• POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINL neMTOft Jueto Xtl. 1921/22 Štev. 3.-4. VSEBINA: Stran Dr. I. S.: f Papež Benedikt XV..................................................33 P. Evstahij: Svetemu Očetu zvoni................................................35 Dr. Ivan Pregelj: Iz modeme............................................... . 35 Fr. Omerza: Ajshilova orestija: Agamemnon. (Dalje.).............................38 Ivan Dolenec: Skozi Derdap v Negotin. (Konec.)..............................42 Dr. Fr. Trdan: Stara telegrafija................................................46 Prof. Fr. Omerza: Homerjeva ilijada. Spev XIII. (Dalje.)..................49 Fr. Pengov: Kako nastane šivanka................................................53 Dr. I. Pregelj: Naša pesem......................................................56 Anton Vodnik: Kralju moja pesem.................................................57 t I. Jeretina: Materina ljubezen................................................57 Drobiž.................................................................58—64 Kdor ne misli naročiti lista, prosimo, da nam vrne obe številki! V zalogi so še vsi letniki, in sicer popolni //.—IV.po 2"50Din, V.po 3 Din,\VH.—IX. In XI.po 4 Din; nepopolni I. (manjka št. 3.) po 2 Din, VI. (manjka št. I.) po 3 Din, X. (manjka št. 1.—8.) po 1 Din. Cene veljajo brez poštnine. »Mentor« izhaja v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano in stane za dijake 10 Din, za druge naročnike v Jugoslaviji 20 Din na leto, za Italijo 10 lir, za Ameriko 1 Dol. — Urejujeta Fr, Omerza in dr. J. Samsa. Tiska Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. Odgovorni lastnik Al. Market. 1921/22 ZVEZEK 3-4 Dne 22. januarja ob 6. uri zjutraj je umrl papež Benedikt XV., ki ga bo zgodovina uvrstila med najznamenitejiše naslednike sv. Petra. Papež Benedikt XV. — Jakob Della thiesa — se je rodil 21. nov. leta 1854. v Pegli blizu Genove. Kot doktor prava se je posvetil bogoslovnim študijem, bil leta 1878. posvečen v duhovnika ter je potem še štiri leta študiral na visoki šoli »Acade-mia dei nobili ecclesiastici«, kjer se vzgajajo duhovniki za administrativne in diplo-matične cerkvene službe. L. 1907, je postal nadškof v Bologni, 1914. kardinal, 3. sep- LETNIK XII. t Papež Benedikt XV. tembra istega leta pa je bil izvoljen za papeža. Zgodovina katoliške cerkve pozna malo papežev, ki bi bili v tako težkih časih zasedli stol sv. Petra kakor Benedikt XV. Malo dni pred njtegovo izvolitvijo je bila izbruhnila svetovna vojna, ki je v kratkem času zadivjala skoraj po vsej Evropi — na suhem, na morju in v zraku. Ko je leta 1915. še Italija posegla v vojsko proti Avstriji in Nemčiji, je imela sv. stolica izredno težko stališče. Zato moramo reči, da ye v teh nevarnih časih Previdnost božja poklicala na papeški prestol Benedikta XV., ki ni bil samo svet duhovnik in goreč dušni pastir, ampak tudi sijajen diplomat. Ves čas svetovne vojske je bil papež strogo nevtralen, vedno je obsojal vojsko, vedno je klical vojskujoče se države k pravi in pravični poravnavi, vedno /e celil rane, ki jih je vojska zadajala najrevnejšim in najnesreč-nejšim. Dočim je javno mnenje po vseh vojskujočih se državah — zmotno ali umetno stvor^eno — zlasti potom časopisja sipalo ogenj in žveplo na vse sovražne države; dočim se je resnica potvarjala na drobno in na debelo, je papež Benedikt XV. kot najvišja moralna sila na svetu ostal nepremično na stališču resnice in pravice. Že v prvi’ okrožnici svojega pontifikata v novembru 1. 1914. je vsemu svetu na glas zaklical, da glavni vzrok svetovne vojne ni ta ali ona država, ampak materializem, pohlep po bogastvu in vele-kapitalizem. Od tega leta naprej do leta 1917., ko je objavil znamenite mirovne predloge, je poslal papež vojskujočim se narodom sedem mirovnih pozivov. Hkrati pa je začel velikopotezno delovanje za človeško postopanje z vojnimi ujetniki, za izmenjavo invalidov, za zdravljenje jetičnih ujetnikov v Švici, za pomiloščenje rodoljubov, ki so bili obsojeni kot vohuni na smrt, za ubežnike in sirote, proti opustoševanju zasedenih krajev, proti uničevanju ljudi in stvari po aeroplanih. Že decembra leta 1915. je Benedikt XV. /asno označil temeljno načelo svojih po- znejših mirovnih predlogov. Mir sveta — pravi papež — ne more sloneti na diktaturi zmagovalcev nad premaganimi, treba je poštenega sporazuma, krivice naj se pozabijo; kdor hoče mir osnovati na maščevanju, ta naj se spomni, da narodi ne umro. Leta 1916. je nadaljeval Benedikt XV. z vso vnemo ljubezensko delo, da bi olajšal strašno vojno gor/e prizadetim narodom. Pri tem ni gledal ne na narodnost, ne na vero, ne na vojne stranke; pomagal je vsem potrebnim: Francozom, Poljakom, Srbom, Ukrajincem, Belgiicem Leta 1917., ko je bila vojna utrujenost že na obeh straneh velika, je izdal papež zgodovinsko noto »Ai capi dei popoli bellige-ranti« — »Poglavarjem vojskujočih se narodov«. To ie papežev mirovni program, ki ga je — v bistvu enako — izrazil tedanji predsednik Združenih držav ameriških Wil-son v štirinajstih točkah. Da se omogoči trajen mir, predlaga papež; 1. Vojska naj ne bo sredstvo za izravnavanje mednarodnih sporov. 2. Armade naj se znižajo na število, potrebno za vzdrževan/e notranjega reda v vsaki državi. 3. Mednarodne spore naj razsojajo mednarodna razsodišča. 4. Vsi narodi imajo popolno svobodo, posluževati se morja in se sploh na kulturnem in gospodarskem polju udejstvovati. 5. Vojna odškodnina naj se popolnoma odpusti. 6. Vprašanje o pripadnosti zasedenih ozemel) naj se reši na mirovni konferenci, pri tem pa je treba po pravici in možnosti upoštevati želje tistih narodov v skladu s splošno blaginjo (Samoodločba narodov). To so bili mirovni predlogi velikega papeža miru. Temne sile so preprečile uspeh njegovemu delu, a potek mirovne konference v Parizu in sedanje razmere so vsemu svetu dlotkaz, da je trajen mir možen le na podlagi mirovnih predlogov Benedikta XV. To je bil Benedikt XV. F.vropi in človeštvu. In kaj je bil nam Slovanom in Jugoslovanom? Papež Benedikt XV. je bil velik prijatelj in dobrotnik Slovanov. S posebno ljubez- nio — kakor Leon XIII. — se je trudil za zbližanje med krščanskim vzhodom in za-padom. V ta namen je ustanovil v Rimu poseben znanstveni zavod »Vzhodni institut«, ki naj bi z objektivnim znanstvenim raziskavanjem pospeševal sporazum in zbližanje med pravoslavjem in katolicizmom. Od zapadnih katoličanov ye zahteval, da spoštujejo in proučujejo vzhodno cerkev, vzhodno kulturo in vzhodni značaj, zahteval, da se mora vzhodu pustiti njegova posebna individualnost, zahteval, naj se slovansko bogoslužje ohrani in spoštuje. Bil je pripravljen, vsem jugoslovanskim katoličanom dovoliti popolno slovansko bogoslužje, ako bi katoliško ljudstvo to hotelo in želelo. — Z ostro besedo je obsodil nečloveško divjanje laških fašistov proti slovanskemu prebivalstvu v Istri. In zadnje njegovo delo pred smrtjo )'e bila izdatna akcija za pomoč nesrečni Rusiji. Papež Benedikt XV.#j e bil n a j -več ji i mož svojega časa, eden največjih dobrotnikov človeštva, bil j e knez miru. Dr. L S. SVETEMU OČETU ZVONI... P. EVSTAHIJ. K večnemu miru pobožno sklenil si trudne roke! Z zvonom hvaležno-otožno pesmi otroške zvene ... Trnje in križ vdano si nosil, molil in prosil---------- Danes molčiš! Kaj je v življenju čutilo tvoje ljubeče srce! Vanj je človeštvo izlilo žalosti grenko morje .., Vdov in sirot nisi pozabil, — h Kristu si vabil zbegani rod------------- Pevajte, blagi zvonovi, kličite sveto ime!--------- O Benedikt, blagoslovi v raju sinovske solze .. . ! Cerkve sinov žar zmagovite, venec krasi te v zboru duhov! — IZ MODERNE. dr. ivan pregelj. Sully-Prudhonune: Un Songe. Le laboureur m'a dit eir songe: »Fait ton pain, Je ne te nourris plus, gratte la terre et seme.« Le tisserand m'a dit: »Fais tes habits toi-meme.« Et le maijon m’a dit: »Prends la truelle en main.« Et seul, abandonne de tout le genre humain Dont je trainais partout 1'implacable anatheme, Quand j'implorais du ciel une pitie supreme, Je trouvais des lions dcbooit dans mon chemin. J'ouvris les yeux, doutant si 1'aube etait reelle: De hardis compagmons sifflaient sur leur echelle, Les- mčtiers bourdonnaient, les champs etaient semes. Je connus mon bonheur et qu'au monde ou nous sommes Nul ne peut se vanter de se passer des hommes; Et depuis ce 'our-la je les ai tous aimds. (Les Epreuvcs: Action.) Prevod: Poljedelec mi je rekel v sanjah: »Prideluj si svoj kruh sam, ne bom te več redil, orji zemljo in sej!« Tkalec mi je rekel: »Tki si sam svojo obleko.« In zidar mi je rekel: »Vzemi zidarsko žlico v roko.« In bil sem sam, zapuščen od vsega človeškega rodu, čigar neizprosno prokletstvo sem nosil povsod. Ko sem prosil neba ene same zadnje milosti (smrti), sem našel leve se dvigati na moji poti. Odprl sem oči, dvomeč, da je res jutro: drzni podajači so žvižgali na svojih lestvah, * obrti so šumele, polje je bilo posejano. Spoznal sem svojo srečo in da na naši zemlji ni človeka, ki bi sc mogel pohvaliti, da more (v življenju) izhajati brez drugih ljudi. Od tega dne naprej sem ljubil vse ljudi. Ta sonet je zložil znameniti francoski lirik Rene - Frangoas - Armand S u 11 y -Prudhomme (1839—1907), ki je dobil v 1. 1902. Nobelovo nagrado. Prudhomme je tipičen francoski lirik, zastopnik tiste značilne francoske lirike, ki je bolj umstvena nego čuvstvena. Tako je Prudhomme vseskozi miselni lirik, filozofski lirik svoje vrste. To priča tudi sonet »V sanjah«, ki se prijetno loči od starejše hladno razmišljujoče francoske poezije s tem, da je pesnik misel svojega soneta nekako čuvstveno oduhovil, jo izrazil v parabofličnosti gotovega nazornega čuvstvenega doživetja. Pesnik sanja, da so se vsi socialni stanovi uprli drug proti drugemu, in spozna kakor novi Robinson vso svojo nemoč in kot novi Dante (levi na potu — Inferno I.) vso grozo svojega položaja. V tem se zbudi in vidi, da je samo sanjal in da gre življenje svojo navadno pot: zidar zida in malovarji žvižgajo na lestvah, obrti šumijo, polje rodi. Tedaj doživi pesnik vso sladko tajnost misli in resnice: da je človek socialno bitje, da smo drug na drugega vezani. In pesnikovo srce je odslej polno ljubezni do vseh lljudi. Za to svojo misel, za ta svoj socialnofUozofski doživljaj in umski zaključek, je izibral pesnik tradicionalno obliko sioneta, ki je za miselno liriko prav tako pripravna oblika po svoji afo- ristični tesnosti in logičnoarhitektonski smotrenosti, kakor je sicer čudovita posoda najjačjemu čuvstvu, prekipevajočemu preko tesnega in nizkega robu v Prešernu, Mickiewiczu, Šekspirju. Pesnikov okus prav posebno ponazoruje simbol »levov«, kateri so vzeti iz Danteja, iz komentar-stva o »Peklu«, Ti levi so kakor v Danteju simbol za neprilike in nevarnosti življenja. Taka mesta zahtevajo od bralca gotove višje izobrazbe in niso vedno opravičena, zlasti ne tedaj, če so preveč strokovnjaška ali pa izraz gotove manire, kakor je bila v navadi v slovstvu prejšnjih stoletij (renesanca, klasicizem) in je deloma še dandanes celo pri socialnih pisateljih, učnih knjigah in pesnikih, n. pr, pri Hardenu, pri Erichu Schmidtu, pri Vojnoviču i. dr.). Pesnik Prudhomme je značilen zgled, kako tesno je združena filozofija s poezijo že od prvih grških filozofov pa do današnjih dni (Ana-ksimenes, Talles i. dr., Kant, Schiller, Nietzsche, Deihmel, Župančič i. dr. i. dr.). Krščanska srednjeveška filozofija pa je našla v Danteju pesnika v tisti višini kot filozofa v sv. Tomažu Akvincu. Prudhom-mu v epiki bi odgovarjal pripovednik P a -vel Bourget, čigar roman »Zmisel smrti« ti priporočam (Leon. 