PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE CHICAOa ILL., PETEK. U. OKTOBRA (OCTOBER II). 1940 Subicrlption ffl.OO Y««rly Ste v n i i m ber 200 M lja se ne bo podala, pravi Morrison tUPPpVE TOVAR-BO MBARPIRANE pDON, U. okt.—Herbert laborit in minister n jje zadeve In notranjo var-1 ^ izjavil v parlament«, da rbda »čela graditi zakloni-t velikem obsegu, da zaičlti bivake pred letalskimi na-, "Mi smo vedeli, kaj naa ko smo šli v vojno," je ra-Horrison. "Kljub trpljenju fctvam, ki jih zahteva U voj m Anglija ne bo nikdar po- V 1 ■ 1* badon, 10. okt. — Angleški i soi 'sinoči in danee pju-itali bombe na Kruppove ie za topove v Essenu, či-olja v Hamburgu in po-bazo v VVilhelmshavenu. so zanetile več požarov jdvrtotile ogromno škodo. |i roji angleških bombni r 10 bombardirali nemike po-od Severnega mOrja do ena. Bombe so porušile i pomobv j v bremenski luki. Jski minister pravi, da je ! bomb treščilo na Kruppove ne. Poleg, teh je bila tar-\ bombardiranja iz zraka le-I ta orožna tovarna pri furtu. Knudsen apelira za kooperacijo Amerika mora biti pripravljena na obrambo sne ho nemški letalci bombe na London in dru rangleška mesta. Ena bomba ftrettila na slovito cerkev in l deloma razdejala. Ime cer-! ni omenjeno. Petdeset Ion kih distriktov je bilo tarča ardjranja, ki je trajalo dve Bombe, katere sO vrgl. »Ifci, ao ubile in ranile ve-> število civilistov. Accsptanca far mailinf >t »padal rato pf po»Ug« providad far —ctton 110», Act of Pet I, 1917, aathortiod on Janš 14, jjtll. New York, 10. okt. — "Amerika mora izvršiti svojo nalogo in se oborožiti ne glede na izid aedanje svetovne krize," je dejal William S. Knudsen, načelnik oddelka za produkcijo narodne obrambne komisije, v svojem govoru pred reprezentanti pokrajinskih odborov. "Nakazano de-o moramo izvršiti, da bo Amerika imela dovolj tankov, bojnih adij in streliva. Vse roke se morajo strniti v kooperaciji, ki ie neobhodno potrebna za obrambo našega obrežja." Knudsen je .povedal, da so bi-a naročila v/soti $8,268,000,000 oddana 09-28. septembra, nadali? nja v vsoti $4,000,000,000 pa bodo v prihodnjih tednih. Naročilp za armado znašajo, $3,153,000^ 000, za mornarico pa $6,100,000,-000. J "Prihodnjo pomlad bomo lahko i&e nekaj pokazali," je rekel Knudsen. "Produkcija orožja in streliva, bojnih ladij, letal in tankov bo takrat v razmahu." Naglašujoč potrebo ko aofnhniki in podmornice po-_ angleških parnikov petih dneh. Skupna teh je*znašaia 79,680 ton. bojnih no mesec »S^lll. 10. okt. — Ge-"«nry H. Arnold, načelnik letalskih zborov, je de-l »briška leUlska indu-**uclra 800 bojnih letal K 7 1'Muke i ja bojnih le-višek v nekaj me- i General De Gaulle v Afriki Laval odpotoval v Pariz VVashinffton, D. C. — Kadar so mogočne korporacije kritizi-rane zaradi koncentracije bogastva v rokah majhne grupe, običajno odgovarjajo, da jih lastujejo in kontrolirajo milijoni delničarjev. Ta trditev je bila že večkrat pobita, a najbolj prepričevalno v poročilu federalne borzne komisije, ki je bilo pravkar objavljeno. < T" Komisija, ki je zbrala podatke in informacije, pravi v poro-.Čilu, da dvesto industrijskih ločitev, korporacij poseduje polovico imovine nefinančnih koncernov. Banke in finančne ustanove niso uključene, toda bogastvo industrijskih korporacij znaša $170,000,000,000. Te imajo' al-cer veliko število delničarjev, toda eden odstotek 'teh poseduje 60 odstotkov delnic, kar pomeni, da veČina delničarjev ne more kontrolirati korporacij. Eden odstotek delničarjev dobi 60 odstotkov v dividendah. Koncentracija profitov in kontrole se kaže še bolj v jasni luči na podlagi dejstva, da eden odstotek delničarjev lastuje čez 5000 delnic vsak. Ta odlomek k sklenili prijateljstvo In obljubili, da bodo pomagali drug drugemu, na seji v Londonu. Dogovor sta Vladislav Nemške čete še vedno prihajajo v Rumunijo, V Bukarešti trdijo; da je to v soglasju z garancijami Nemčije glede pro-tekcije rumunjskih mej. Zdaj so se pričela dela ob mejah; gradnja utrdb pri Prahovi, Ba-zaju in Turgovistu je bila odrejena. Konstrukcijo nadzirajo nemške vojaške avtoritete. Iz Nemčije prihajajo v Rumunijo protiletalski topovi, tanki in oklopni avomobiU. NacIJske čete stražijo oljna polja v distriktu Ploestu. Naznanjeno je bilo, da nemška vojažka sila ne bo |M>dvzela nobenega koraka, ki bi lahko »ro-vociral sovjetsko Rusijo. Čet« bodo stražile ie oljna polja in zapadno rumunsko mejo. Pro-tekcija vzhodne meje Je prepuščena rumunskemu vojaštvu # t Neko poročilo, ki pa še ni bilo uradno potfjeno, pravi, da bo italijanska vojaška misija dospela v Rumunijo, da se posvetuje z romunskimi avtorite-_ Umi glede konstrukcije letal-' ^llgl,) gkt il> pomorske baze pri Ma-ma|jUf pristaniščnemu mestu ob Odtiškovanje prstov komunikacijskih uslužbencev VVashington,' D. C., 8. okt. — Dogovor, ki ga Je sklenila fede ralna komunikacijska komlelja s telegrafskimi In telefonskim kompanijami, določa prostovol no fotografiranje in odtiskova nje prstov : vseh uradnikov iu uslužbencev,-v katerih področje spada oddajanje mednarodnih komunikacij. TI bodo morali tu di odgovoriti na vprašanja gle de državljanstva, vojaške s1už>h' in povedati imena svojih soro< nikov. Federalna komisija Je pojasnila, da se vsa procedura na naša na narodno obrambo. Od vsakega uslužlatrica se pfičaku je, da bo podel točne podatk«' o svojem štatusu. Vse rekorda bo hranila federalna komisija. __—_.