiil dosegel dolino in našel tudi človeka,* ki ga je videl iz etala. To popolnoma zapuščeno oitje pa je komaj še bilo podobno človeku.' Bilo je dekle. Raziskovalci so opazili, da se hrani s ptiči, ki jih je z občudo: vanja vredno spretnostjo lovila. Kmalu so tudi zvedeli kako je dekle prišlo v gorsko puščavo. V bližini votline, kjer je dekle stanovalo, so našli osmero človeških okostnjakov. Bili so 0-stanki sektašev, ki jih je Marce-lo peljal v pustinjo. Ko je po stalo dekle zaupljivejše, je pokazalo okostnjak, ki je bil poslednji ostanek njene matere. Počasi je raziskovalec izvlekel iz nje sledeče: Osem sektašev je doseglo negosteljuhno dolino Pune. Ena izmed žena je tu rodila dekle in mati je očividno preživela ostale sektaše. Okol ščine so kazale na to, da je mati živela še pred dvema leti. Ekspedicija je prepeljala divja kinjo v Tinogasto. Toda Že po dveh mesecih je Puna dekle poklicala nazaj. Neke noči je u šla in od takrat živi zo^..v tej skalni pustinji." • Editha, ki je napeto poslušala, se je dvignila, se podala k oknu in znova prisluhnila v noč Tokrat se je zdelo Edithi, da glas ne prihaja iz oddaljene do line, marveč iz temno modrega nočnega neba. Misel, da živ Človek v tej strahoviti samoti, jo je pričela mučiti. Nekaj tujega, nikoli občutenega se je splazilo^ njeno srce, in nena doma se ji je zazdelo, kakor da bi nevidna roka segla^po njenem grlu iifto pričela daviti. Obšla jo je omotica In zdrknila je na
HB
VVilliam jo je dvignil In odnesel na ležišče v sosednjo sobo. Naslednje jutro so VVilliam in trije rudarji prenesl Editho v Tinogasto.
"Dobro, da ste ženo tako hitro prenesli is gorskega pekla, je rekel čilski zdravnik.r."Puna, Mal di Puna . . . težak primer puna-bolezni 1"
Jaz, pa ti!
Telban Janko:
Jaz pa Ti, Ti pa jaz. Cisto navadna sklanjava, ki smo se jo učili v drugem razredu. Šola in življenje. Mnogo tisoč obrazov je šlo mimo mene, mladi so bili, otroci, dečki in deklice, možje in žene, očeti in matere, ljudje z monokli na licih, contese z rdečilom na ustnih, ekselence, dvorni svetniki, vojvode in vojvodinje z Idoli visečimi ustnami, delavci n delavke, natakarice in služkinje, gospe in gospodje, cigani in ciganke, potepuhi in lopovi, mehkočutni in surtvi, ljudje evropskih narodov, dalje, dalje v neskončnost. L- Bili so in ni jih več.
Hladi so bili in stari, revni n bogati, brezskrbni, veselih ic, tudi tuga je bila zarisana v njih čelo, šli so eni s trdim prožnim korakom, a drugi so se opotekali, trudni od dela.*
Zdeli so se mi, kakor lučke na božičnem drevesu, ki zažarijo, ko jih prižgeš, v najlepšem sijaju dogorijo, ugasnejo, kakor bi jih nikdar ne bilo. Lučka je umrla. Sli so in ni jih več. Bili so mladi, polni življenja. Mladost, po tebi hrepeni srce — prepozno, več se ne povrneš. Bog, s teboj. Jaz in Ti L r -
jeno tn vrtnar ga je bil vesel, vsako jutro mu je rekel:
Jaz in Ti!
Ljubezen ali jo ne poznaš?
Mlado jutro polno sonca, rdeči nagelj na oknu, mladost v vsej prešernosti, doječa mati, murnček v pomladni travi, tihi šepet večera, lahni vetrič čez žitno klasje, Škrjanček pod nebom, šepet valov, kukavica v gozdu, zvok ciganskih gosli, tajnost gozda, pesem delavskih množic, bratstvo in svoboda, jaz in ti. '
Vse je ljubezen, kar je lepega, pomlad, poletje, jesen in zima. Mladost in starost, ako je čista, okopana, skaljena iz jekla, trdna in nezlomljiva. Nosi jo v srcu in bodi človek.
Poljubi me! Pojdi!
J*^ zvonovi * ^Taz, in Ti!"
Po vrnitvi i: Avtfr^
Slavni ruski pleneč Lifar, ki navadno živi y se je nedavno vrnil s potovanja po Avstraliji-na moč navdušen za divjo lino.	. "
"Tam sem plesal po je pripovedoval nekemu cu.~
Ta ga je neverjetno
Sergej Lifar mu je p« jasnil:
"Res, res, tam • nafti antipodje.*
AH ate fte naročili Pnmveto al Mladinski Hrt mjea« prijatelj« aH sorodnika v Mm? Ta Ji ar trajaš vrednosti, ki ga
Dva mlinska kamna iz trdega kremena, ki nikdar ne bosta zmlela dobre moke.
Nasmejana, kostanjevih las, mladeniških oblik, modre oči zbegano iščejo ljubezni ali žrtve, kdo bi vedel, kaj se plete v nerazrešeni uganki.
Noč se je poslavljala in v velikonočno jutro so peli zvonovi.
"Gospod je vstal."
Na visokem nebesnem obzorju so ugašale zvezde in lahna jutranja zarja je prižigala mlado jutro. Velikonočno jutro. Yse je tiho po hramih. Vse še spi, le zvonovi vabijo, zvone . . .
Vrtovi krog in krog, lesene ograje, lahna megla pokriva u-ice. Glej!