'družbe knjige 1918). Fitzebutze. 1. Lieber, Boner Hampelmann! fing die kleine Detta an; ich bin dhoB und du bist tlein, willst du Fitzebutze sem? TommI 2. Tomm auf Haterns dhoBen Tuhl, Vitzlibutzki, Blitzepul! Hater sagt, man weiB es nicht, wie man deinen Namen sp icht. Pst! 3. Pst, sagt Hater, Fitzebott war einmal ein lieber Dott, der auf einem Tuhle saB und sebratne MenBen aB. Huh! 4. Huh, sei dut, ich bin so tlein und will immer a'tig sein; Fitzebutze, du bist dhoB, kleine Detta spaBt ja bloB. Ja? 5. Ja, ich bin dir wirktlich dut! Willst du einen neuen Hut? Tlinglingling: wer b'ingt das Band? Konigin aus Mohrenland! Tnicks! 6. Tnicks, ich bin F'au Tonidin, hab zwei Lippen von Zutterrosin; Fitzebutze, sieh mal an, ei, wie Detta tanzen kknn! HoppB! 7. HopBa, hopBa, hopBassa: Tonigin von Afika! Fitzeputzig, Butzebein, wann soli unse Hochzeit sein? Du? 8. Du! Mein tleiner lieber Dott! Du?! Sonst geh ich von dir fo't! Ach, du dummer Hampelmann, siehst ja Detta gamicht an! Marsch! Tako! Razumeš! Na prvi pogled še ne, a če si pesem podrobneje ogledaš, boš našel, da je redka umetnina. Spesnjena je v pravopisju otroškega govora in v čuvstvovanju otroške duše. Mala Detta je dobila od očeta in mamice za božično darilce čudno lutko, o kateri ji je oče vdahnil vero, da je to stari mehi-kanski malik Vi c 1 i p u c 1 i (Heine!). Detta se igra s svojo 'lutko, igra pred nami, govori s svojo igračo. Sama je. Vsi odtenki njene mlade otroške dušice silijo iz njenega sladkega besedičenja na dan: zdaj je prilizljiva, zdaj se boji, zdaj govori kakor oče materi (fl[očeš nov klobuk), nato se kuja kot mamica proti očetu, je ničemurna pred svojim malikom, pleše, poje in se končno razsrdi, ker je lutka topa in je ne zna pohvaliti, in mala-velika Detta vrže nato »možička« vstran. Sita ga je, sita igre. Kaj deš, ali je to lepa pesem? Meni se zdi, da je, čeravno je nemška in Bog daj, da bi tudi Slov6nci dobili nekaj podobnih za 50letnico našega »Vrtca«. Zapomni si, da pišejo največji svetovni liriki pesmi za deco in da so ti pesniki zelo, zelo dobri ljudje in delujejo v Kristovem nauku in geslu. (Med Slovenci spoznaj otroško pesem: Župančičevo, S a r -denkovo, Fr. Krekovo, Levstikovo!) t AJSHILOVA ORESTIJA: AGAMEMNON. fr. omerza. (Dalje) Zbor. Kdo neki dal je to ime, ki vsa resnico ti pove?110 Ni bil li nekdo, skrit očem, ki slutil je usodo, zroč prihodnje dni, 685 in rekel jezik prav izraz: Helena, ki jo želel vsak, s kopjem snubil je marsiikdo? Ladijam, mestom, možem pogin 690 vstal iz mehkih je pernic ter na krilih zahodnika, sile divje, naprej odplul. Mn6žica lovcev zaščitena 695 išče nevidno veslačev sJed, ki na breg listoviti pelje pot k Sim'oentu:l1 jih v bitko grozno, krvavo. In božji srd, ki spolni sklep, 700 je s v a š t v o™ v Ilion poslal, ki mu sovraštvo je ime. Oskrunjena je miza, z njio gostinski Zevs, a p6zno kazen je prišla 705 vsem, ki peli so preglasn6 pesem svatovsko ženi v čast, pesem poročno deverjev zbor. V mestu 1’riama starčka sliši kmalu se drug napev. 710 Ljudstvo stoka glasno v solzah: Pariš, o zakon prokleti tvoj! Kup razvalin in studenec solz bedno njih je življenje, strašno gleda gorje povsod, 715 kri preliva sc mesta. Leva nčkdo gojil tako v hiši svoji je mladega proč od matere dragih prs. 720 Jagnjiče krotko v mladosti. Deca se z njim je igrala, starček z veseljem ga gledal Ga eibal često je v rokah kot dete mlado nežnih lic. 725 Lačen gledal je jasno vanj, z repkom migal priijazno. ao V grščini se igra pesnik z besedo Helena, ki je Stavas, ŠXavipoj, kAintoAtc , t. j, Ja pomeni Helena isto kot »ladijam, mestom, možem pogin«. Tega v prestavi ni mogoče posnemati. Wilamowitz je to naredil tako: Helenc. Ja, zur Hfllle muOten Schiffcj Burgen, Heldcn. 81 Simois je reka pri Troji. :l3 »Svaštvo«, »sovraštvo«. Izvirnik ima eno besedo ki pomeni svaštvo in bolest, žalost. Donner prestavlja: Ehe, Wehe, sandte da, rachcsinnend, Gfitterzorn. Wilamowitz zelo prosto' Lautcr Jubel gruBe Pariš, der der Licbe Kelte tragt. Ja, und Ketten werden Volk und Konig tragen. Ko pa v leta je bolj prišel, kri pokazal je starišev. Kaj hvaležno stori srce? 730 Ovce mori brez ukaza ter si pripravi kosilo. Kri se preliva po hiši. Družina stoka, vse zaman, pošast divja, mori naprej. 735 Hiši zlo je zaredil bog, srečo njeno zatira. Nekoč prišla je v Ilion — kaj rečem naj? — podoba mila, zemski raj, 740 gladine morske miren soj, prijeten kras palači, hiše drag zaklad, kopje nežno, očem radost, cvet ljubezni srce grizoč. A spremeni kmalu se vse, 745 zakon ta se konča grenko. Sosed strašan, gost pregrozan prišel je zdaj v Priamov dom. Zevs prokletstvo je tja poslal, solze tečejo ženam. 750 Pregovor star poznam, ki večkrat sliši se-»Če sreča je komu morda pognala lep in velik cvet, 755 rodi mu sad, ne bo umrla brez otrok. Dete sreče velike pa beda strašna je, večen glad.« Jaz pa o tem mislim tako: Vsak brezbožen zločin rodi več še otrok kmalu nato; 760 kakršen cvet, takšen je sad. Sreča v hiši pravični pa mati dece je dobre. Pregreha stara spet rodi pregreho mlado, ki cvete 765 v trpljenju smrtjvikov naprej. Če danes ne, pa jutri, kadar pride dan, zagleda luč sveta pošast — ne zmagaš je, ne bij se z njo! — brezbožne krivde zli otrok. 770 Hiša črna. In dete? Sliko starišev vidiš. Pravica pa je svetla luč še v hiši, kjer se dim vali. 775 Življenje pravo vse časti. Naj dom se zlat blešči, a roke se grdd, na stran oči obme in beži pod hiše dobre krov. Bogastvo ni ji mar, ne moč; 780 to svetci je slepilo, vse dovede do konca. Agamemnon prihaja v kraljevi opravi, sedeč na vozu. Za njim sedi Kasandra z Iavorovo palico v roki — znak prerokinje. Ob vozu koraka straža, za njim gre pa drugo spremstvo in ujetniki. Voditelj zbora. Pozdravljen, ki zrušil si Trojo, o kralj, Atrejevič knez! 785 Kako naj ti rečem, kak6 te častim, da ne hvali preveč in ne graja morda te hvaležno srce? Premnogim le videz hinavski je mar, pri lem pa prestopajo pravo. Da bol objokuje z nesrečnežem vred, 790 pripravljen je vsak, al ž&losti /ost ne predere nikomur do sfca. Takisto na videz se z nijm vesele, a sile je treba, ker noče obraz. Pastirju, ki čedo pa dobro pozna, 795 prikrito ne more ostati oko, ki na zunaj prijazno se njemu sladkd, a prijateljstvo to je vodeno. Takrat, ko odhajal si z vojsko od tu 800 vsled Hčlene, — skrivati močem — sem mislil, da jako neumno ravnaš, da glavo nespameten vodi krmar, ker vžigal možem za smrt si pogum prostovoljni. 805 A zdaj, ko izvršil si delo srečn6, sem vdan iz sred ti, pozabljen je srd. Spoznal boš pa sčasom, ko skusil boš sam, kedo državljanov je sl&bo, kdo prav ti čuval in varoval mesto. Agamemnon. Sedeč na vozu. 810 Najprvo Argos in bogove zemlje te pozdravljam po pravici, ker pomogli sof da maščeval sem se nad mestom Priama in vrnil spet domov. Saj nič bogovom mar ni bilo za prepir, oddali vsi svoj glas, 815 ki nosi smrt možem, v krvavi tam so vrč, da pade Ilion. K posodi drugi šel z rok6 samo je up: a prazno vse dobil. Še zdaj kadi se tam, kjer mesto je bilo. Vihar gorja živi, a z njim umira vred 820 pepel, ki masten dim bogastva dviga v zrak. Za to bogovom hvala večno naj doni, ker z mrežo g6s!o srd neznosni naš obdal je mesto to nesrečno. Žena pa je vzrok, da zrušila do tal ga je argejska zver, 825 mladostno čili konj,,,, zaščiten ljudstva roj, ki v skokti je navalil nanj krog polnoči. a* »Argejska zver«, to so Grki skriti v lesenem konju, ki so ga vzeli Trojanci v mesto kot dar z« bogove. Zagnal se je čez stolpe samogoltni lev in srkal kri kraljevo, dokler sit ni bil. — Ta prvi moj pozdrav bogovom naj velja. 830 Kar ti poprej si rekel, dobro pomnim še in isto tudi pravim, strinjam se s teboj. Saj redki so možje, ki v krvi jim je to, da brez zavisti v sreči bližnjega časte. Ce namreč strup zavisti usede se v srce, 835 bo nosil dvojno težo revež t£k bolan: nad lastnim sam trpljenjem tarnal bridko bo in tožil še, če vidi srečo bližnjega. Kar tukaj govorim, iz skušnje dobro vem V prijateljstva zrcalu videl jasno sem, 840 da sence le je slika, kdor se vdan je zdel. Odisevs knez samo, ki plul je tja nerad, je nosil z mano jarem vdano in zvest6. To pravim, a ne vem, je mrtev li al živ. O drugih pa zadevah mesta in bogov, 845 to vse se naj v posvetu skupnem obravna pri zboru naroda. In kar povsem je prav, to glejmo, da ostalo vedno dobro bo. Kjer treba je morda rokč zdravnikove, poskusili se mora z ognjem in rezjo, 850 — s previdnostjo seve — da bol odstrani se. V palačo pojdem zdaj k ognjišču hišnemu, bogove naj pozdravim, molim vdano k njim, ki proč so me poslali in privedli spet. Spremljala me je sreča, naj me še naprej! Klitajmestra. Pride iz palače in stopi k vozu tako, da stoji med Agamemnonom in zborom. Služkinje s preprogami v rokah ostanejo pri izhodu. Klitajmestra se obrne k zboru. 