— * Angleii zadriali japonski parnih llamilton, r Bermuda,- 10 okt. — Angleške avtoritete so zadržale japonski parnik Hako Mari v svrho preiskave. Ta že drugi japonski parnik, ki bil zadržan pri Bermudi, nacijaiurm ----------- n-u i Rdvard Beneš In v ismii^isiv.i ^ . rekonstrukcije Francije. Priča- R||Clki<.wicl, predsednika Ceho- Crher« morju kuje se. da bo ostal v Parizu do -Iova4ke in Poljske v izgan-j Ntw Yorfcf j0 okt> _ ju pre- sobote. - - jstvu. ^ - I v neaaj me- Pred odhodom Uvela je fran- r**^ ^ Povedal, koliko coski tisk ponaUsniI članek nem- konstrukciji Fran- dobi Anglija, to-|ikega leUlskega mmU^ ^ ^J rcp.triaclji V Vichyju objavljena vest se glasi* da se Je večina beguncev li vrnila na na svoje domove. Vrnitev je omogočilo izboljšanje promentnih zvez. j, . u. ::Anglija, to-, saega ......-— r •»^Ijivih vlirov se docna- ringa, ki v prijaznem tonu op. ^ najmanj 40* na ' ' ------------- w'r,#rn ---••■jiiMllj WV I Mi 'lfr*l je napovedal, da iku / leU1,ki 2 "»-li 14,000 častnikov »h ^ OKft. suje Lavalovo poliUčno kariero. Članek je objavil list National Zeitung, Goeringovo glasilo. O Petainovi vladi je znano, da žali koipmeiJ0 nemških av- streženo radijsko poročilo iz Budimpešte se glasi, da ae je pripetila sksplozljs v tovsrnl Ho n brun Petroleum Co. v Romuniji, pri ksterl je bilo veliko število delsvcev ubitih In ranjenih. Poročilo ne omenja kraja, kjer se nahaja tovarna, in ne vzroka eksplozije. m Amerika ima mogočno mornarico Veičaki pravijo, da lahko uatavi vsakega sovražnika Waahlngton. D. C.. 10. okt. — Ameriška bojna mornarica je danes največja in najmočnejša na svetu. Visoki mornaričnl častniki in strokovnjaki so u ver jeni, da lahko ustavi vsakega sovražnika. ki bi skušal invadlra-ti Ameriko, daleč proč od obrež- Mornarica šteje zdaj 814 toj-hih ladij in ae lahko koaa z angleško. Število ne uključuje 50 rušllcev, katere je Amerika da-a Veliki Britaniji v zameno za etalske in pomorske base na britskih otpMh in poaeičlnah ob zapadni hemlsferi. Angleška bojna mornarica Je močna, čeprav je utrpela ve« ike izgube v vojni z Nemčijo in ;talijo. Slednji sta tudi utrpeli izgube, toda njuni bojni mornarici tvorijo povečini rušllci in x>dmorn!ce ia nista tako aktivni cot Je angloika mornarica, zato •o Izgube manjše od angleških. Na podlagi Rooseveltovega programa grednje bojnih ladij x> imela Amerika 642 bojnih la dij vseh vrat, ki bodo lahko u-činkovito stražile Atlantik in Pacifik. Mornaričnl department Je naznanil.1] da je v konstrukciji 82* bojnih ladij. Gradbeni program Velike prltanije, Nemčije : tallje In Japonska ne določa gradnje tolikega števila ladij >asi te države skrivajo detajle glede gradnje bojnih ladij, ee (k) nformacljah »klena, da programi določajo gradnjo m ladij. V juniju je b« evst priča poloma mogočne pomorske sile — Francije. Njena bojna mornar! ca Je štela 176 bojnih ladij, 66 ladij pa so gradili v ladjedelnicah. Večji del te sile Je bil unl-čen po Francozih, Angležih in Nemcih ali pa razpršen. Veliko Število ladij je prišlo v angleške roke. i omanjkanje krme na Švedskem Btockholm, ftvedska, 10. okt. — Zaradi pomanjkanja krme bo morala Švedska pobit! več glav goveje živine. Naznanjeno Je bilo, da bo morala pofiiti 160,000 krav In 100,000 Ulet Strokovnjaki trdijo, da so Nemci dobili le nekaj francoskih bojnih ladij, Nacijska bojna mornarica Je bila neznatno oja čona s kapitulacijo Francije Skoro vse francoske ladje, ki so se nahajale v lukah francoskih kolonij v Afriki, so dobili Angleži, f . Lov na angleške agente v Holandiji Nacijtke avtoritete naznanile aretacije Amsterdam, llolandaka. 10 okt. — Nacijski lov na "aiigloškt agente", ki prihajajo z letali po noči na Holandnko, Je v teku, Pet agentov Je bilo aretiranih v ho-landski obrežni provinci. rNačlJake' avtoritete pravijo da so trije med aretiram 1 Ceh Na holandsko ozemlje JIH Je spu Mtilo neko angleško letalo. Vs bodo postavljeni pred naeljnko sodišče, ki bo določilo k*wn. Pred nekaj tedni Je bila aret rana grupe angleških agentov v Južnem delu Holandske v nekem gozdu, v katerem se Je skriva a več dni. Devet deklet izgubilo življenje v požaru iackson, Ky., 9. okt — Drvet deklet je litfubilo življenje v požaru, lil je uničH stanovanjsko poslopje misijonske šole v okrsju Bresthittu. Dve učiteljici sta dobili težke opekline. šanghajska naselbina postala taborišče Vojaika in policijšha mla mobilizirana KITAJSKI ZUPAN UMORJEN r' SANGHAJ, u. okt — Fu Sla-oen, kitajski župan tega mesta n orodje japonskih militarlstov, e bil danes umorjen v svojem stanovanju v distriktu Hongke-wu. Morilci so udri! v njegovo ho bo, čepiav jo Je stralilo 20 stražnikov.iMorilci so po dejanju