Tam — na ograjenem vrtu jablana in na nji — zlatorume-na jabolka. Kdo jih je pozabil? Spfczal sem čez ograjo, na drevo, roka se je iztegnila, ali bi utrgal — smem?
Po ulici je prišel stražnik. "Privatna lastnina." Mlado jutro in velikonočni zvonovi so peli. Greh.
Skočil sem z drevesa. Izza zelenega, v bujnem cvetju cvetočega grma Španskega bezga si prišla Ti.
Greh, si se zasmejala, če vtr-gaš na velikonočno jutro jabolT ko, ki ga je nekdo pozabil, ha
ha, ha . . .
Greh, kdo ga je vstvaril, ali
mi mali ljudje?
Ne.
I Onih gornjih devettisoč, ki so se preobjedli vseh dobrin, verstva vseh cerkva, ljjudje, ki so izdali domovino, lopovi in goljufi, greh so ustvarili vsi oni, ki se bojijo sonca, svetlobe, vsi oni, ki so na račun najbednej-ših nagrabili milijone in milijone in milijone, greh je rodila pošast, vojna, nastal je od zgoraj, da zakrije vso nemoralo — za nas pa greha ni.
Plah sem stal pod drevesom v travi. Nasmejana,, kostanjevih las, mladeniških oblik, modre očfa zbegšno iščejo ljubezni ali žrtve, kdo bi vedel, kaj se plete v nerazrešeni uganki.
Naslonila se je name.
Ali veš kaj je čednost? r Ce se lepo okoplješ, umiješ vsak dan zobe, roke in noge, da si zdrav in veder, se smehljaš in poješ, kadar tebi ugaja, ne pa takrat, kadar tvoj smeh in glas kupijo. .
Bela je moja obleka, nič ni madežev na nji, ker sem rasti pri tleh. Tvoje hlače so pa u-maaane od lubja, ko al plezal kvišku in hotel odtrgati jabolko, ki je previaoko zate.
Poglej!
Tisoč malih drevese raste v teh vrtu, nizka so, pa misliš, da ne rodijo žlahtnega sadu? ~
Tole jabolko rdeče, ki ga do-setoš s roko, utrgaj, naše je in zdravo. Z ljubeznijo jt bilo go-
TISKARNA S.N.|
SPREJBMA VSA
. ¥ tiskarsko sbrt spadajoča deli
j Tlaka vabila za veselice in shode, vizitnice, ____
koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem,] .... Češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVOTISKARNE APELIH A NA ČLANSTVO
TISKOVINE NARODA V SVOJI TISKARNI
' ' •■ s ' ■ ■ •'
; ■;	<5	•
Vsa pojasnila dsjs vodstvo tiskarn«.—Con« smerne, onljako delo prve
r-
... 1 '.
Pišite po informacijo n* naslov:
SNPJ PRINTERY
2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE TaL MbroB 4M4
CHICAGO. IMJNOIP
KNJIGE CANKARJEVI DRUŽBE ■
Cankarjeva družba v Sloveniji je za letoj 1940 izdala sledeče tri knjige:
/. KOLEDAR9 povečan in z bogato bino.
2.	MARSEUEZA, spisal v spomin U letnice francoske Velike revolucij<| Herman Wendel.
3.	SLOVENSKI POLITIČNI PROBLEMI. Spisal Anton Dermota.
Vse te tri knjige dobite poštnine pr< za $1.	~	■
Velika zaloga drugih knjig v tlovenil« in angleškem jeziku. Pišite po cenik
Knjigarna Proletarca j
w 2301 So. Lawndale Ave. - Chicago, IUinohj
mOČITESIDNMIKPROm
Po sklepa 11. roda. ko.rn.riJ« " prUko}« «d«n. d ▼«, tri, štiri sli p«t Haaof i« «»« <^ . L Liot Proovota «taa« ss m «n«ko sa	M .
letno naročnino. Kor pa flani U plačajo pri •*««« J^^teprištoj.k^alai. T-r.1 Jo liat predrag «• član. SNPJ. Ltot	Jo jJ
fotoTo Jo ▼ rsaki družini nekdo, U bi rad «tal liri
J*:
Za Cieoro i« Chiean »•
1 tednik ..........
« tednika ...........
t tednik« i«.........
4 tednik« »a.........
I tednike? ..........
..........»»
U Zdrnl. ftršsvo In Kanado.HM
i tednik In............. d Ji
S tednika is............ MS
t tednike ta......*.....MS
I tednike tn..;.........1>**
S tednikov ta........... aAi
la Evropo Je.
lapolalte spodnji knpo* priloiiU p^r^bn« ^. ^^^ Order v pisma in al naročite Proer«to. llat. ki J«	g
Pojasnile »—Vselej kakor Hitro kateri teh llssjr .M U SNPJ, sil te M preseli proč od drutta. i« bo mM«"' ^ ^ tednik, bode moral Usti član i. doti«« ^^droline. 'k«.I naročena na dnevnik Prosveto, to takoj :aasnsmt. «P	^
in obenem doplačati dotlčno vsoto lUto Pra«*«* n,r«*,ik«. tedaj mora upravniitvo aaiiati datum »a te »toto "»""V ^ ^ r
PROSVFTA. SNPJ. M»7 Se. U»ad«le A v«.	*
Priloieno pe«l}» naročnino n Uri ^ %
f% f ' .i..............
■I 1 m«..............................
Naslov ....................................... . .A
sov	^^n
Uatsrtte tednik In «n priptelte k moji	*
moje	.....
.......Cl dro«« * "
;.......o.
r	irw*n .....
SJ..................... •••••,•»• ••••• *	u' .,,»•
S/ . ..............i.............•••'***	•„