855 Poslušajte, možje, Argejcev slavni zbori Ne bo me sram pred vami, da povem vam to, kako soproga ljubim. Kajti sčasom strah človeku zgine ves. Iz lastne skušnje čem povedati vam to, življenje kak težko 860 je bilo zame, kar je bil pred Trojo la. Najprvo to, da žena sžma brez moža domd sedi, je muka neiizrecna že, ko sliši govorice, vedno nož v src6. Glej, komaj pride prvi, gre že drug za njim 865 in vedno večje zlo ti hiši govori. Če toliko že ran bi moj soprog prejel, kot govor jih prinesel meni je domov, preluknjan bolj kot mreža bil bi on sedaj. Če tolikral bi mrtev bil, kot šel je glas, 870 telesa tri imel bi kakor Geriion1* in često tu v življenju — kaj pa tam, ne vem — trikratna bi odeja z6mlje krila ga, ko v vsaki bi obliki Enkrat mrtev bil. Vsled take govorice, vedno nož v sreč, 875 visela krog vratu mi često že je vrv, katero drugi vzeli s silo so mi proč. Gerion. Ko je odsekal Perscvs Medusi glavo, je skočil iz njene krvi Pegasus in Hrisaor, rodil troglavcgu Geriona in Ehidno. Zdaj se obrne k Agamemnonu. Glej, to je torej vzrok, da sina tukaj ni, ‘ ljubezni najine poroštva milega, Oresta. Prav to ni, ne čudi se pa nič. 880 Redi ga namreč Str6fios iz Fokide, prijatelj zvesti naš, ki dvojno mi bridkost je stavil pred oči: da v Troji je zale nevarnost smrtna, ljudski pa doma upor zavrže lahko svet. To v krvi je ljudem, 885 če padeš, da ti brco eno še dajo. A ni izgovor tc zvijačen morda kak. Solze, ki so v potokih tekle mi tedaj, usahnile so čisto, kapljice več ni. Kdaj spat hodila sem! Oči me že bole, 890 ker jokala stm zate, kje je luči soj, a vedno vse zaman. In večkrat sredi sanj je zbudil me takoj mušice lahen šum, če v sobi je vršela, ko sem več nadlog krog tebe videla, kot spancu čas je bil. 895 Prestano zdaj je vse, brez boli je srce. Komu te naj primerjam? Doma si čuvaj, rešilna ladji vrv, visok močan steber, ki nosi hiši strop, edin očetu sin, dežela, ki zazrč nenadno jo brodnik, 900 najlepši dan očem, ko vihre mine meč in žejnemu na poti svež studenca vir. Sladk6 je, če ubežal vsemu kdo je zlu. Pozdravov takih, glej, je vreden torej on. Zavisti ne poznam, trpljenja namreč prej 905 prenesla sem dovolj. Sedaj pa, dragi moj, kar stopi mi z voza, na zemljo pa ne.gč ne deni svoje, knez, ki Trojo strla je. — Kaj tu stojite, dekle? Nisem rekla vam, da s prti pregrnite tla po poti brž? 910 Le hitro naredite most škrlatasti, da pelje ga pravica v dom, kot upal ni. Vse drugo po pravici z božjo pomočjo stori že moja skrb, ki nikdar ne zrspi Služkinje razprostirajo pregrinjala. (TSgSSJ (Dalje.) SKOZI DERDAP V NEGOTIN. (Dalje.) IVAN DOLENEC. 9. Slovenski vojaki v Negotinu. Če bi Prešeren danes živel, bi bržkone ne bil zapel svoje »Soldažke«: »Najlepši stan soldaški stan,« ampak bi se bil bolj približal Horacijevim besedam: »Bella matribus detestata«. Kajti niti v svetovni vojni niti po njej ni bilo pri nas dosti vojakov, ki bi se bili strinjali s Prešernom. O tem so pričala tudi pisma, ki so jih dobivali poslanci iz raznih garnizij. Tildi negotinska ni bila izvzeta. Ni tu mesto, da bi o vsem govorili podrobneje. Pritožbe vojakov so bile itak dovolj znane iz pripovedovanja vojakov na dopustu. Opetovano so razni poslanci glede postopanja z vojaštvom posredovali pri vojnem ministru, ki yim je šel zelo na roko in se odkritosrčno trudil, da ustvari take razmere, da bodo potihnile pritožbe čez vojsko, na katero so Srbi upravičeno tako ponosni. Prav žal nama je bilo, da je bil ves dan tako natrpan z natančno določenimi podi, da sva mogla s poslancem Brodarjem porabiti samo tričetrti ure za obisk v vojašnici. Prišla sva baš h kosilu. Vojaki so stali v vrsti ter čakali na svoj delež. Prišel je častnik Hrvat ter pokusil jed. Videli smo, da se glede hrane žel -je vojakov upoštevajo. Slovenski vojaki so namreč v nekaterih garnizijah izrazili željo, da bi imeli svojo lastno kuhinjo. Vojaško poveljstvo v Negotinu je odredilo glasovanje: za do-sedan/o srbsko kuhinjo in proti njej. Pa je ogromna večina glasovala za kuhinjo po srbskem običaju, dasi so v garniziji skoro samo Slovenci in Hrvatje. Tudi preskrbo živil ima v rokah slovenski častnik. Vojaki so navzočemu poslancu povedali svoje želje. Videlo se je, da so se razmere že mnogo izboljšale. Nekateri častniki se zelo trudijo, da se vojakom ugodi, kjer je mogoče. Pod vodstvom slovenskega častnika so uprizorili vojaki celo nekaj slovenskih iger, kjer so na splošno veliko veselje seveda morali fantje igrati tudi ženske vloge: podobno kakor v grškem gledališču ali pa pri predstavah škofijske gimnazije v Št. Vidu. Med vojaki je dosti precej izobraženih fantov, ki so bili doma navajeni brati knjige in časopise. Tega pri vojakih zeloi pogrešajo. Dobivajo sicer nekaj časopisov — a kaj je to med tolikimi! Posebno dobrodošle bi bile vojakom poljubno pisane knji-ge leposlovne in znanstvene vsebine. Ko smo se isti dan zvečer ukrcali na ladjo ter odpotovali nazaj proti Belgradu, smo se še dolgo razgovarjali v manjši družbi skupaj s Srbi o načinu, kako bi se dal vojakom kolikor mogoče olajšati njihov stan. Kdor pozna večino naših kmetskih fantov, ki pride/o k vojakom, ve, da ene stvari pri njih gotovo nikdar ne manjka: volje, da se pokoravajo poveljem in da se kar najprej nauče vsega, kar potrebujejo v službi. Kako bi se dal doseči smoter izvrstno disciplinirane in izvežbane armade na način, da bi vojak imel tudi kot človek od svojega službovanja kar največ koristi? Problem j,e na videz jako preprost: dajte nam dobrih častnikov, ki bodo vzgojili dobre podčastnike — in ponavljali se bodo dokazi resničnega prijateljstva med vojakom in častnikom, kakor ga je lahko marsikdo opazoval baš ob otvoritvi razstave. Na tribuni za povabljene goste fe stal narodni poslanec Dimitrije čičevič, med svetovno vojno stotnik. Opazi ga njegov vojak, sedaj kmet, in ga vojaško pozdravi. Njegov bivši stotnik pa stopi k njemu, ga prisrčno objame in polfubi. V naši družbi sta bila še dva druga bivša častnika: major Panič, ki je s svojo četo 1. 1912. vkorakal v prvo vas na sovražnem ozemlju in ki je razjahal s konja ter nanj posadil oslabelega vojaka, ki ni bil iz n/egovega oddelka, sam pa korakal peš in nosil še tri puške bolnih vojakov, in prof. Radovan Agatonovič, ki je pripovedoval iz bolgarske vojne slučaj, da je 18 vojakov prostovoljno poginilo, samo da bi odnesli sredi ognjene plohe iz strojnih pušk svojega ranjenega poveljnika. Seveda, če bi bilo dosti takih ljudi na svetu, bi bržkone vojne sploh ne bilo treba .. . Navzoči častniki so pa soglašali v tem, da je vojaška služba že po naravi taka, da ne bo nikdar posebno priljubljena. Človek bi bil rad doma in prost — in v teh važnih ozirih vojaku ni mogoče ustreči. Vrhu tega je dobra disciplina neobhodno potrebna, ker je pač treba vo/aka vzgojiti v mnogih slučajih za slepo pokorščino. Poslanec Agatonovič je bil še pred 1. 1912. gimnazijski ravnatelj v Skoplju in Solunu. Za bodočo balkansko vojno je bilo treba izvež-bati za častnike tudi Srbe domačine iz Macedonije. Dobiti jih ni bilo težko, ker fe bil vsak Srb prepričan, da je vprašanje izbruha velike vojne s Turčijo na smrt in življenje samo vprašanje časa. Trije dovršeni sedmošolci so odhafali na vojaško službo v Srbijo, da služijo najprej leto dni v aktivni vojski in nato prestopijo v vojno akademijo. »Jaz sem jim rekel pred odho- \ 44 ■»-= dem: .Še je čas, da se premislite. Kajti ako bo kdo od Vas ušel od vojakov in prišel nazaj, ga jaz ne maram več niti videti in ga tudi nazaj na zavod ne sprejmem. Kdor izmed Vas morebiti misli, da ga bo v Srbiji kdo kot brata iz Turčije božal in posebej upošteval, ta naj rajši ostane kar doma. Dobivali boste klofute.1 — ,Gospod ravnatelj, ali so Vas tudi klofutali?’ — .Seveda,* sem se moral zlagati. ,Svojim ka-plarom boste morali noge umivati.* — ,Gospod ravnatelj, ali ste tudi Vi umivali svojemu kaplaru noge?* — .Kajpada, in čistili boste stranišča.* — .Gospod ravnatelj, ali ste Vi tudi čistili stranišča?* — ,Kakor vsakdo drug.* — .Potem bomo vse to storili tudi mi.* — Pripravljeni na vse te težave so odšli k vojakom kjer so bili seveda prijetno iznenadeni. Iz njih so postali dobri vojaki in odlični častniki.« 10. Na razstavi. — Trumbičcv govor. Ob desetih je počil strel iz topiča in naznanjal, da se otvarja razstava. Množica ljudi je vrvela po travniku, na katerem so bili razstavljeni najmodernejši poljedelski stroji iz Nemčije. Kupila jih je bila zveza krajnskih zadrug ter jih razstavila, da jih spoznajo člani posameznih zadrug in jih nabavijo za svoja sela. Dolga vrsta goved simodolske, muricodolske in montafonske pasme je stala v dolgih vrstah in pričakovala nagrade, katerih je bilo 20 v skupnem znesku 10.000 dinarjev. Spočiti konji so rezgetali in čakali, da jih povedejo mimo komisije, ki bo delila premije. Po so^bi kmetskih strokovnjakov živinoreja v Krajini ni posebno razvita; isto tako ne konjereja. Ti kraji so bili po vo/ni silo opustoše-ni in sedanja živina je znesena tako rekoč od vseh strani. Tudi živinoreja ni glavni dohodek Negotincev ampak vino. Negotin-sko vino slovi, kakor rečeno, kot najboljše v Srbiji. Bezenšek pravi v knjigi »Bolgarija in Srbija« (Mohorjeva družba 1897.), da se izvozi v dobrih letih okoli 10.000 hi negotinskega vina v druge kraje, zlasti na Francosko. Na posebni tribuni je bil prostor za povabl,ene goste. Z njega je govoril množici negotinski poslanec Djoka Popovič, za njim pa poljedelski minister Pucelj. Kot tretji je nastopil bivši minister zunanjih zadev dr. Ante Trumbič, ki je bil, kakor je gotovo večini bralcev znano, med svetovno vojno v tujini in je pripravljal ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v skupni državi. Bil je to, kolikor jaz vem, prvi slučaj, da je govoril Hrvat na vzhodni meji srbskega ozemlja, in to ob času, ko je bilo razmerje med Srbi in Hrvati (Radičevo gibanje!) zelo napeto. Tudi dr. Trumbiča je del srbskega časopisja strastno in po mojem najtrdnejšem prepričanju zelo krivično napadal. Toda kmetje so baš želeli, da govori kdo izmed Slovencev in Hrvatov, da jih spozna;«. Kratek je bil dr. Trumbičev govor — gotovo ni trajal več nego 10 minut — toda izzval je navdušenje, da je postal Trumbič med udeleženci na razstavi takoj preko vsega pisanja časopisja priljubljena oseba. Prav to je razlog, da preprosti govor tukaj omenim, ker je tvoril dokaz, da je kljub Ciceronovemu pretiravanju vendar preče) resnice v njegovih besedah; »Ars oratoria regina artium.« Visoka postava, osiveli lasje, dobrohoten očetovski pogled, ki priča o človeku, ki -e bil pripravljen, izgubiti svojo domovino za to, da jo je dobil. Ko je odšel leta 1914. iz Avstrije in stopil v zvezo s Srbi in entento, Je vedel, da pride nazaj samo v jugoslovanski Spljit — ali pa ne pride nikdar več. »Setzet ihr nicht das Leben ein, nie wird euch das Leben gevvonnen sein!« (Schiller, Wallensteins Lager.) »Bratje in sestre! Že po prvih besedah, ki jih tu govorim, vidite, da me popolnoma razumete, da govorim isti jezik kakor vi in da je narod, ki mu pripadam, vaš brat. Toda jaz nisem iz Srbije; štiri dni potujem od tukaj proti zapadu, preden pri-spem na svoj dom v Spljfit. In po vsem tem ozemlju prebiva isti narod; če jaz pridem v Negotin, se počutim tu prav tako doma, kakor se boste počutili vi, če pridete k .atOMK. nam v Spljit. (Medklici: »Poznamo Spljit! Naši fant,e služijo tam pri vojakih.«) No, in kaj vam povedo vaši fantje? Ali vam povedo, da so tam spre/eti kot bratje?! (Medklic: »Da. Dober narod je v Spljitu,«) Vi imate pa tukaj medseboj svoje brate od zapada. Združila nas je kri, ki^so jio lili za naše ujedinjenje tudi sinovi iz Negotina, ki so s tem dovršili delo, katero ye započel med vami ob času Karagjorgja največji junak srbskega plemena, vaš slavni hajduk Veljko, ki mu kliče vsak Jugoslovan: Slava! (Klici: »Slava mu!«) Naš dom je sedaj prost; na svoji zemlji smo svoji gospodarji. Boj proti zunanjemu sovražniku je v glavnem končan. Pričenja se doba dela za ureditev in olepšanje našega doma, dobra dela na gospodarskem in kulturnem poljfu. Vi ste s svojo razstavo pokazali, kako hočete biti tudi na tem polju vredni nasledniki svojih prednikov in svojih borcev iz svetovne vojne. Naj vas podpira tudi pri tem delu Bog in sreča junaška!