pobegnili. ftanghaj, 10, okt. — To mesto .e postalo oboroženo taborišče, odkar «e je hapetost med Ame^ riko in Japonsko poostrila. To velja zlasti za mednarodno naselbino in francosko koncesijo. Zunanje avtoritete izražajo bo-, azen pred incidenti, ki bi zlu-lili Japoncem kot pretvsza za -vojaško okupacijo naselbine. Ameriški mornarji*v naaelbi-nf in na ladjah-^ lujd ee morajo ržati poaebnih regulacij. Po-leijska in vojaška sila je bila mobilizirana in zgrajena ao bile -bartkade in ograje iz bodeče lice v vseh strategičnih krajih. Vzrok za vse to je kitajski bralnik. r Mnenje prevladuje, dk se japonski in klUJe^l teroristi pripravljajo na f&cijo. Polici-a je začela preiskavo in udrla --v več hotelov ln stanovanj v lovu na sumljive osebe. Mnogo Američanov oblega u-rada parebrodnlh družb, da do-m prostor na parnikih in »e vrnejo domov. Ameriška zveza v Sanghaju je elnoči apelirala na ameriški državni department ^ • za parnike, da sa pospeši evakuacije. f Parobrodne kompanij« sodijo, da bo vzelo več 'tednov za evakuacijo vseh Američanov, ki se nahajajo v Sanghaju in drugih kitajskih mestih. Ameriški trgovci skušajo likvidirati svo- -ja podjetja. Tokio, v 10. okt. — Tukajšnji Hiti so_ obdolžili Ameriko in Veliko Britanijo odgovornosti Batista postal predsednik Kube Havana. Kuba, 10 okt,| Polkovnik Fulgencio Batista j* bil danes ustoličen kot pre« tM«dnik Kube., (^remonlj se je udeležOo 34 reprezentantov tu jih držav, med taml amerlšk fioalanlk George , H. Messer-smlth, Hamo tri latinske repu-blikf. Paragvaj, Bolivija In Halvador — niso bile zastopane pri ceremonijah. K ulja je danes dobila tudi novo ustavo. za nastalo krizo.f List Nlchi Ni-chi piše, da razvoj situacije zavisi v veliki meri od stališča sovjetsko Rusije. Ta dalje pravi, da ameriška vlada podcenjuje moč jaiionske oborožene aiile, zaeno pa naglaša, da se vojna msd Ameriko in Japonsko lahko prepreči. Japonske čete so včeraj zasedle otok Liu Kung v bližini province Santuiig, katerega je kitajska vlada dala v najem Ver liki Britaniji. Ilonkong, 10. okt. — Sem do^ spelo poročilo omenja srdita bitke med Japonci in Kitajci pri C«unaiikwanu, strategičnem prelazu med provinco Kwangsi in francosko Indoklno. Poročilo pravi, da je bjlo 700 Japoncev ubitih v bitki s~ Kitajci. Stavka voznikov v Neu) Yorku N«w Vork, 10. okt. — Unij* voznikov Je oklicala stavko, ko so delodajalci "dblli zahtevo gliale letnih i>očitnlc s plačo. Zupan L« Guardia J« (Nisegel v konflikt in pozval voditelje u-nije In r^prezentants organizacije delodajalcev na konferen- Angleški mornarji dospeli v Neu) York N«* York, 10. okt. — Nena-znanjen prihinl !90 angleških mornarjev je |H»vzročU govorice, da bi) največji angleški par-nllz Queen Elizabeth zapustil tukajšnjo luko. Možno je. da bo vozil čate Iz Avatrahje v Egipt in Anglijo. .. i-.11tM PROSVETA THE ENLIGHTENMJBCT. mtn,lnkm4 PROSVETA Pred dvai»«tini» M* 11. OKTOBRA PROSVETA' ovice starega kraja I Slovenije Lhote RAZDEJANJA CoVUAH Trbovlje, 19. julija j in dane* je bilo apet nebo in sonce je sijalo v ^poletni toploti. Temni obla--se razpršili, neurje je od-1 trboveljski dolini pa je , hudo razdejanje s škodo, )0 jn obupom v stoterih yht ki jim je voda uničila ti,to malo, kar so imeli za no iivljenje. Deroči hudour-Trboveljšcice je s svojimi pri-I poleg hude plohe,, ki je polivala vsa polja in yrtpve, vni krivec vseh razdejanj i dolini. Nešteto obupnih v se je med nevihto in še odigravalo povsod, kjer isoka voda z bliskovito na-vdirala v move in lokale. i se rušijo trgu Trbovlje je Trboveljš-|pričela svoje uničujoče delo i mlinu ob občinski stano-kl hiši. Most preko potokA [Jno zajezila debela debla, iz-\m drevesa, stori in vejevje fie je voda ob Jvedno večjem tu razlila z divjim tokom ,• , , , ._ • uauau v/jjjjii, nu iuc/,BII ua onv- ceste m dosegla spodnje ^ bljžnJ{h drvarnic preko lesUv ore v mlinu, kjer je odneha uničila mnogo moke in pše-Prostor pred mlinom je či-i razdejala. V bjvši Orešniko- Wi je voda že silila v stano-Ut, od koder so stanovalci v ijem hipu rešili najnujnejše, rnje in spodnje cestne stra-ige potem vedno večje mno-tvode valile do Lipovškove hl-[ter v hipu zalile vse spodnje ere, popolnoma uničile in pohištvo in življenske čine najemnikom. Težki so se zagnali proti tamoš-. mostu, ga razrušili in od-Hiša sama je bila v nevar-da ji voda izpodje in po-,temelje. Lastnica gdč. Li-ova se je do pasu v vodi proti Ličarju. Pri Gren-pekarni se je pustošenje ijevalo, lastniku je voda od-i velike množine goriva, mo-v stanovanje ter ga ze-ikodovala, Lipovškov most pri Drešnikovem jezu, ki »eveda tudi odtrgalo, sta em zaletela v Grenkov :inga [»rušila. Vse to se je :imi tramovi in debli zagna-Ujjornikovi brvi in jo v ku izruvalo z železnimi »mi vred iz betonskih te-Vsa masa se je potem omaditi na metre pred be-i ograjo trškega mostu, za-imost ter betonsko ograjo, 1 preko pol metra, raztrga-1 i[o niti ,. doma &o Vod, ^^Jl-inu, ki stoji tik »U Ja?'a voda tudl ni '^tih minutah ' . . f r«z||| preko trav-p, w Izganjal u- C POnlopJu, ki ja * v ,r" ,k1 širakai * 'Irla preko m.