« Še preprosteje in prisrčneje je govoril Trumbič, nego morem po spominu ponoviti, in ljudstvo ye takorekoč viselo s pogledi na njegovih ustnicah. In uspeh? Takole mi je rekel domačin iz Negotina; »Ko je Trumbič ob koncu generalne debate glasoval proti temu, da bi se načrt ustavnega odbora sprejel za podlago pri specialni razpravi, smo začeli Srbi nad Trumbi-čevim patriotizmom dvomiti. Kajti mi smo tako navajeni, da smatramo vsakega za nasprotnika našega ujedinjenja, kdor glasujte kdaj proti ustavi. Toda danes se je porodila v meni vera v Trumbiča na novo. Človek, ki tako govori, mora biti iskren prijatelj našega ujedinjenja.« Tako hitro se menja javno mnenje. (Konec.) Če strast človeka prime, vir sramotnih del, začetek vse£a zla, postane tudi smel. (Ajjam. 222—223.) STARA TELEGRAFIJA. Kakor vsaka moderna iznajdba tako ima tudi brzojav sorodne prednike v davnini. Delo, ki ga dandanes proizvaja hitrost električne iskre, so vršile v zgodnji pro-šlosti raznovrstne optične in akustične naprave. Zato ločijo v razvoju stare telegrafije navadno tri glavne dobe: nepričakovane ali dolgo zaželene novice so brzo poročali ponoči z ognjem, podnevi pa z dimom, v vojski so se posluževali dogovorjenih znamenj; v tretji dobi pa nahajamo poleg prvih dveh pripomočkov tudi že nalašč za to pripravljene stroje. Ko govorimo o starem času, mislimo v prvi vrsti na Grke in Rimljane. Tudi pričujoča razprava, posneta po enakoimen-skem spisu1, se nanaša predvsem na brzojavni izum grško-rimskega napora in znoja. Da je bil optični brzojav pri Grkih zelo razvit, priča nešteto tozadevnih grških izrazov. Vendar menijo, da Grki sami niso prvi izumili te umetnosti, ampak so jo prevzeli od Egipčanov ali Feničanov. Po sporočilu Herodota so feničanski trgovci z ognjem na obali naznamljali svoj prihod in tako privabljali odjemalce. Grki so se posluževali ognjenega brzojava že za trojanske vojske. Dramatik Ajshilos omenja v »Agamemnonu« brzojavno črto, ki je vezala obal Male Azije in Agamemnovo rodno mesto Mi-kene. Označenih je osem vmesnih postaj: Ida pri Troji, Hermejsko predgorje na Leninu, gora Atos na Kalkidiki, opazovališče Makistos na Evboji, grmada na Mesapiju v Bojotiji v bližini Evripa, vrh Kitairona na meji Atike, Bojotije in Megare, Ajgi-planktos v Megari ter gora Arahneon vzhodno od Arga, odkoder je mogel opazovati brzojavna znamenja čuvaj, ki je noč in dan bdel na strehi kraljeve palače v Mikenah. S to napravo je Agamemnon lahko brzojavno obvestil ženo Klitajmestro o padcu Troje. 1 Prof. Fischl, Antike Telcgrapliie, Natur und Kultur, 1. 1911. DR. FR. TRDAN. V sedanji svetovni vojski je bil velikega pomena telefon. Posamezni vojaški uradi in oddelki so bili v neprestani zvezi med seboj in vrhovnim poveljstvom. Podobne važnosti*je bil pred Trojo ogenj, kar je razvidno posebno iz dogodka o lesenem konju. Ko (je počivala trojanska presto-lica v nočnem snu, je Sinon odprl vrata lesenega konja, izpustil v njem zaprte junake in hkratu z gorečo plamenico obvestil grško brodovje, ki je prežalo za Te-nedom.1 Nastopna stoletja so ognjeno telegrafijo izboljšala in izpopolnila. Ugodno priliko so nudili zlasti grško-perzijski boji. Darij I. je organiziral državo v strogo centralističnem smislu. Zaradi hitrejše in točnejše uprave so prepregli celo kraljestvo z dobro urejenimi cestami in pošto, ki je bila za zgled poznejšim stoletjem. Pošto, ki je služila izprva le prevažanju državnih poročil, so kmalu preuredili z novimi napravami. Da pospešijo izmenjavo nujnih uradnih poročil, so se jeli posluževati ognjenih signalov in človeškega glasu. Na važinih vzpetih točkah so stale močne grmade in klicarji. Z ognjem je stražar opozoril sosednega tovariša na prihod poročila, ki ga je nato s krepko donečim glasom obrazložil. Koliko je pri takem postopanju trpela glasovita uradna tajnost, si mladi čitatelj lahko sam predstavlja. Nekaij podobnega poroča Cezar, ko govori o pokolju rimskih meščanov v mestu Ge-nabum (Orleans). Da je dospel^ novica v ozemlje Avernov, ki je bilo oddaljeno 160.000 korakov (222 km), je potrebovala 14 do 15 ur.1 Še bolj zanimivo pa je dejstvo, da je v deželi Inka našel podobne prikazni Pizarro, ko je 1. 1531. dospel v Peru. 1 Vergil, Aen. II., 256. Apollod. Ep. 5, 19:2/vwv autoTs <£to toO supaov Tjrxev. 1 Cacsar, Bcllum Gallicum VII, 3: Nam ubi quae maior utquc illustrior incidit res, clantorc per ugros regioncsque significant; hunc alii deinceps cxcipiunt et proximis tradunt, ut tum accidit. Omenjeno »brzojavno napravo« so Per-žani v vojskah z Grki raztegnili na evropska tla. Dobro došel jim je bil niz otokov v Egejskem morju. Ko je Mardonij 1. 479. iznova začel vojsko, je nameraval zavzeti Atene in Kserksa »brzojavno« obvestiti o tem pomembnem dogodku. Tako piše Herodot: On (namreč Mardonij) je nameraval kraJju v Sarde z ogrnjenimi signali na otokih sporočiti, da je zavzel Atene.2 Goreči kresovi so zagrenili stare dni Militiadu. Ta sloveči vojskovodja je opustil obleganje Para, ker je zmotno smatral gozdni požar na bližnjem otoku za ognjen signal, ki naznanja s prihodom perzijskega brodovja pomoč oblegancem." Iz navedenih dejstev moremo z večjo ali manjšo gotovostjo sklepati na izpopolnitev dosedanjih brzoobčevalnih naprav. Velik korak naprej vidimo v tem, da so »brzo-javljali« tudi slučaje, ki jih doslej ni bilo mogoče niti slutiti. V bližini znanega rtiča Artemizija so Peržani ugrabili Grkom tri ladje. Grki, katerih glavno brodovje je bilo zasidrano pri Artemiziju, so izvedeli izgubo iz ognjenih znamenj, ki so jih prejeli s sosednjega otoka Skiata.4 Na kak način se ije to novo obveščanje vršilo, nam Herodot ne pove. Toda iz vojnih spisov poznejših bizantinskih pisateljev, ki so se naslanjali na stara grška poročila, izvemo, da je napovedovala sovražnika in njega število dogovorjena lega plamena. Za peloponeške vojske so te »brzojavne signale« iznova v toliko izboljšali, da so iz določenih zunanjih znakov lahko sklepali, ali se nanaša obvestilo na sovražnika ali na lastno vojsko, ali pa na zavez- 3 Herodot, hist. IX, 3: olj/a 'A zupGS',7'. c'.x vr,J(>)v iii/ii 3r;X(!>jstv šovti iv lip:"7'. iti lyci ’ Vihrat;- 3 Cornclius Ncpos, Miltiades, c, 7: ... cuiu* danima ut ab oppidanis ct oppufjnatoribus est visa, utrisque venit in opinionem sijjnum a classiariis regis datum. * Herodot, hist. VII, 183: TatJta ct Kaavjvs? ol ’ApTi|xwu.) a-rpatoirežsuifi.svst vjv!) avivrat Trapa HipsiTiv iv. niško pomoč. V »brzojavnem občevanju« so to naznačali z izrazi: yqvxtoI ao/Juioi y.ai Naj navedem na tem mestu zaradi lažjega umevanja nekatera taka znamenja. Kvišku dvignjene in mirno stoječe goreče plamenice so bile znamenje upa in radosti; mnogokrat so v kritičnem trenutku poživile pogum in srčnost bojevnikov, ker so naznanjale bližanje zaveznikov ali prihod nadomestnih čet. Nasprotno pa je napovedovalo šviganje plamenic od leve proti desni nepričakovan nastop sovražnih oddelkov. Razumljivo je samo po sebi, da tako »brzojavljanje« ni bilo vselej najbolj zanesljivo; večkrat se je dogodilo, da so ga obojestransko zlorabljali ali v prevaro ali celo v izdajalske namene. Grki so rabili za tako dvoumno postopanje glagol jiaga-yQVKT(aevBadai. Ko se je Filip III. bojeval z Rimljani, je bil poražen samo zato, ker so Rimljani dobili na svojo stran njegovega »brzojavnega čuvaja« na gori Oreos v Ev-boji. Ker je podkupljeni Plator prepozno sporočil prihod rimskega brodovja, ni mogel Filip več ukreniti potrebnih proti-odredb. Da odstranijo razne nedostatke in povečajo sigurnost poročanja, so začeli misliti na konstrukcijo posebnih brzojavnih aparatov. Kot izumitelj velja Ajneas Takti-kus, sodobnik Ksenofontov. Dasi je bila njegova iznajdba jako preprosta, temelji vendar v bistvu vse poznejše prizadevanje za izboljšanje antičnega brzojava na tej prvotni zasnovi. V čem je bil ta novi izum? »Brzojavne čuvajnice« so opremili z velikimi in popolnoma enakimi lončenimi posodami, ki so bile napolnjene z vodo in razdeljene v posamezna polja. Vanje so postavili lesene palice, zasajene v deščice iz plute, ki so plavale nad vodo. Vsaka izmed palic je po-menljala gotove izraze kot: v deželo prihaja sovražna konjenica, bliža se težka pehota, v vidiku so sovražne ladje, na potu je pro-vijant in podobno. S plamenico opozorjen čuvaj je odprl enako odprtino lonca kakor njegov sosed in se prepričal o pravilnosti na padanju palice. Ko je voda odtekla, se je palica ustavila na dnu, čuvaj je razvoz-ljal »brzojavno obvestilo« in ga na podoben način poslal dalje. Ta nova metoda »brzojavi jen ja« je jamčila večjo taijnost, ker so bili znaki na palicah znani le brzojavnim čuvaijem Jivpaevtai imenovanim. Kako so cenili to iznajdbo, govori dejstvo, da so, kljub raznim pomanjkljivostim, uporabljali v bizantinski vojski podobne aparaite še v 9, stol. po Kr. Nov stadij v razvoju antične telegrafije zaznamujeta diva sicer neznana moža Kleo-ksenos in Demoklitos, V njuni iznajdbi je zrl Polibij, ki se o Taktikovem instrumentu manj povoljno izraža, višek antičnega brzojava. Napredek je namreč v tem, da je bilo mogoče s pomočjo črk sestaviti in dalje brzojaviti vsakovrstne celotne stavke. Značilno je hkratu tudi dejstvo, da so se že ob zgodnji zibelki modernega brzojava, takrat seveda v prvi vrsti zaradi šte-denja s časom, posluževali brzojavnega sloga. Imenovani grški zgodovinar ta novi brzojav tako-le opisuje: Grško abecedo so razdelili v 5 vrst; vsaka izmed njih je štela 5 črk, samo zadnja 4. Na »brzojavnih postajah« zo postavili po 5 tabel in nanje napisali v navadnem alfabetičnem redu navedene vrste po sledečem obrazcu: a II. C III. A IV. Jr v.