- Zi " dom ter nadaljevan &ku h,,uh f,a»adov mi-• I »reko polj ir ošino med "Domom in vrtom" in Božičevo delavnico. V hipu je vdrla v tamošnje vile ter zlasti pri Mauserju v pritličju napravila pravo razdejanje. Krojaški salon ge. Mauserjeve je z vsemi oblekami, mnogim blagom in Šivalnimi stroji Čisto uničen ter gre škoda v desettisoče. Hud vodni naval je vzdržala občinska klavnica, ki je ograjena z betonskim zidom in visoko leseno ograjo. Voda se je razlila okrog in okrog ter v kratkem času dvignila ograjo ^ betonskim podzidkom vred, razbila močna zaporna vrata 1 in vdrla visoko v klavnico. Mesarji so bili baš pri tem, da odvozijo meso v mesnice. Enemu od njih je voda odnesla cel voziček z mesom. Od tod dalje pa so se vodfte mase dobesedno razdivjale v ozkem prostoru med bregom in stanovanjskimi hišami. Pri Mervarju in v nasprotni rudniški hiši so se odigravale cele tragedije. Voda je vdrla tu do dva metra v pritlična stanovanja. Hlodi so butali skozi okna v sobe, pohištvo je odnašalo, prebivalci so ponekod do ramen V vodi reševali imetje. Več njih so rešili skozi okna z vrvmi, drugi, v višjih nadstropjih, so zbežali na stre- jev so zbežali vsi eč se hudih posle-rbovlje so te dva lefonske in brzo- hiše železnič v bregove, dic poplave, dneva brez javne zveze. Sreča v neurje pri Opisali bi 8ličnih prizorov, kažejo milijonsko škodo i. daje čez dan še na stotine skupaj urja, in desk. Čevljar Požun, ki ima leseno hišico ob potoku, je izgubil fse svoje borno imetje. Voda mu je uničila vse orodje, odnesla čevlje in vse drugo. Sam je jedva rešil golo življenje. Nf-šica je sicer še na mestii, vendar Vsa polomljena, ko da bi bil udaril vanjo topovski strel. Po-žuna so z ograje, kamor se je zatekel ,rešili z vrvmi. Terbovčeva trafika, ki je stala tu blizu, pa je postala plen deročega valovja. Lastnica je rešila le sebe In del denarja, vso tobačno zalogo in druge stvari pa je požrla voda. Hišico je treščilo ob betonski most ter razbilo, valovi pa so o-staifJfe-ocbneKli bog ve kam. Ceata — en sam veletok Glavna cesta od Bergerja pa do Ranzirgerja je bila veletok, ki je nosil s seboj les, ograje, kamenje, debla itd. Vodenska Šola je bila v dolnjih prostorih popolnoma pod vodo ter so plavale klopi in mize. Pri osrednji delavnici se je razdivjano vodovje spravilo na rudniška vozičke ter jih, kljub temu, da so bili naloženi, igraje dvignilo s tračnic ter gnalo proti dolini. Na lesnem skladišču rudnika se je Trbove-Ijščica še posebno razbesnela. Tam je vedno nagromadeno mnogo debel za rudniške potrebe. Vso to ogromno leseno maso je voda strgala od skladišča ter jo valila proti Sušniku. Vsi mostovi so se tam zagvozdili, debla so se postavila vseprek, voda je dva metra visoko drla po vsej dolini do cementarne, uničevala vse, kar se ji je stavilo do robu. Sušniku, ki gradi novo hišo, je odnealo ves gradbeni les, vsa stanovanja tam okrog so bila pod visoko vodo .Hahkovčeva trgovina vsa pod vodi. Lastnico so jedvs rešili. Skoda je zelo visoka. Poleg tega je tu doli izruvalo celo vrsto dreves in brzojavne ter telefonske drogove, razbilo transformatorje itd. Iz stanovanjake kakršnega nihče tu ne pomni. Edina sreča je bila, da je nevihta divjala po dnevi, kajti v temni noči bi danes gotovo lahko Šteli nebroj Človeških žrtev. Edina posredna žrtev strašne ujme je, kakor čujemo, stara mati občinskega hišnika Majdiča, ki je zaradi razburjenja, v katerem je preživljala povodenj, v občinskem domu včeraj umrla od arč-ne kapi. Sicer pa bo 16. julij oatal vsem Trboveljčanom za vedno zapisan a črnimi črkami nesreče in vremenske jtogibeli. Včerajšnja uradna komiaija je pregledala glavno škodo ter ugotovila, da presega dva milijona, ne računajoč še mnogih poškodb posameznim privatnikom. Hude posledice vremenske katastrofe silijo seveda k podvojenim popravljalnim delom, podporni akciji vseh oblastiln ne — nazadnje k razmišljanju, kako je mogoče, da je tako majhen potočič, kakršen je Trboveljš^ical, mogel povzročiti tako razdejanje! O t6m spregovorimo prihodnjič. Mezdourni zakon prinaša dodatne koristi- Dve uri manj na teden oziroma več plače za "overtime" v mnogih induMtrijah Ntopi~ v veljavo 24. oktobra Začenši 24. dktobra bo 24 milijonov delaVcev v tej deželi u-živalo dve dodatni uri počitka vsak telten ali pa primeren po-višek tedenskega zaslužka. V smislu federalnega zakona o urah in mezdah (Wage and Hour Law) se dne 24. oktobra tega leta moraio znižati tedenske ure dela r^u 40- ur v vseh onih obrtih, ki jih ta zakon pokriva. Ako kdo dela čez 40 ur na teden, rriora od tedaj najprej dobivati poldrugikrat toliko nu uro kot redno dobiva. Prvi korak za znižanje tedenskih ur je bil storjen 1. 