(5 i u b X (0 e X 0 v »Brzojavni čuvaj« je z eno, dvema ali več smolnicami opozoril svojega bližnjega to- variša na prvo, drugo... tabelo in nato z novim ponovnim dviganjem plamenice na črko te ali one tabele. Konec besede ali celega stavka je naznačil s poševnim zamahom plamenice. Zaradi večje varnosti je imel čuvalj še diopter, neke vrste daljnogled, ki mu je omogočal z večjo gotovostjo razločevati tabele in na njih napisane črke ter se hkratu prepričati, ali je njegov sosed poslana znamenja pravilno tolmačil. Rimljani so bili učenci Grkov, zato so tudi v brzojavni umetnosti prevzeli in po svoje prikrojili večino grških izumov. V dobi cesarjev je bil na glasu, »brzojavni aparat«, ki je bil sicer podoben, toda po mnenju strokovnjakov še bolj praktičen kakor ravnokar opisani grški. S e k s t u s Julius Afrikanus, sirski škof iz začetka 3. stol., govori o njem v svojem enciklopedičnem delu xčdroi. Ko poda pregle* den opis starih brzojavnih naprav, nadaljuje: Rimljani izberejo za uporabo ognjenih znamenj pripravne prostore, jih omeje in razdele v tri dele. Vsak izmed teh treh prostorov obsega določeno število črk v alfabetičnem redu, namreč: levi prostor od a do srednji od t do n, desni pa od (> do to, Ako hoče telegrafist signalizirati a, dvigne plamenico enkrat na levi, za /? dvakrat, za y tikrat itd. Podobno postopa pri črkah v srednjem in desnem odseku. Ta način brzojavljanja se je najboli obnesel, bil je najzanesljivejši in najhiirejši. Ko govorimo o hitrosti, ne smemo seveda misliti na hitrost modernega Morsejevega električnega stroja. Tako je n. pr. za brzojavko — 100 Krečanov je dezertiralo — porabil stari jivqoevti)g okrog 21 minut. Na ladjah, pa tudi pri obleganju trdnjav so se posluževali zastav, posebno škrla-tasto rdečih. HOMERJEVA ILIADA. (Dalje.) PROF. Spev XIII. 239. To mu govoril je bog in šel med bojno vrvenje. V šator lepo narejen je odhitel Idomenevs hrabri, krasen nataknil oklep in sulici ostri izbral si ter se napotil in šel podoben bleščečemu blisku, ki ga zavihtel je Zevs in s svetlega vrgel Olimpa; znamenje kaže ljudem in jasno odsevajo žarki: svetil tako se je bron krog prsi junaku med tekom. Zvesti mu prišel strežaj je Meriones zdajci naproti malo od šatora proč, da kopje poišče si iz brona. K njemu obrnil se zdaj je Id6menevs močni in rekel: »Čuj me, Meriones moj brzonogi, najdražji med vsemi! Kaj je, da pustil si boj in prišel domov si iz bitke? Ranjen si morda li kje in ost te sulice muči? Ali te kdo ;e poslal, da mene nazaj bi poklical? Ležal v šatoru ne bom, ker srcu se hoče le boja.« 254. Molov razumni pa sin mu Meriones tak je odvrnil: »Modri Krečanov vodnik, o Id6menevs z močnim oklepom! Sulico grem si iskat, če imaš še katero v šatoru; ki sem poprej jo imel, se mi namreč zlomila je v boju, ko sem pogodil na ščit predrznost Deifoba kneza.« 259. Njemu odvrnil nato je Idomenevs vodja Krečanov: »Ako si kopja želiš, ga najdeš pač, kolikor hočeš; notri v šatoru sloni ob steni, ki sveti se v blesku, toda trojansko samo, ki vzamem ga, kogar ubijem; v boju se namreč nikdar ne ogibljem sovraga, kot menim. Kopja je torej dovolj in ščitov z žeblji okovanih, šlemov, oklepov dovolj, ki krasno blešče se v sijaju.« 266. Molov razumni pa sin mu Meriones tak je odvrnil: »Mnogo orožja i jaz pri ladji trojanskega hranim, hranim v šatoru dovolj, a kaj, ko je daleč od tukaj. Kajti pozabil nikdar jaz tudi še nisem na hrabrost, v prve postavim se vedno vrste, ko pride do bo;'a, ki je junakom ponos, in bojni vihar se zaneti. Drugi mordil ne ved6 3e Ahajci z oklepi iz brona, kak se s sovragi borim, a tebi je, mislim, to znano.« 274. Njemu odvrnil nato je Idomenevs vodja Krečanov: »Kakšen junak si, to vem, je to li poudarjati treba? Ko bi najboljši se vsi zdaj zbrali pri ladjah v zasedo, kjer se najbolje spozna, kdo mož je pogumen in hraber — jasno pokaže se tam, kdo srčen je, kdo bojazljivec; kajti kedor je boječ, ta venomer barvo spreminja, tudi ne da mu srce, da mirno sedeti bi mogel, semkaj počene zdaj tja, na nogi obe se useda, v prsih pa hkratu srce mu tolče močn6 brez prestanka, grozno si slika že smrt in zobje mu klopočejo v ustih; kdor je pa hraber junak, ta barve ne bo izpreminjal, tresel nc bo se preveč, ko skrije kedaj se v zasedo, ampak le to si želi, da v boj bi se spustil pogubni — grajati tvojih pač rok in sile ne mogel bi nihče. Kajti četudi bi meč te v boju zadel al puščica, v tilnik nikddr al hrbet pač ranilo ne bi te kopje, prsi junaške samo al trebuh zadeti bi moglo, ko bi si želel naprej, da strašno poljubiš sovraga. Toda ne stojva več tu in nikar tako ne kramljajva, kot bi otroka bila, da kdo se preveč ne vznevolji. V šator odidi tedaj in sulico vzemi si močno.« 295. Hrabri Meriones knez, ki meri se z Arejem urnim, kopje je bronasto koj prinesel nato iz šatora, strašno po boju drhteč odšel je za Idomenejem. Kakor če Ares kedaj pogubni med bitko prihaja, hkratu pa spremlja ga Strah, sin ljubi pogumni in močni; vsakdo se strese pred njim, četudi je vztrajen borilec; k Efirom gresta na boj iz Tracije v polnem orožju, ali pa pelje ju pot do Flegijcev srčnih junakov; a ne uslišita vseh, le einim naklonita slavo: tak je Meriones bil in Idomenevs, ljudstev vodnika, ko sta odhajala v boj z orožjem bleščečega brona. Prvi med njima povzel je Meriones hrabri besedo: »Kam nameravaš sedaj, sin Devkaličnov predragi? Pojdeš na desno li stran al sredi med vojsko številno, kreneš na levo morda? Prav tukaj najbrže, bojim se, trda Ahajcem bo šla kodroglavim v tem vrvežu bojnem « 311. Njemu odvrnil nato je Id6menevs vodja Krečanov: »Sredi je drugih dovolj, da branijo ladije naše, močna Ajanta oba in Tevkros, ki sploh med Aha'ci najbolj rabiti zna lok, izvrsten pa tudi v spopadu; ti so nam porok za t6, da sit še vojske do grla Hektor bo Priamov sin, četudi junak je res velik. Strastno si boja želi, a vendar težko bo za njega, zmagati njihov naval in zdrobiti rokd nepristopne, v ladje pa vreči požar, če Zevs nam mogočni ne pošlje baklje goreče z nebes sovražno med ladije urne. A pred človekom nikdar ne zbeži Telamonovič Ajas, ako je mož umrljiv in hrani se z žitom Demetre, ako se prime ga bron in ga kamenje rani debelo. Še Ahileju celo, ki vrste junakov razdvaja, kos bi bil v boju sam6, ker v teku enak mu ni nihče. Torej na levo vojske se drži, da brž ko mogoče vidiva, drugim midva al nama kdo slavo nakloni.« 328. Hrabri Meriones knez, ki meri se z Arejem urnim, šel je med vojsko naprej, da dosegla sta kraj zaželeni. 330. Ko so Trojanci sedaj zagledali sličnega ognju Idomeneja in z njim še oprodo z orožjem umetnim, druge po vrsti bodreč so vrgli se hkratu na njega. Skup so zdrevile vrste, da za ladje bori,'o se votle. Kot če vihar prihrumi in dviga med pišem vrtince takega dne, ko po cestah prahu je silno veliko; vetri zadevajo vkup in prah se kopiči v oblakih: tak so zagnali se v boj, po tem le stremila so srca, kdo bo sovraga zadel in z ostrim uničil ga kopjem. Dvignil se sulic je val, ki v zrak so molele s konico, strastno želeče le to, da trume bi ljudstev morile. Blesk je zapiral oči, ko žareli so bronasti šlemi, ščite obdajal je svit in bron je odseval oklepov, ko so korakali v boj. Pač drzno bi ta bil pogumenf ki bi to gledal vesel, da ne bi ga žalost prevzela. 345. Toda nasproten je duh, ki navdajal je Kronova sina, hrabrim junaškim možem pripravljala boli sta strašne. Hektor je Zevsu bil ljub, ki naklanjal je zmago Trojancem, da Ahileju bi čast brzonogemu zopet pridobil, hotel pa ni, da Ahajcev bi voj pred Trojo poginil, Tetidi čast bi sam6 in hrabremu sinu rad vrnil. Zemljo tresoči vladar pa bodril je Argejce, Posejdon, ki je priplaval skrivaj iz mčrja. Z bolestjo je gledal, kak jih Trojanci more, in silno zameril je Zevsu. Istega res sta rodu in eden obema je oče, Zevs se pa prej je rodil in večja modrost je njegova. Javno se torej je bal, da pomagal bi svojim Posejdon, vedno skrivaj jih bodril in med vojsko je hodil kot človek. Vojsko pogubno tedaj, ki vsak jo enako občuti, . vodita, v rokah pa bič nad glavami žvižga menjaje trden in nerazlomljiv, ki mnogim je ude razvezal. 361. Dasi napol je že siv bil Id6menevs vodja Danajcev, v boj se zagnal je srdit in s strahom napolnil Trojance. Pal je Otrionevs koj, ki v mestu tedaj je prebival, pa je pred kratkim prišel, ko slišal je vest, iz Kabesa. Priama kneza hčera najlepšo je snubil, Kasandro, brez ženitninskih daril, a obljubil je delo veliko, češ da bo s silo odgnal od Troje sinove Ahajcev. Priamos stari nato mu obljubil je hčer in prikimal, ta se pa hrabro boril, ker videl je knežje plačilo. Zdaj pa Idomenevs nanj pomeril je s kopjem bleščečim, vrgel in res ga zadel, ko je stopal visokih korakov. Nič ga ni branil oklep, zadrlo se sredi je v trebuh. Zvrne bobneč se na tla, ko zavriska junak in mu pravi: »Res te pred vsemi ljudmi pohvalim, Otrionevs hrabri, ako izpolnil boš vse, kar Priamu Dardana sinu r.veto obljubil si prej, ko on ti obetal je hčerko. To obljubili i mi in zvesto bi tudi držali: sina Atreja hčerd najlepšo bi tebi izbrali, z Arga privedli jo sem ter tebi jo dali za ženo, ako nam Trojo podreš, to dobro obljudeno mesto. Pojdi, se bova že tam pri ladjah plujočih po morju zmčnila radi žene, za balo ne bodem skoparil.« 383. Zdaj je prijel za nog6 .in med bojnim ga vlekel vrvenjem hrabri Id6menevs knez, kar Asios prišel ga branit peš je pred konji gredoč, ki tik za njegovim jih hrbtom vedno' je držal voznik, on gledal pa Idomeneja, da bi kako ga zadel. A ta ga prehitel ;'e s kopjem, v grlo zadel pod brad6 in skozi zagnal mu je kopje. Zvrne na tla se tak6, kot hrast se prevrne al topol ali kot smreka tenka, ki v gorah s sekiro jo ostro umno poseka tesar, da bruno za ladjo pripravi: zleknjen tako on leži pred konji in vozom prekrasnim, Škriplje z zobmi, a prsti tiče mu v prahu krvavem. Zdaj še razumni voznik postal je popolnoma zmešan; ni mu prišlo na um, da konje nazaj bi obrnil ter bi sovragu ušel. In Antilohos vztrajni bojevnik dobro pomeril je nanj in v sredo zabodel mu kopje. Nič ga ni branil oklep, zadrlo se sredi je v trebuh, on se pa zvrnil z voza je prelepega dela grgraje. Konje Antilohos vzel velesrčnega Nestorja sinko in od Tro'ancev jili gnal je k Ahajcem možem z golenjaki. 402. Zdaj se približal zelo je Deifobos Idomeneju, sulico vrgel svetlo, ker Asios padel je dragi. Ker je pa gledal pred se, se umaknil je kopju iz brona hrabri Idomenevs knez pod ščit, ki povsod je razmeren. Bil je zakrožen lepo, sestavljen iz kože volovske, . z bronom blestečim obit in s prečkama dvema opremljen. Stisnil pod njega se ves in sulica čez je zletela; votlo je ščit zadonel, ko zadelo ga malo je kopje. Vendar pa kopja zaman ni vrgel iz roke debele, Hipasa sina zadel je Hipsčnorja, ljudstev pastirja, v jetra pod mreno uprav in kolena mu koj je razklenil. Radosten zdaj je glasn6 zavriskal Deifobos hrabri: »Padel je Asios res, a smrt sem osvetil njegovo; mislim, da šel bo vesel do vratarja mogočnega Hada, dasi je bridka to pot, ko dal sem mu s tem spremljevalca.« 417. Toda ta radostni klic je bolestno presunil Argejce, zlasti navdala pa bol je Antiloha umnega borca; dasi boli ga srce, se je brigal za svojega druga, predenj postavil se koj in s ščitom zakril ga je varno. Dvignila dva sta nato ga tovariša draga na rame, božji Alastor junak in Ehijev sinko Mekistevs. Stokal je revež težk6, ko k ladjam sta nesla ga votiim. 424. Hrabri Iddmenevs knez ni nehal, na to je le gledal, kak od Trojancev ,kogd v noč temno bi smrti zagrnil, dasi se zvrnil bi sam, ko brani Ahajce pogina. Sina je videl tedaj Ajsičta, ki Zevs ga ohranja. To je Alk&toos knez, ki zet je bil slaven Anhisa, hčer na;starejšo imel za ženo je, Hipodamejo. Ljubil jo oče nad vse in častna ljubila je mali, ko je živela domd, ker bila je cvet med dekleti, roža med vsemi krasna, razumna, umetna mladenka. Torej najboljši jo mož zasnubil je v Troji široki. Tega je zmagal tedaj po Idomeneju Posejdon, ko mu zmešal oči in ude postavne je zvezal; zbežal ni namreč nazaj in ni umakniti se mogel, ampak podoben stebru al drevesu z visokimi vrhi, kar nepremično je stal, ko zadrl mu v prsi /je kopje hrabri Idomenevs knez in bronast oklep mu prebodel, ki mu je ščitil sicer in branil tel6 pred poginom; votlo je zdaj zadonel, ko predrlo ga ostro je kopje. Zvrne bobneč se na tla, a bron mu obtičal je v srcu, ki drgetalo je v njem, da se tresel je konec kopjišča, kmalu dobil je pa mir, ko ustavil ga Ares je močni. Radosten zdaj je glasn6 zavriskal Id6menevs hrabri; Smo li vrnili dovolj vam, Deifobos, ko ste ubili enega vi, a mi tri? Saj ti si tako se ponašal, revež nespametni til Postavi se sam mi nasproti, da se prepričal boš sam, da Zevsov potomec je tukaj, Minos je prvi bil sin, ki branil je Kreto in čuval, Minos pa zopet rodil je brezgrajnega Devkaliona, ta je pa mene rodil, da vladam nad mnogimi ljudstvi f.redi krečanskih mejd; zdaj sžm so prinesle me ladje tebi na žalost in zlo in očetu in drugim Trojanfcem.« (Dalje.) irvoosn KAKO NASTANE ŠIVANKA. »Kako neznosno nemirno je vendar danes pri nas!« je zastokal s id eri t (železna ruda, ki ji pravi kemičar železov karbonat) granitu, trdemu kamenitemu varuhu, ki ga je obdajal. »Že dalje časa prodira to trkanje in kladvarjenije v našo tisočletno tišino in nam moti zlati mir. Na mirno spanje sploh ni več misliti, toda danes postaja šum popolnoma neznosen.« »Nekaj se pripravlja,« zakliče skalina, »zgodilo se bo nekaj velikanskega. Od zunaj mi rujejo v telo luknjo.« Ropot je postal tako velik, da nisi ločil več lastnega glasu in granit kakor tudi j e k 1 e n e c (siderit) sta opazila, da je imelo priti nekaj izrednega. Jeklena cev, kake 3 m dolga, na koncu priostrena in ovenčana z večjim številom črnih brazil'-janskih demantov (karbonados) se je zaletavala po tristokrat na minuto proti skali in je izvrtala polagoma se vrteč globoko luknjo. Že je bila z dvema tretjinama dolžine v kamenenem drobovju in njena dragocena krona je s silovitimi sunki zadevala tudi železno rudo ter prodirala centimeter za centimetrom naprej. Zastonj se je upiral siderit. Pred trdim jeklenim dletom ni bilo mogoče vzdržati, Nenadoma nastopi popolna tišina kakor pred nevihto. Bunkajoči sveder je umolknil in šel iz luknje na delopust. »Sovražnik odhaja!« je veselo vzkliknila železna ruda. »Nikar se prehitro ne veselite!« je opozoril drog in se popolnoma umaknil. Cel potok ledenomrzle vode je izplaknil vso moko in prah, ki jo je bil napravil sveder, iz kamenja in rude. In kakor zalije zobozdravnik lepo in lično luknjo, kli jo je bil navrtal v zobu s plombo, tako so potisnili tudi tukaj od zunaj v globoko iz-votlino sivordečkasto ilovnato maso in jo krepko pritisnili v rano, ki jo je bil usekal sveder v rudo in skalovje, »Kako se imenuješ in kaj hočeš tu?« vpraša v skrbeh siderit, ko se je pritisnila snov nanj mehko in tesno. FR. PENGOV. »Dinamit mi je ime,« odgovori tujec obotavljaje; »hočem pa, nameravam, no, jaz bi rad ,,,« V tem trenutku začuti ruda neznansko klofuto, vse ji je šumelo po ušesih, ves svet na skali je bil samo grom in bllisek. Šele čez več minut se je razkadil gost dim, in kjer sta prej tvorila kamen in ruda kos zemeljske skorje, je zijala sedaj velika vrzel. Ruda pa je ležala zdrobljena na večje klade in manjše drobce razstre-sene po predoru. Le slabo je opazlila ob brleči luči, kako so se stezale po nji človeške roke, kako se je začelo pretresanje, vožnja in dviganje po globokem rovu navzgor, dokler je niso zadeli žarki blestečega solnca, »Že davno je, kar sem videla zadnjikrat luč ognjenega solnca,« je mrmrala ruda. »Kako dolgo je že pač od takrat, ko sem prišla kot žareča ognjena reka iz osrčja zemlje! Morda 100.000, morda milijon let? Katera pratika mi to pove!« »Zopet prideš k ognju, zopet se raz-tališ in dobiš noge kot kača,« je škripajoče šepetal glas izmed okvirja železniškega voza. »Zdaj se peljemo k plavžu, k onemu velikemu vrelcu, iz katerega izvira vse kovinsko železo naše zemlje.« — Voz je obstal in njegova bočna stena se je vdala, Z velikim ropotom so padali kosi v dvigalo. Začela se je vesela vožnja v višavo do žekna (odprtina v plaivževo peč). »Ko pridete, doli, boste železo kakor jaz«, je dajalo pogum torilo vlačilnice in streslo rudo v široko odprtino. »Vroče je tukaij,« je menila ruda, in od vseh strani so jo oblili vroči plini. »Pride še mnogo topleje,« so rekli plini in se oblizavali vedno poželjiveje in ognjeviteje ob koscih rude. »Le počakajte, da pridete doli, odkoder prihajamo mi, žekenski plini — naš poglavar je ogljenčev okis in se podpisuje s CO—. Tam je več nego afrikanska vročina, jasno belo žarenje, tam bo ples, da bo veselje.« Globlje se je pogrezala ruda, še bolj žareči so postajali plini in našemu jeklen-cu je prihajalo čudno mehkobno okoli srca. »Tukaj mi ni več obstanka, kar ločiti se moram od vas,« se je izjavttla ogljen-čeva kislina C02, ki je bila že od pamti-veka v družbi našega siderita FeCO.,; iztrgala se je njegovemu krčevitemu objemu in odjadrala z drugimi plini kvišku proti modremu nebu. Iz naše rude je postal železov oksid Fe20:„ ki mu pravijo na kmetih tudi rusi železovec. Grki pa so ga krstili za hematit. »Ali greš z nami ali ostaneš rajši pri železu in se pogrezneš prav na dno plavža?« vpraša žareči ogljenčev monoksid, ko sreča kislec, ki je bil ostal še v železnem okisu. In glejte, tudi ta se izneveri železu. S silo se mu iztrga iz naročja tako, da je preostala le še nekaka goba čistega železa. Ubogo železo je bilo brez vsake opore sredi vročega pekla. Lezlo je skupaj kot starček pri devetdesetih letih, jelo kopneti in pretakati bridke, ognjene solze. Vedno hitreje se je topilo v svoji žalosti, vedno globlje ga je požiralo Hadovo žre- lo. In ker ni vedelo drugje, je iskalo železo v zapuščenosti tolažbe pri premogu in oglju, od katerih je sprejelo nekoliko balzama v obliki C, ki ga je spremenil v lito žele z o ali g r o d e 1 j. Tako je prišlo končno na plavževo dno, v veliko kadunjo, v kateri ga je že pričakovala beložareča kopelj mnogih kvintalov tekočega železa.1 »Danes se mi zdi prav tako kot takrat, ko smo izleteli iz solnca in postali zemlja,« je stokalo železo, a že ga je odnašal silen vrtinec Bog ve kam. Začrneli možje zunaj so bili iztisnili zamašek ognjišča pri plavžu in v sija/nem pramenu je skočilo železo v orjaško hruškasto kadunjo. Tu je bilo določenih 10 minut za oddih. »Hvala bodi večnemu Stvarniku I« se razvesele železne molekule, »Vendar je prišla enkrat srečna urica, da se lahko zberemo in kaj resnega premišljujemo.« 1 Leta 1912, so nuplovili surovega železa nad 76,000.000 Ion, to je 22 krat več nego vseh drugih kovin skupaj. Vrednost tega železa je bila lj^krat večja od vrednosti vseh drugih kovin na zemlji. »O, tako hitro pa ne gre ta stvar!« se norcu,e s posmehom ognjetrda šamotna podloga v hruški. »Najprej se morate »po-besemeriti«. Tam gori v plavžu ste začele na popolnoma nedopusten način nedovoljeno znanje z ogljencem. Tega vas hočemo tukaj zopet odvaditi, kakor nas je naučil 1. 1855 slavni Bessemer, za njim pa dala še boljše navodilo Thomas in Gilchrist 1. 1879.« V tem trenutku prilomasti sikajoč in pihajoč vroč zračen tok od spodaj skozi hruškovo dno. Prerival in premetaval je tekoče železo na vse vetrove, da je pl/u-skalo in se penilo kot mleko, kadar hoče prekipeti. Tedaj železne molekule niso mogle več držati ogljetnca, ki jim ga je za-vsako ceno hotel iztrgati judežev oksige-nij (kislec). Po večini so ga morale pustiti iz svoje prijateljske zveze; in dočim je izgoreval ogljenec v novo bratstvo s kisle-cem z modrikastim plamenom ter bežal kakor v sramu iz Bessemerjeve hruške, je ostalo železo v nji kot dobro jeklo. Niti pol ure ni trajalo vse to in že je postal zračni tok šibkejši, hruška sa je nagnila in vlila tekoče jeklo v obširne peščene kalupe. »Vendar bo enkrat mir,« je zastokalo jeklo. »Morebiti pozneje, a zdaj še ne, zdaj pridete na valjce in postanete žica,« je govoril pesek, v katerem je jelo krepeneti (se strjati) jeklo. »Vame so vlili že lepo štetvilo jeklenih palic, ki so vse romale na valjarje.« »Torej šc vedno ni miru!« je ječala svetlordeča jeklena klada, a že so jo grabile krepke klešče, jo treščile na cesto vrtečih se valjcev in mogočna sila jih je tirala nevzdržno naprej. Zdaj sta jo pograbila dva posebno močna valjarja za glavo in jo potegnila skozi med seboj. »Raztegni se, raztegni, prijateljček!« sta ji prigovarjala hrešč6. In ko je bila končno klada skozli, je bila že dvakrat daljša nego poprej in za polovico tanjša, A zopet so jo pograbile klešče in potisnile v naslednji par valjcev. »Raztegni se dalje, raztegni se še bolj!« sta se posmehovala. In ko ju je zapustilo jeklo, je postala iz debele klade za prst debela palica. »Še davno ni dovolj!« je rekel tretji par in valjal naprej in četrti par ni ravnal prav nič bolje. Žica pa je imela le še debelino igle pletilke. »Krhko je postalo (jeklo), to ravnanje mu je piopolnoma zakrknilo srce,« je rekel mojster, ki je navijal žico na vretence in vrgel okrogli povezek v retorto (okroglo posodo). Privil je nanjo pokrov in kmalu je zavladala v retorti žareča rdečica, Le polagoma je ponehavala vročina in ko je bila žica čez 24 ur spet mrzla, tedaj je bila tudi zlomljena njena kljubovalnost, le njeno vnanje lice je trpelo škodo pri tem. Vsled plasti oksida je postala podobna zamorcu. — »V kislino z njo!« je rekel mojster in treščil žico v veliko kad, »Železni okis je moja najljubša jed,« je zasikala kislina in ga polizala prav do zadnje sragice. Medlosvetla je šla žica v vodno kopelj in se tukaj pošteno omila in opršila, dokler je ni zapustila zadnja sled kisline. »Lepa si' zdaj že, a za moj namen še davno ne dovolj!« je menil mojster,1 »postati moraš svetlejša, pa tudi tanjša.« Na glavo žičnatega kolobarja so napilili konico ter jo vtaknili skozi skrbno polirano luknjo v jekleni ploči. Na drugi strani so zgrabile žico zopet klešče in, ho-češ-nočeš, žica je morala z neodoljivo silo po ccli svoji dolžini skozi luknjo žicovleč-nice, čeprav je vsled tesnobe komaj dihala. A stezati se je morala in daljšati. Po prvi luknji je prišla druga še ožja in za njo tretja in ko je zapustila to, je bila tanka kot šivanka. V najlepši polituri je blestelo njeno vitko telo, žica za šivanke je bila izdelana. »Lepa žica!« je mrmral tovarnar šivank, ko je pregledoval žičnati ovoj,2 »Zato ' V Kropi in Kamni gorici si oglej o počitnicah '^delovanje žebljev-žičnikov na zadružni podlagi. " Največje tovarne za šivanke so na Angleškem v mestu Redditch, ki pa s francoskimi in ameri- ni čudno, da tako krasno prepevaš v spremstvu pianistinje; sprejemaš pa tudi bolj možato vlogo jeklene žice pri dvigal'ih, na ladijah, visečih mostovih. Toda za nas si nekoliko pretrda. Živa duša bi ne mogla zavrtati ušesa v to žico in šivanke brez ušes pač nimajo visokega kurza. V žarečo peič ž njo, potem pa v luženje (lužilo, baj-cc)!