1938 takoj potem, ko je bil zakon sprejet, ko je stopil v veljavo 44-urni teden. Zakon je določil postopno znižanje tedenskih ur, da ne-bi industrije preveč trpe-4e vsled takojšnjega prevelikega znižanja. * Drugi korak je bil storjen I. 1939, ko je bil delovni tedčn znižan na 42 ur. Sedanje znižanje na 40 ur je končno in določa od sedaj naprej, kaka mora biti akrajna meja dolgosti delavnega tedna ob obstoječih mezdah. Zakon ni le določil akrajne količine delovnih ur na teden, marveč tudi, kaka mora biti najmanjša mezda (minimum wage). V tem pogledu ne nastane letos nikaka razlika-in sedanja minimalna mezda 30 centov na uro oatane v veljavi do I. 1946, ko pride v veljavo minimalna mezda 40 centov na urer-L Kake posledice bo znižanje delavnih ur imelo na poslovno in socialno življenje, je težko prerokovati. Ko je lani stopil v veljavo 42-urni teden, ao nekateri delodajalci ohranili še naprej svoj program 6 in pol dni dela oziroma 44 ur in plačevali "overtime" za dodatni dve uri. Bržkone bo sedanje znižanje imelo za poeledioo, da bo mnogo tvrdk ustanovilo delavni tedea petih dni, namesto da bi ohranili 6 in pol dni dela in plačevali "overtime" za štiri ure. Ako ae to zgodi, bodo delavci sicer zgubili dodatno plačo za "overtime", ali pridobili dva praznika ob koncu vaakega tedna. V onih Industrijah, ki imajo mnogo naročil vsled oboroževanja, ja mogoče, da oatane daljši teden in da bodo delavci dobivali toliko več za "overtime", Dočim bi oiivljenje mnogih industrij vsled obrambnih potreb itak povišalo zaslužek vsled dodatnih plač za "overtime", bodo določbe mezdo-urnega zakona tudi priapevale avoj del. Pa naj bo tako ali tako, bodo delavci vsled določbe zakona na boljšem, ali vsled' večjega počitka ali vsled večjega zaslužka. Federalni urad, ki upravlja, mezdo-urni zakon« takozvana Wage and Hour Division, ae pripravlja, da atori potrebno za uresničenje dodatnega znižanja delovnih ur. Pripravlja se obširna publiciteta potom tiska, lepakov in. rfedia. t)ržavni de-partmenti dela bodo sodelovali in so naprošeni* daf se prizadevajo za enake zakone v državi, kot jih je federalna vlada uvedla za poale, ki so meddržavni. V teku zadnjih mesecev so oblasti dobile, mnogo pritošl) o prekršitvah tega zakona., TrebA je Še uveati preiskave o 35,-000 pritožbah. Poročit se pa, da v enem izmed zadnjih mesecev je bilo več preiskav^tot pritožb, in upa se, da s sodelovanjem državnih delovnih departmen-tov bodo preiakovfMja in popravljanja napredovala v pri-hodnjostl. Poroča se tudi, da se je delavcem od februarja naprej pridobilo fg,000,000 na nrfgteh naproti $61Bv000 v prvih petnajstih mesecih, odkar je zakon v veljavi. Raz^tošiljajo se vprašalne pole na tvrdke širom dufcHfc, da ae ugotovi, da li se ravnajo po določbah zakona in ako ne, da li so pripravljeni naknaditi zaostale plače. Kjerkoli ae ugotovi, da so delodajalci prekršili zakon brez krivega namena, se jim daje prilika popraviti pomoto in plačati naknadne plače. , —Common Couneil—FLIS. nesli na trdne zidove in v svojo moč . . . A neke noči je nastal požar... Visoko so se vzpeli ognjeni jeziki Iz mrke zgradbe in udarjalo je plat zvona.. '/Gasite! Rešujte streho nad glavo!" Je ukazal upravitelj. In stražarji so se i vso vnemo lotili dela in gasili ogenj kolikor ao mogli. A ogenj je bil močnejši od njih, stražarjev premalo, a pomoči od zunaj ni bilo. Prišla bo še, a kdaj? Ko bo še v#e pogorelo? . . . "Naj pomagajo gasiti tudi kaznjenci!" ao zavpili nekateri. "Kaj, kaznjenci'? Mar se moremo na nje zanesti?" , "Zakaj ne? Saj je to tudi njihova hiša, naj jo branijo!" In izpustili so kaznjence in jim dali v roke brizgalke. "Gasite tudi vi, bratje!" ___ "Glejte no. od kdaj amo ai pa bratj^l" ao aa začudili kaznjenci./ r 4tGori nam vsem streha nad glavo, a v nesreči smo val bratje P t "A—a! Samo v neareči?" ao se rogali kaznjenci, vrgli brls-galke od sebe in stekli v gozd — v avobodo . . . "Poglejte jih no, kaki ljudje ao to," ao ae jeslll stražarji, "niti svoje hiše ne marajo gasiti.. (Satyricu«s v "Hrv. dnevniku", 7. Vin. 1940.) Požar v kaznilnici jpt\— Na osamljenem kraju atoji kaznilnica. Trdna stavba, polna jetnikov, a l ud t stražarjev, ki lahko hodijo ven in noter. Z ene strani ao močr?! zidovi iz železne rešetke, z druge pa budne oči atražarjev nudile dovolj varnosti. Komu? Mar obaojencem? Kaj pa se Jim mor« še zgoditi? Vse kar so Imeli, ao že izgubili. Mar jim bo kdo ukradel avobodo, kl^ je nimajo? "Trdna je naša stavba t" ao se h Val H i stražarji. "Da, ničesar kar bi Jo moglo zrušiti!" "fte ptica ne more vanjo prileteti in ne zleteti brez naš« volje!" Stražarji so se popolnoma za- • ftlppFtmka Naroftna gnfaporn t leftmrta H5T-M g* Uvadak Av* CAtcago. KlUaeta ^ > GLAVNI ODBOR lavaAsvALM 9. A Um VM«. «L uj. M* VtfiM. |t ..... FMti* UMllM, apraviuij a UMU Jaha MM*. mrUmtk ««mS»..... .mi a uvtaii A v*. CMttf*. •MT a U«M»W A»*., CSfcM*. niu-u MIT a Law»4ak A**. CMmb» HU»»W »MT a Utiati A v*. Ckbu«. llliMto .IMT a Uvafek A««.. CUnh, ISteato roDrasufaDNiaii AMnJ VMHcfc, prvi .....................,..TM Nfw( At«.. JafcMtov«. Fft. r«Mfc a»lte. ................ UM A. W. W»*«r at. MS*«**«. Wl*. J«fc* j»., prvi rfUtrUtni iMinaifett......................MT, SIvMmm. P» CmUIm Banil«fc. «r*il ,,90JO * II polnite opodnjl knpon, prlloilto pol robno v«oU denorjo oll Mener Order v plamu In «1 narollte ProoveU, i i« t. hI Jo vola loetntao. Pojnonito^Vselej kakor hitrw kateri tok llonov preneha biti lian SNPJ, sil lo M proeeli prol od dnillso ia bo sahtevol «om svoj llat tednik, bode moral tloti lUa Is dolllne drullne, ki j« loko »kupno noroiena na dnevnik Proavoto. to tokoj aasnanltl upravnlltvs ll«U, in obenem doplaJaii dotiino vaoto llata PvoaveU. Ake toga no stori, tedaj mora uprevniltve aniloti datum ss to vaoto narolnlku. 1'KOSVICTA, HNPJ, 9007 So. Unrsdole Ave, < blrago. UL ' Prllnteeo poSiijom norolnlno «o llat Preoveto oootf 9.......... I) Ime ..........................druitvo M........ Naolov ........................................................ DotovMe todoik in ga pripišite k moji ssroloioi od «lede#th llonov % moje droMne: 9)............ 9), 4). 9). Y1 droOtva It. CL draltva M. čl. drsltvs M. G droilvo M. Nov HOLLYWOODSKA ZVEZDA i ROMAN IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKE FILMSKE METROPOLE T Spini E. Stilgebam*r. "To mi je znano. Vi in profesor Lansing sta potem prišla do zaključka, da je bila njena smrt posledica zastrupljenja z morfijem. Vi nekaj minut po njeni smrti, profesor Lansing pa potem, ko je truplo raztelesil." / "Tako je bilo, gospod Cheers. Astori je bila notorična morfijanka. Poglejte to le!" Zdravnik je vzel iz žepa majhno morfij-sko brizgljo, rekoč: "Le oglejte si jo!" * Stuart Cheers je presenečeno vzkliknil: "Gospod doktor, kaj je pa to?" "Navadna morfijaka brizglja, kakor se sami lahko prepričate, gospod Cheers. Ja* sem jo našel usodnega ,dne na odru blizu Aatori-nega trupla. Od takrat jo imam vedno pri sebi, da jo lahko pokažem vsakomur, ki se vdaja pogubnemu strupu in ga posvarim pred enako usodo. Pri nas ima morfij več žrtev, med njimi tudi Mabelo Moon . . Stuart Cheers ni več poslutol zdravnika. Vsa njegova pozornost je bila zdaj osredotočena na mali predmet v zdravnikovi roki. "To je toraj povzročitelj tajinstvene sence, ki sem ga tako dolgo zaman iskal! Veriga mojih prič je zdaj popolna. Gospod doktor, bo-, dite Uko prijazni in izročite mi to brizgljo za dva ali tri dni. Potem jo boste dobili nepoškodovano nazaj." "Stuartu Cheersu ne morem odreči." S temi besedami je doktor Fleiding položil majhni inštrument detektivu v roko. "Hvala vam!" je preprosto dejal detektiv, nato pa se obrnil k ostalim, ki so bili mutasti od presenečenja in groze: "V kratkem vas bom povabil, da obiščete 'Boa Visto'. In tedaj bo ta uganka rešena in ta vozel razvozlan." Deseto poglavje Stuart Cheers je bil poučen o vsaki malenkosti. Ada Negrini ga je zdaj obiekala vsak dan ter ga sproti obveščala o vsem, kar se je dogajalo v vili 'Boa Vista'. Tako je detektiv - tudi zvedel, da uprizarja Mabel Moon neko* strašno komedijo s svojim psom. ^_________ Starka, ki pač ni slutila, kaj naj bi to pomenilo in je vsled tega vse skupaj pripieavala zmešanim možganom svoje nove gospodarice, je bila nekega dne povsem slučajno priča tej Mabelini igri s psom. Mabel, ki ni vedela, da jo starka vidi skozi odprta vrata njenega budoarja, je najprpj odgmilu zastor, za katerim je stal manekin — voščena žer\jika postava; kakršne rabijo v izložbah modnih trgovin. Manekin je imel okrog vratu privezan kos toplega, krvavega mesa. Potem je prijela psa za ovratnik ter ga povedla proti voščeni figuri. Starki se je to videlo blazno početje, vendar je ostala na mestu, da vidi, kaj se bo zgodilo. Pes, ki ni mogel dati od sebe nobenega glasu, se je tresel od razburjenja. Bilo je očlvid-no, da se je v njem budil krvoločni inštinkt in žeja po krvi, ki ju je bil podedoval od svot> jih voljčjih prednikov. Ada Negrini ga je komaj še poznala, tako se je bil spremenil v Mabelinih rokah. Nenadoma mu je dlva ostro, toda s pridušenim glasom velela: "Nero, zagrabi!" Pes je ves divji planil na voščeno figuro, Jo podrl na tla in zattadil svoje Milne zobe v krvavo meso na njenem vratu ter Ka odtrgal. Nato se je razkoračil na prevrnjenem manekinu, ne da bi se dotaknil mena. Na Ustih je imel krvavo peno. Njegove oči so bile krvavordeče in dihal je kot stekel pes. Prevedel /*a» Jontei Tedaj mu je Mabel zapovedala: "Nero, lezi!" In pes je pustil manekina pri miru, se splazil k nji ter se pokorno vlegel k njenim nogam. Ona ga je nagradila z nežnim božanjem in z mesom, ki mu ga je dajala po koščkih. Odkar je Ada Negrini povedala Cheersu to zgodbo, je mož pazil, da je imel vedno svoj revolver pri sebi. Preden je minulo štiri in dvajset ur po pogovoru v Heatlinovi oblačllnici, ee je zgodilo nekaj, kar je detektivu pomagalo izvesti njegov načrt. Heatlin je namreč dobil pismo od Mabele Moon, ki mu je pisala: ifDragi kolega! Kako, da se nič ne oglasite? Izza zadnje vaje aa 'Macbeth' Vas nisem še videla! Ali ne veste, da me moji prijatelji ob večerih lahko najdejo v 'Boa Visti'? Ne čakajte vabila, kar pridite In prfvedite s seboj tudi svoje prijatelje. Samo ne . •." Tu je bilo pismo prekinjeno. Sledil je samo še podpis : '* i "Vaša stara tovarišica —^ - Mabel Moon." Ko je detektiv prečital to pismo, je odločil sledeče: Heatlin, Michelson in "Ellen Frytowm bodo drugi dan ob osmih zvečer obiskali Mabel Moon v njeni vili. Sleherni naj pazi, da ne bo jec^alf pil tega, česar drugi ne bodo uživali. Zlaeti pa naj bo oprezna Ellen. On bo že na mestu, kadar bo njegova navzočnost potrebna. V tam pogledu je uredil vse potrebno z Ado Negrini, ki je, hlepeč po maščevanju, drage volje pristala, da ga bo zvečer v mraku na skrivaj spustila v vilo. i J Toda to Še ni bilo vse. Poleg drugih navodil, je detektiv dal trojici tudi navodila za pogovor z Mabelo Moon. Potrebno je, jim je naročil, da vačno s njo pomenefk o špiritizmu, zlasti o možnosti zvez z dušami umrlih. To se lahko doseže s tem, da se omenijo ljudske govorice, da duša pokojne Astori še vedno straši v vili. , Nato je Heatlin, kakor mu je naročil detektiv, pismeno sporočil Mabeli, da jo bo obiskal v družbi svojih prijateljev Michelsona in Elle-ne Frytown. Mabel Moon je sprejela goste pri vhodu na vrt. Sadje je bilo v tem času zrelo. Tam zadaj za vrtom se je solnce počasi pogrezalo za višnjevo morsko površino. < Mabel je bila videti zelo dobre volje. Heat-llnu kar ni mogla dopovedati, kako prijetno jo je presenetil s svojim obiskom. Tudi Michelsona je bila videti zelo vesela in Elleno je večkrat poljubila na lica. Nato je odvedla goste na vrt,,da ga jim razkaže. Heatlin je ta vrt in razgled, ki ee je nudil z 'Boe Viste' dobro poznal, saj se je bil svoje čase, ko je Astori Še živela, često mudi) tu. Toda za Michelsona in Elleno je bil nekaj povsem novega. Mabel in Ellen sta Šli naprej, moška pa za njima. Mabel je imela na vrvici Nerona. "To mora biti hud pes," je menila Ellen. "Niti malo, moja draga," je odgovorila gospodinja. "Kaj pa ee Uko bojite?" Mabel je prijela psa za ovratnik. Ellen je odgovorila: "Dokler ga drfcite za ovratnik, se počutim bolje." Oprostite, toda U pes .ae mi vidi zelo čudaški." "Čudaški? Zakaj, gospodična Frytown?" (Dalje prihodnjič) pr08vbta Polkovnik Victor J. OKelihher (desno) in polkovnik Lewis B. Hershey, začasni direktor konskripcije, konferirata v Washing-tonu. .S*? samo čaka, kaj ae bo z hjijm še zgodilo. Sprevodnik pa sedi njemu nasproti, sapisuje ves dogodek v uradno knjigo, a detektiv stoji Um mirno in dostojanstveno z revolverjem v roki. r Zamuda sedi in» -premišljuje, kako je usoda nekaj čudnega ln nerazumljivega. Domov je bil namenjen, sam vrag ga je premotil, da ni osUl kar Um zunaj, pa bi ne bilo nesreče. .Kakor v sanjah gleda detektiva, ki ga je pograbil prav ^o je hotel iz enega vagona,v drugega, da bi si našel udoben sedež. V glavi mu strahotno brni. Ljudje Še vedno prihajajo, da si ogledajo razbojnika, ki je hotel pognati brzovlak v zrak, Strogi sprevodnik &a mrko opazuje, pristopi in napravi ft*d njim z beležnico križ, češ da je že zapisan smrti. • Dame v letu 1956 —' No dobro, pa jras ni hoditi okoli tako goli? — Dragi moj prijatelj, ali še vedno spite in sanjate? Kaj je to sramoU? Ali se morda Afr čanke sramujejo, ker hodijo go le okrog? Mi se enosUvno drži mo prirodnih zakonov. Kar nam priroda daje, tega se ne sramu jemo. Vse to je navada. Tudi Nesporazum Prijatelj Andrej dviga kozarec cvička, si briše znoj ni obraz, skoči včasih kvišku ves obilen in msjhen, pnmežikne. si pomnite roke in se »meje, ko mi veselo - pripoveduje; . Večer leti nad - pokrajino. Brzovlak dirja proti Beogradu. Nekateri potniki dremljejo v svojih vozovih, drugi spet kolnejo in se jeze stisnjeni v pre tesnih vagonih. Na pošto j i N. vstopi trgovski r, polotit Jote Zamuda. V roki ima kovčeg, ki ga postavi pri vhodu pod »prevodnikov sedež in od ' hiti iskat prpstor. Zamuda je skromen, suhljat človeček, ves poniten in »ključen, drobnih, »i-vih oči in krepkega nosa, vedno pripravljen, ds »e klanja, da se umakne, da prijazno pozdrav Preden »e Jote vrne, vstopi v vlak mlada gospa z ljubkim de kletcem. Mala hlondinka dr*i \ naročju skromen aparat tu fotografiranje. Živahno se ozira • okoli in vidi( kovčeg, katerega rob Atrli izpod sprevodnlkovega »odeta. Vlak pridirja do nove postaje. Otrok pu»ti za trenutek svoj n parat na kovčegu in »koči k oknu, mati pohiti za njo. Ko se vlak usUvi, zdrkne aparat zaradi »tresljaja s kovčega in obleti poleg njega na tleh, tako da »e ga sprednji ožji del dotika. - __ __ , „ — Tedaj prisopiha mimo zajetni »prevodnik. Rdeč kakor pi? ran, velik in ogromen obsUne, razširi oči in divje krtkne s hri jiavim glasom: "Na pomoč! Na pomoč! Nekaj strašnega! Peklenski stroj!" Ljudje »e gneto, hite bliže, drugi »kanejo iz vlaka, ki atoji še nekaj časa na posUjl. a potem /.atvitga in hoče dalje. Pa ga ustavi »prevodnik, ki potegne za»ilno zavoro. Ljudje begajo, nekateri si pulijo lase, vzdihujejo, tarnajo. Kaj naj store? Sprevodnik pa strmi v peklen »ki stroj in »e mu s hrbtom u-mika, njegove oči so polne groze, saj trepeta za svoje življenje. I)a,. to je pravi. peklensk »troj, spojen s Črnim aparatom ki tiči na tleh poleg njega, nabavljen, da uniči brzovlak in požene vse skupaj v zrak.' Potem se sprevodnik »pomn na |Mitnika. ns ubogega