« Žica ni črhnila besedice in je stokajoč dovolila, da so jo mrcvarili, kolikor se jim je zljubilo. Zopet jo je zapustila ona trdota in krhkost in tudi žicovlečnica je ravnala zdaj mile-e z njo. Nič več ji ni raztezala udov, ampak ji le mehkobno krtačila kožušček, tako da je zginilo s površja vse, kar ni bilo gladkega, in da je preostala enakomerna, blesteča žica. Bila je tako imenitna, da se je svet celo zanimal izvedeti prav natančno, koliko meri čez pas. Zato so izmislili učeni inženirji posebno merilo, t. zv. »praznino«, ki določa debelost žice v številkah od 4 do 100, Vsako število pomeni debelost v desetinkah milimetra. Št, 70 n. pr. znači 70 X 0.1 to je 7 mm; št. 5 = 0.5 mm. »Iz tega utegnejo postati- poštene igle,« pravi tvomičar in potisne žico z enim koncem v poseben stroj. Ta ni ravnal posebno nežno z njo. Rezal in rovašil (zare-, zaval žlebke) in koval je, vse obenem, da je bilo veselje gledati. Na eni strani je potovala žica v stroj, na drugi pa so prihajali iz njega kosi, ki so bili še enkrat daljši od navadne igle. V sredini so imeli tii kosi počezno zarezo, na obeh straneh zaleze pa sta bili popolni ušesni luknji. »Koliko lažje bi bilo življenje, če bi bili mi nekoliko trši,« so stokali kosci žice, ki so padali iz stroja. »Ne mogel bi vsakdo postopati z nami kot neko živinče z mehom!« »Precej se vam izpolni želja,« tolaži mojster in potisne žičnato košaro s kosci spet v peč. škimi danes nas ne zanimajo radi previsoke valute. Bolj dostopne so nam po ceni nemške in avstrijske šivanke. Glavna tozadevna mesta Nemčije so Aachen in Iserlohn, kjer izdela ena sama tvornica po 350 milijonov šivank na leto. »Ali ne bo še konec tega večnega zardevanja?« so ječali kosci in postali polagoma žareči kot najlepše zrele češnje. »Nikar vendar ne godrnjajte brez pre-stanka nad svojo usodo! Pomislite le, kakšno veljavo vam prinesejo pred ljudmi te majhne sedan/e neprijetnosti. Če bi bili ostali navadni grodelj, kakšna zaničevana revšeta bi bili. Pred vojsko so plačevali za cel kilogram takega blaga po 3—6 vinarjev, kot lito jeklo vam je cena poskočila na 60 vin., v obliki jeklenih klin so vas radii plačevali po 5—10 K, a dobrotnik, ki vam je dal podobo najdrobnejših vzmeti za ure, vas je dvignil v bajne višave žlahtnih kovin; kajti kg takih je veljal med brati K 170.000! Vas sicer ne čaka taka dragocena čast, vendar boste pa lahko zadovoljne s ceno, kakor bo tudi vaš gospodar. Brez muke ni moke; zato pa dovolite, da vas še nekoliko potoipim!« Tako je govoril mojster in prekucnil vso košaro v oljnato kopelj. Sikajoč in prasketaje so se pogreznili kosci na dno. Postali so trdi, trdi skoro kot steklo. Toda kakšni so bili! Črni ko parklji in brez vsake lepote. Zopet je bilo treba romati v kislino in na to v Kneippovo kopališče. »Zdaj pa v boben z otrobi!« je rekel mojster 'itn velika bobnasta posoda je prijazno sprejela naše znance. »Tu jel mehko in udobno. Tukaj si bo vendar končno mogoče odpočiti,« so se radovali kosci, ko so ležali v mehkih otrobih. Toda veselje ni trajalo dolgo. Boben se je jel vrteti, nastal je divji ples med kosci in otrobi, ki so se med seboj drgnili in krtačili in brusili. Štiriindvajset ur je trpela ta divja gonja. Na to je obstal boben in vsebina je padla na sito. Močan zračni tok je odpihal otrobe in igle so se zbrale po situ. Lepo jih je bilo gledati, gladke in blesteče kot ogledalo. Tedaj se jame gibati in tresti tudi sito. Približajo se sorti-rajoče roke in odbirajo invalide, to je kosce, ki so postal na dolgem potovanju betežni in ukrivljeni ali se celo prelomili. Kar pa je bilo ravno zraslega, zdravega ljudstva, je romalo v brusilnico. — »Šivanka mora biti lepo priostrena,« je rekel brusač in pritisnil en konec žice ob kamen, ki se je vrtel s tako neznansko hitrostjo, da je kar jemalo oči. V trenutku je bila napiljena lepa vitka konica. »In dve šivanki morata imeti dve osti,« jc pomežikoval dalje in pritisnil tudi drugi konec ob kamen. »Dvojčka morata narazen!« je zagrozil nekdo drug. Kratek oster resk! in žica se je prelomila ob zarezi med ušesoma. »A šivankino uho mora biti lepo gladko,« pravi tretji, jemlje iglo za iglo in približuje ušesni konec vrtoglavemu kamnu. »Zdaj so gotove, lahko jih spravimo v zavoje,« je rekla deklica in jela šteti in sortirati. Po dvanajst in dvanajst jih je vlagala v mehke črne liste in zdaj so imele mir. »Vendar je prišel tudi za nas mir po dolgem boju,« so si šepetale šivanke, ko so ležale prvo noč v prodajalnici nekega po-zamentnika (pasarja, trakarja). »Vaš mir utegne imeti kratke noge kakor laž,« pripomni lesni predal, v katerem .‘o bile šivanke nastanjene. »Mogoče morate že jutri na delo v službi človekovi.« Po »Dos neue Universum«, 31. letnik. NAŠA PESEM. DR. I. PREGELJ. Bog ohrani, Bog blagoslovi, r.aših Najvišjih sveti spomin! Bog ohrani, Bog blagoslovi brate Slovence, sestre Slovenke, Bog ohrani, Bog blagoslovi, naše sveto slovensko ime! v robstvu bedne, bedne v svobodi: našo zemljo, naše nebo, sveto je naše slovensko gorje. naših Velikih vedre zibeli, naših Večjih tihe gornile, KRALJU MOJA PESEM. ANTON VODNIK. Iz srca mojega vre lepa pesem ... pravim: Kralju moja pesem! Psalm XLIV. ,/ Kakor s svetiljko si raztopil senco naše žalosti... Tvoj smehljaj je ranil moje ustnice kakor ustnice ženinove, ko mu nevesta zbegana dahne svoj sladki da ... Tvoj smehljaj je cvetje na mojih ustnicah!... Bolj kakor po Tvojem vinu je žejalo moje dlani po zvokih dragega kamenja in po črnem valovju dekliških las, dokler mi ni zazvenela na ustnicah čaša Tvojega imena! V jutranji in večerni rosi stojimo pred cvetočo ograjo Tvojega vrta ... Gospod, Ti si pesem iz zvokov naših piščali, Ti si nevesta, kateri prepevamo svojo ljubavno pesem: 0, grenko je nevesti v nočeh pričakovanja ... Tvoji lasjč so postali težki kakor kamen ... Tvoje rokč so kakor utrujene ptice ... A Tvoja pesem je kakor ognjeno cvetje .., kakor dišave v laseh neveste, ki brenka pred ženinom! O, sladka je Tvoja svatbena pesem!... Ah, in vedno slajSa je Tvoja pesem ... Poje kakor pomlad, ko se cvetlice in zvezde ožive ... in vetrovi in studenci po vsej zemlji!... . IBIGS2ZE3TIBI MATERINA LJUBEZEN. t 1. JERETINA. Ko je odhajal s fanti iz vasi na okrašenih vozeh bkoz vipavsko dolino v Karpate, je mati točila solzd. Ko nikoli poročila o njem ni dobila, je mati točila solzč. In zdaj se je mati begunka vrnila domov. Ko je v gorici za hišo kopala zemlj6 za trto nov6 in našla svetinjico z njegovim imenom in bele kosti, je mati stočila zadnje solze. irvs/v^vj) C P c, Ro© c B ° I O Ž U Prijatelju in tovarišu Jožetu Žibertu. (Umrl na Suhi pri Predosljih na Veliki Šmaren 1921.) Lepo jutro je bilo na dan Marijinega Vnebovzetja in solnčno in zvonovi so zvonili za praznik. V tem prazničnem zvonjenju sem hitel na Brezje mimo Tvoje vasi — izza smrečja je pogledava! rdeči stolp — in tudi od tam je zvonilo. »0, Joža, da vidiš moje zdravjel Kot jutro praznično... kot zvonjenje cerkva! — Pol Ti ga dam, Joža: pol rdečice z lic, pol ognja z oči, z mojih črnih oči... Joža, moj pozdrav! -------— « Konj je tekel veseleje ... veseleje ... Mimo nas so drhtele poltiho romarske pesmi — (o, kakor opojne pesmi očiščenih, pomlajenih duš o Roži Mariji!) — mene pa je prevzelo čudo čudo in v žalostnih obrisih sem Te gledal:... majhna soba, bele blazine in na njih Ti... Iz oči Ti je gorelo kot gori le pesniku in preroku v najsvetejšem trenutku, ko gleda iz riaših ravnin, pustih in čemernih, v deželo be-gotnih duš; in Tvoj obraz — suh in spačen v bolezni — je bil nedeljski, skoro že prazničen, obdan z gloriolo daljnih, daljnih zvonjenj ------- Tedaj si se dvignil; začutil si še svojo moč, tisto mlado moč, s katero si tako trdo stopal po dolgih, katakombastih koridorjih včldke hiše ... razprostrl si roke in napel mišice kot včasih, ko si vriskal v moči in bi se pestil z vsemi: z napetimi prsi bi se zagnal naprej in ga podrl. . . kogarkoli; dvignil si se z belih blazin: »Na Brezje grem, mama... Saj imam moč! ... Glejte roke!... Na Brezje bi šel — —« alii plašno so zazrle Tvoje oči, že globoko v votlinah; ustrašil si se svojih koščenih rok, izsušenih; prestrašil morda svojega ubitega glasu in upadlih prsi, ki so bile nekdaj napete in izdihavale le moč — moč: — pa si omahnil v carstvo prazničnih sanj. Trudne so bile moje misli in žalostne, da nisem opazil, kako se je zameglilo, da mi je kapalo iz megU na obraz ... v srce ... v dušo ... In ko sem se vračal domov, je od vas zvonilo, pa sem še vedno mislil, da zvoni prazniku, da potrkava Vnebovzetju — »Mrliču zvoni« — je vzdihnil nekdo poltiho na cesti. In nisem mislil, da zvoni Tebi, Joža, ki sem Te pozdravljal: »Joža, da si mi zdrav!... Ali ne vidiš tistih Tvojih najmlajših, ki si jim vež-bal moč? — Tisti bodo jokali in omahnile jim bodo roke v žalosti — Joža, radi njih bodi zdrav .. . Ali ne misliš na nas, ki smo skupaj preživeli mladost v tisti veliki hiši, ko so Tvoji trdi koraki udarjali ob tlak in smo koj vedeli: Joža gre, naš Joža! — Ali ne misliš na nas? ...« Nič nisi mislil na nas, Joža! Saj nisi mislil na mamo, ki je jokala ob Tebi; saj nisi mislil niti na očeta, ki je stal potrt ob postelji in Ti zrl v oči; saj nisi mislil niti na brate, ki sem t Jože Zibert. jim še zadnjič izročal pozdrave zate; saj nisi mislil niti na sestro, ki si jo tako ljubil... Joža, zakaj nisi mislil na nas? Zakaj nam nisi nič dal od svojih moči: le pokazal si nam pot, pa si odstopil in se zasmejal: Jaz grem ... Joža, zakaj si šel? ... Ali si šel na Brezje? Res, lep dan si si zbral: dan Vnebovzetja. Jaz pa sem se vračal z Brezij, pa Te nisem srečal, Joža .. . Debeljak Tine. Vzor katoliškega dijaka. 13. avgusta 1621. leta, dva dni pred praznikom Marijinega Vnebovzetja, je ležal 22 letni mladenič na bolniški postelji. V roki križ, pravilo Družbe Jezusove in rožni venec. Ves je bil izmučen, ker vso noč ni zatisnil očesa. Slabost in utrujenost se mu je brala na obrazu, a žalosten in otožen ni bil. Ko ga je pred par dnevi brat-bolniški strežnik z velikim strahom in zelo obzirnimi besedami opozoril, da je bolezen nevarna, se je bolnik razveselil in same hvaležnosti za to novico brata objel. »Hvala, tisočkrat hvala za to preveselo vest!« S smehljajem na obrazu, z imeni Jezus, Marija na ustnicah je zaspal v Gospodu sv. Ivan Berch-mans. 13. marca 1599. 