Zamudo, zakriči in poskoči kakor leV: • "Kje je tisti potnik, tisti morilec? Zgrabite ga. privedite sujejo i ga, da uniči stroj, da nas reši!"1 Um ves Na vlak že vstopi stražnik in detektiv. Kmalu najdejo ubogega Joto, ki sploh ni Jugoslovan, temveč tujec. Sam ne ve, kaj se godi z njim, le to ve, da mora k svojemu kovčegu, da se je pripetilo nekaj strašnega. V glavi mu brni od udarcev, čuti, kako ga obliva kri, strahotna tesnoba mu stiska srce, ki mu hoče od strahu skočiti iz prsi. Okoli njega pa kriče ljudje: "Ubijte ga morilca, ki nas je hoUI vreči v zrak, ki je hotel u-nlčiti brzovlak L Doli z atentatorjem !" Zamuda sam ne ve, za ka. gre. Ko ga privlečejo do njegovega kovčega, zahUvajo, da mora odklopiti aparat. Pri tem dvigne detektiv revolver,in ga naaUvi na srce. Možakar, ki ne rasume dobro hrvaUkega jezika, se kakor podzavestno sklone, pograbi aparat, »am prepričan. da bo eksplodiral peklensk stroj, ki ga je nekdo nasUvi prav k njegovemu kovčegu. S tresočo se roko vrže parat da leč skozi okno. ljudje kriče in se smejejo, ploskajo s rokami se objemajo veseli in srečni, da so rešeni. Nekateri pa nemilo ubogega Joto, ki stoji in nesrečen in Zamuda hoče nekaj, govoriti.{Ali mislite, da je to odveč? Komaj spravi besedo iz sebe in pripoveduje, da je nedolžen, da o stvari sam ničesar ne ve. Nihče ga nit[ ne posluša. In potem ga odvedejo v drugi vlak, ki pelje nazaj proti Zagrebu. Ljtidje se sproščeno smejejo, saj še šele zdaj čutijo popolnoma rešene. Kdo ve, kaj zihore Uk človek, ki nosi kar s seboj peklenske stroje in je torej najbolje, da se ga kar popolnoma odkrižaš. Ubogi Jože pa nastopi pot proti Zagrebu. Pravi križevi pot je to. 2e Uko ves sključen zleze skoraj popolnoma vase, kakor • kupček nesreče čepi vlaku in čaka svoje usode. V Zagrebu mora Ukoj v policijske zapore in potem k zaslišanju, šepeUje, kakor največji zločinec, ki se kesa in si ne more več pomagati, pripoveduje ubogi Zamuda, da je njegov kovčeg poln kolekcij, da on nima nobenega morilskega namena, da ne ve, kako je prišel tisti aparat v dotiko z njegovim kovčegom in da se mu ni zdel tedaj ko ga je treščil skozi okno nič več Uko nevaren, saj je bil za čuda podoben navadnemu fotografskemu aparatu. Prebrali so mu zapisnik stro gega sprevodnika. Dejal* je, da si sprevodnik lahko -misli, kar hoče, ker se najbrže na peklenske stroje razume prav toliko kakor on sam, da pa je on, Jože Zamuda samo trgovski potnik doma nekje iz Rumunije, da še ni bil nikdar kaznovan in da na. najdejo tisti nesrečni corpus delieti, ki ga je treščil skozi okno v vlaku. . Moral je spet nazaj v zapor kjer je čakal tri dni še ves obu pan in prepričan, da ga bodo naposled še po nedolžnem res obesili. Ko so pa minili trije dnevi je zaaijalo sonce svobode. Pri spel je fotografski aparat, ki ni in ni hotel nikjer eksplodirati da so se napbaled vendar vai morali 'preprišati, da ni nikak peklenski stroj. Stisnili so pot-nilrti pod pazduho aparat, mu dali v roko kovčeg in ga potisnili skozi vraU. In potnik Jote Zamuda se je znašel na cesti Tam nekje daleč iz zakotne uli ce (>a je začul otožno pesem: | Jaz pa moram potovati, daleč, daleč grem domov.; kjer me čAka moja mati. kjer me ('aka rodni krov t .Imealav Stoviček. ste — Madame, kakšni pa saj nimaU nič na sebi! — Kaj pravite? Prihajam s popoldanske čajanke, zdaj ee joib oblekla, ker grem spat. — Kaj se je pa zgodilo? — Nič, izredno sem se zaba vala. — Toda, za vraga, Uki? — Naravno! AU mislite, da torti navlekla nase pisane cunje? Naj še skrivam svoje, od priro-de dane lepe linije? K j* p€ ii vite? Kaj ne veste, da emo etui 4050, v moderni,-napredm dobi? i/ — Da, res je, 1950! Spal sem več kakor deset let. - Tpda spominjam se, da so bile prej Uko slečene samo kopalne in baletke na gledaliških odrih. — Kaj pravite, slečene?! Ka. morda nimam nekaj na sebi? ko se ljudje navlekli nase pisane obleke, so to storili iz navade. — In to mislite, da je lepo in moralno? — Lepo je, če se prikazuje epoU telesa in ne lepoU dekoracij na človeku. Pa moralno? Koralno je zdaj in ne nekdaj, ker se ne dražiU radovednost n fanUzija, temveč je vse odkrito in jasno. — Nikoli se ne bi hotel oženiti s Ukšno žensko! — Oženiti? Ah,-vi zaoaUli aanjač iz prasUrih dni! Kdo se danes Še ženi ? Danes živimo kakor vse stvarstvo. Mi se ne za-sUvljamo preveč skrbi. Ljubimo se zdaj tu, zdaj Um, kakor nam poželi srce in ne poznamo ljubosumnosti. — Kako pokvarjen* je zdaj svet! ' .1 — Ne pokvarjen, temveč pro-avetljen! Naši deci je v desetem letu že vse jasno. Nikomur se ne krade pravica do ljubezni. To je sploh najlepši sad naših dni: da sme vsak svobodno ljubiti. — To se pravi, da dostojnih žensk danes sploh ni več. —i Nasprotno, šele zdaj smo Ženske posUle dostojne. Zdaj se ljudje.ne ubijajo več zaradi ljubezni, ljubezen sama pa ne more biti nedostojna, drugače bi je sploh ne bilf. opečevaloev. kuho-kave in hladilnice—vse ob enem in istem času in s polno pava. Za popolia pojasnila in nizko ceno tega Žilnega izvirnika, kličite RANdolph 1200. c0mm0rwealtn edison