1. je bil rojen v belgijskem mestecu Diestu. Njegovi revni a globokoverni starši so ga le s težavo poslali v šolo. Že v zgodnji mladosti je gojil srčno željo, da bi mogel postati duhovnik. Najprej je študiral v zaviodu »Naše ljube Gospe«, kjer je bil vedno med prvimi. Pozneje ga je vzel za svojega služabnika kanonik Froidmont v Mecheln. Preostajalo mu je še toliko časa, da je svoje nauke nadaljeval. Tudi tukaj je bil zvest služabnik, vzor dijak pa kreposten mladenič1. Ko je bil star 17 let, je vstopil v Družbo Jezusovo.. Njegovi starši s tem niso bili zadovoljni, a vedel je, da je pri izbiri poklica treba Boga bolj poslušati kot ljudi. Kot novinec jezuitskega reda je še bolj skrbel za pro-speh svojih čednosti. Prvih mest ni ljubil, kot skromen redovnik je bil zadovoljen z vsem. Do svojih tovarišev je bil obziren, v občevanju z njimi vesel in ljubezniv. Vsako besedo je skrbno pretehtal, da bi le koga ne razžalil. Bil je bolj šibke postave, a imel je tem močnejšo voljo. Bil je po naravi jako nadarjen in prav dober dialektik. Njegovi tovariši so se zelo veselili, kadar so izvedeli, da bo nastopil pri javnih disputacijah Ivan Berch-Jnans. Ne kot dijak ne kot novinec D. J. ni veliko bolehal. Poleti, 1621. leta pa je nenadoma obolel. Spočetka na njegovo bolezen niso obračali posebne pozornosti pa bolezen se je slabšala in slabšala in 13. avgusta zjutraj se je preselil mladi Ivan k svoji materi. Lansko leto je torej minilo 300 let, odkar ie umrl naš Ivan, mlad po letih, a zrel po življenju. V njegovem življenju ni nič izrednega, nič Posebnega, nikake odbijajočp strogosti. Prav zvesto je izpolnjeval stanovske dolžnosti, srčno ljubil Boga in Marijo — bil je zvest član Manjine kongregacije — pa ne le v besedah U|npak v dejanju in to ga je posvetilo. Nekaj posebno prikupljivega je pri njem lista odkrita živahnost, veselost, katero tako ljubimo pri mladih ljudeh. Mlad fant mora biti vesel, in če je mlad svetnik, mora biti dvakrat vesel. Čemernost, otožnost ni znamenje svetosti. In silno napačno si predstavljajo svetnike oni, ki mislijiš-njegov nečak, »toliko večja se mu je zdela njegova moč in na vse dvome glede poslanka sveta, kakor ga uči Mczes, bi bil odgovarjal preprosto z besedami apostola: »Ali je za Boga kaka reč prevelika?« —ng— Fr. Vil. Foerster: Stezosledec. Če govorim o stezosledcih, se gotovo vsi domislite junaškega »stezosledca« v Cooper-jevih' povestih, ki je izsledil pot tudi v najbolj nepristopno divjino. Ali pa mislite na tiste belokože naselnike, ki so si vsak korak posebej utirali pot v pragozd. Ali pa imate v v mislih drzne može, ki so kakor Kolumb odpirali kulturi in znanosti nove svetove, ki so vztrajali na svojem samotnem pohodu, dokler nisio prepričala sveta, da so imeli prav. Ali pa vam prihajajo na misel razislkovalci temno temne Azije ali Nansen, ki je posvetil v grozote večnega ledu in polarne noči. — Jaz bi vam pa danes rad povedal o dveh prav skromnih stezosledcih. Živela je dek'ica, ki je zelo rada potovala po hiši na odkritja. Nekoč, ko staršev ni bilo doma, je zašla tudi v podstrešno sobo strežnic. Temačna, mrka čumnata jo je navdala z 1 James Fenimore Cooper (izgov. džcimz kupžr) je eden prvih ameriških pisateljev. Živel je v letih 1789—1851 in največ pisal od 1820 dalje. Svoj čas ®o bila njegova dela sila priljubljena in cenjena, dojemljivo je, kar nam o tem poroča izumitelj električnega brzojava Morse (1. 1833): »Po vseh evropskih mestih, ki sem jih obiskal, sem našel v prvih krstah izložbenih oken Cooperjeva dela. Kakor hitro mu poteče delo izpod peresa, sc tiska v 34 ■nestih. Ameriški potniki so jih videli v turškem in Perzijskem jeziku v Carigradu, Egiptu, Jeruzalemu, Jspahanu.« (Kcllcncr, Gesch. d. nordam. Lit., 1.) — 'udi Slovencem je dobro znan njegov največji junak Natanael Bumpo iz njegovih najboljših povesti Strelec, Poslednji Mehikanec, Stezosledec, Naseljenci, Na preriji. Prestavljen je tudi The Spy (Vohun). grozo. Opazila je, da na stenah ni ne ene slike. Hitela je nazaj v svojo sobo, vzela dve mali lepi sličici in ju obesila v sobo strežnic. — Glejte, ta mala je bila tudi stezosledka, kajti našla je pot do srčne ljubeznivosti, na kakšno ni dotlej še nihče mislil, niti njeni lastni starši ne. Sploh ne smete misliti, da je srčna ljubeznivost dežela, kjer je že vse raziskano, kjer naj bi se samo učili, kar so že davno pred nami drugi odkrili. Prav nasprotno: razsežna neraziskana dežela je še, kjer jc obdelan komaj skrajni pas ob obali, dočim je v notranjosti še vse temno in neobljudeno. Vsak izmed vas lahko odkrije nov svet — in ni mu treba v to ne bojnih ladij, ne prelivanja krvi, ampak le majčkine misleče dušice. In še o drugem stezosledcu bi vam rad povedal. Deček se je hudo sprl s svojim prijateljem in po hudem prepiru je dobil od njega zaušnico. Jezen gr*e domov in mu za drugi dan priseže maščevanje. Ko pa je sedel v sobi in mrko bulil preko sosednih streh, tedaj mu šine v glavo misel: kaj, ko bi se poravnal z njim in bi krivdo nase vzel? A kaj poreko k temu moji tovariši? Smejali se mi bodo in mi nagajali s strahopetcem. Toda, ali ni še hujša strahopetnost, ko bi iz strahu pred njih posmehom ne naredil, kar bi rad? — In glejte! Vstal je ter se res odpravil na pot v tujo, temno deželo velikodušnosti, kjer ni vedel, kako se mu bo godilo. Srce mu je bilo, kakor bije velikim raziskovalcem. Skoči navzgor po stopnicah ,do prijateljeve sobe, potrka, še enkrat ,globotko zasope ter reče začudenemu; prijatelju: »Morda se čudiš, da prihajam. Vendar prerad bi te prosil, da mi oprostiš, ko sem te tako grdo razdražil, da si me udaril.« Prijatelj je ob teh besedah ves zmeden jecljal: »Saj sem bdi jaz kriv, ne zameri mi.-< Trenutek na to je bilo v sobi vse tiho in oba sta se v zadregi spogledovala, kakor da ju je sram, da sta našla boljšo pot ko pretep in kujanje. Potem sta si segla v roke in se skupaj igrala ter si ogledovala knjige z občutki, kakor da sta pravkar doživela nekaj velikega Stezosledec pa se je zvečer vesel v srcu vrnil domov in rad verjamem, da mu je bilo pri srcu, Jkakor Stanleyu, 'ko je končno našel pot skozi temni del sveta. (Lebenskunde.) —š— K večnemu cilju — domov! Ne bodi popotnik, ki mora skozi noč in snežni metež iskati dom ter je tako nespameten, da obleži ob potil Kako reže burja, kako se ga tesno objemlje mraz, kako ga kličejo vabljivi glasovi k počitku! Če se vda vabljenju — nikoli ne bo prišel domov. Pokonci — vzdrami se! Ne obotavljaj se! Misli na biser, ki ga nosiš s seboj! Tisti, ki te vabijo, ga bodo ukradli, če te premamijo in zaspiš! Biser je tvoja duša; domov ga moraš prinesti, k večnemu Bogu! (Dr. I. Klug, Die ewigen Dinge. Str. 6/7.) Število ljudi na zemlji. »Glasnik Geografskega d r u - š t v a« v Belgradu (6. zvezek) priobčuje sta- tistične podatke po švedskem letopisu »Sta- tistik Arsbok for Sverige 1921« o številu ljudi na zemlji. I. Evropa (v oktobru 1920): Površina Prebiv. v v km-’ 1000 Švedska 448.278 5.880 Norveška 322,909 2.640 Danska 44.318 3.250 Islandija 104.785 93 Finska 377.426 3.350 Vel. Britanija z Irsko . 314.795 48.000 Holandija 34.186 6.880 Luksemburška .... 2.586 270 Belgija 30.440 7.700 Nemčija 472.423 61.000 Saarsko ozemlje . . . 1.924 658 Gdansko (svob. mesto) . 1.850 357 Memel (svob. mesto) . 2.800 140 Avstrijska republika 81.879 6.413 Liechtenstein .... 159 12 Švica 41.298 4.100 Francoska 550.986 38.000 Mčnako 21 20 Italija 310.776 39.000 San Marino 59 12 Andora 453 5 Španska (s Kan. otoki) . 505.197 21.700 Portugalska (z Azori in Madejro) 91 948 6.500 Estonska 67.750 1.750 Letonska 64.856 1.628 Litavska (ni urejena) . — — Poljska 360.000 27.000 Rusija (ni urejena) . . — — Ukrajina (ni urejena) . — — Češkoslovaška .... 141.632 13.700 Ogrska 92.500 8.200 Rumunska 292.000 15.400 Kraljevina SHS1 . • . 252.000 11.725 Albanija 28.000 800 Grška 150.884 5.600 Bolgarska 87.445 3.900 Turčija (ni urejena) . . — — Vsa Evropa: 9,968.584 464.225 1 Po novih statističnih podatkih iz 1. 1921. II. Azija: Površina Prebiv. v v km2 1000 Britanske kolonije . . 5,324.292 324.910 Holandske kolonije . . 1.520.630 47.000 Francoske kolonije . . 803.568 17.267 Portugalske kolonije . . 22.806 980 Ruske kolonije . . . 17,414.167 36.326 Kolonije Zed. drž. S. A. . 296.310 9.000 Japonska 674.233 80.200 Kitajska 11,138.900 320.650 Siam 600.000 8.928 Nepal 140.000 5.639 Afganistan 558.000 6.381 Perzija 1,645.000 9.000 Oman 212.000 500 Ostale zemlje . . . , 4,126.314 20.000 Vsa Azija: 44,476.220 886.781 (Konec.) Mladim Francozom. Da spoznaš še bolj, kako malo si v francoščini odgovarjata pravopis in izgovor, poišči vse besede, ki jim odgovarja sledeči izgovor: sa, per, ser, par. Vsakemu teh izgovorov odgovarja več različnih besed in še več različnih oblik iste besede. Znaki so isti, kakor v prvi številki. Rešitev v prihodnji številki. Rešitev francoske naloge v št. 1.—2.: 1. 11 est enorme et m’embete. 2. II est enormement bete. 3. II est tenor mais m'embete. 4. II est tenor meme en bete. Tiskovne pomote v »Mentorju«, V prvi Številki »Mentorja« so sc urinile sledeča tiskovne napake: Str. 12 beri v levem stolpcu v 8. vrsti od spodaj mesto: gorske vode: gorskega jezera. Str. 13 beri v de«nem stolpcu v 9. vrsti od spodaj mesto: ulici: slici. Str. 14 beri v desnem stolpcu v 3. vrsti od zgoraj mesto: prsten: pristen. Str. 15 beri v levem stolpcu v 19. vrsti od zgoraj: med: pred. I. Industrija usnja. j/m JHOUS' d.d.p^H C. POLLAK tovarne usnja in usnjatih izdelkov Kranj, Miniha, Ljubljana. Centralna pisarna: Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 68. Telefon 5Z8. II. Industrija usnjatih izdelkov. mmm Vozne karte za vse vlake Južne železnice kakor tudi za vse proge v Avstriji i. dr. Vozne karte za spanje v vagonih. Cie. int.-le des Wagons-lits et des grands express Europeens. Prodaja nekaj dni vnaprej. Predprodaja voznih kart Ljubljana. Dunajska c.3l Brzojavke: Wagolits, Ljubljana. Telefon inter-urban 106. Vsa pojasnila, ki se tičejo potovanja in odhoda vlakov, brezplačno. Papirna industrija in knjigoveznica A. laneliC Ljubllana riorljansha ulica 14 Izdelovanje šolskih zvezkov in poslovnih knjig. • m • Na/cenejši in i p $ najboljši kvas a c dobite pri k h Prvi jugoslovanski • s & tvornici drož i Marija Volk-Košmerl i i | Ljubljana. | 1 1 JlVanufa¥urna frgot>ina Sl. Peterca pri (Ežmanu £jubljana priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega češkega blaga za gospode in dame po najnižjih cenah. @== Emeran Stoklas 5u. Andraž u fiatozah pri Ptuju priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih štajerskih vin, zlasti pristna, garantirana mašna vina. Postrežba poštena, točna. Cene zmerne. 77 STORA“ Št. Vid nad Ljubljano '1 Jugoslavija | Tvornica za vezene zastore, bonfams in pregrinjala - od preproste do najfinejše vrste v vseh slogih. - Zavese za kavarne, gledališke portijere. zastori za hotele. - Poseben oddelek za fine ročne čipke. * »»»• to»«ni j» otvorjan tudi oddalak » iuin Clph* u carin« rofn. In ttrojn. dala. atamlna In tulja. Knjigoveznica Kat. tisk. društva :: v Ljubljani :: se priporoča v izvršitev vsakovrstnih knjigoveških del. Solidno delo. — Zmerne cene. Knjižnicam znaten popust. □ D D D 0 D [] □ n D o □□nn^nnnnnnnnnnnn rpip.p ■<> o ooo :. o :o