Političen list za slovenski narod.
F« polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejemau velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta
I gid., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2,11., 28.
Naznanila (inseratH se sprejemajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrednifitvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne.
231.
V Ljubljani, v torek 8. oktobra 1889.
Letnili X7VII.
Kazaške družbo.
Z dežele prejeli smo nastopni dopis te-le vsebine :
V sobotni štev. Vašega čislanega lista čital sem med domačimi vestmi i to o postopanji nepoštenih, brezvestnih agentov. To mi je bilo povod, da Vam objavim svojo zadevo glede zavarovanja na življenje pri neki zavarovalnici „P."
Zavarovan sem pri družbi pričenši z dnem i. maja 1868. 1. (vštevši). Leta 1888 dne 1. maja dospela je za plačitev zadnja vloga (na leto po 40 gl.) Izplačivni obrok ima biti vsled pogodbe 1. januarija 1890. leta.
Pač je umevno moje veselje, ko sem vposlal poslednjo vlogo in se je bližalo leto izplačnega obroka; toda hkrati jelo se je veselje moje in nadeja nekoliko ohlajati: imenje družbe „P." prevzela
je družba---in dalje--pred pol letom
vozil se je (kar je meni znano) po sosednih okrajih „neki velik gospod', imajoč vse možne dokumente od družbe . . ., ki je pravil, da je pooblaščen ponuditi zavarovancem pobotanje, toda slednje ni obse-zalo ni polovice vlog brez obrestij.
Moj v Gospodu umrli oče je odklonil tako poravnanje, češ, da bode počakal na izplačni rok. Pred tremi tedni, kakor sem čul, potikal se je zopet nekov agent v okrajih C. in T., ponujajoč nekemu posestniku, menim da 100 gl. več, kar pa ta ni vsprejel. Prosim torej, da mi izvolite odgovoriti v Vašem čisl. listu :
1.	Obstoji li še družba „P....." ?
2.	Je li opravičen strah, da morem zgubiti vso vpisano svoto, vkupe 840 gl. ?
3 Ko bi se mi tako poravnanje slučajno ponudilo, ali naj je vsprejmem — ali potrpežljivo čakam — v radostni nadeji dne 1. januvarija 1. 1890?
Na to odgovarjamo to-le:
Jednoč se sestanejo: volk, lesica, kunja, podlasica, jazbec, dihur, jastreb, čuk, krokar in slična sodrga; po kratkem pozdravu izpregovori volk: Ce-stiti gospodje in gospe. Na vaših vpadenih obličjih
vidim, da imate neskončen glad. Čemu bi neki tajil, jaz ga imam tudi. Nastali so za uas hudi časi. Lovcev in psov je cele tolpe. Največ nam škodujejo še te vražje puške z.idovke, iz kojih prah in zrna neprestano srše med uas. Usojal sem se torej, povabiti vas le-sem v posvetovanje: vprašam vas, bi ne bilo bolje, ko bi se mi nekam za morje, n. pr. v Brazilijo izselili ?
Vspne se po konci zviti lesjak in prifrknivši si brke jame: Saj vendar nismo prismojeni! Pri polnih koritih sedite in ne veste zajemati iz njih. Kaj radi bi videli, da bi se vam osli, ovce, gosi, kure in ves ta drobiž kar slepo drvili pod noge. Znati si morate svetovati. Da pa pokažem zopet svojo starodavno premetenost, predlagam torej: Založimo zavarovalnico na življanje za te živalice, katere si je omilil vladar sveta — človek in jim postavil poleg svojih bivališč ugodna zavetišča.
Vsi navzoči so kar strmeli. Jazbec pa ves razburjen de lesjaku: Blazniš li? Mi bi radi te neumne živali požirali, ti nam pa svetuješ, naj jim zavarujemo življenje.
—	Vidim — smeji se lesjak — da vam je glad zmedel možgane. Vi ne veste, da živimo v dobi, v koji se mora tisto ravuo nasprotno storiti, kar se obljubi? Predlagam: Zavarujmo živali, v istini je bomo pa požirali. Ustanovimo nekoliko zavarovalnic in dajmo jim taka imena, kojih ne umejo te ovce, kure itd.; česar se ne razumi, to še najbolj vleče in vabi.
Vse ujede občudujejo lesjakovo spretnost, na to so pa osnovali družbo. Najprej so bili vsi prisotni izvoljeni v upravni svet, volk pa predsednikom. Nekateri so sicer zahtevali, da bi bil predsednik lesjak, ker je vse to predlagal, toda obračajoč oči de s farizejsko skromnostjo: Gospoda moja ! Zadovoljen sem, ako me izvolite — pravnim zastopnikom ali ekseku-torjem vseh zavarovalnic.
Jednoglasno sprejeto z odobravanjem
—	Gospoda 1 prosim še besede — oglasi se lesjak. Da bi pa naši zavarovalni zavodi ugodno prospevali, neobhodno treba najeti mnogo zasledo-
valcev, ki naj bi prehodili vse kraje in nam podili vkupe. Za to so najbolj sposobni psi in med njimi v prvi vrsti — pudli. Ti bodo tekali v kmetska bivališča, ugaujali ondi burke, poskakovali, prekopice-vali se in lizali kuretino in drobiž. Hvalisali jim bodo slednjega kot angeljčke, in da stariši najbolje store srečne otroke, ako jim z neznatnimi vlogami osigurajo blestečo bodočnost. Tak pudelček pa mora imeti namazan jezik kakor sedemkrat nabrušen nož, in umeti mora iz jalove krave pričarati teleta in s suhega leščevja lešnike.
V ta namen bodem spisal za pudle posebno navodilo, kako imajo po deželi mamiti naše gospodinje in majke, kako imajo hvalisati njih otročičke — hočem reči angeljčke, pa tudi očke, da ne bodo vedeli, pri čem da so. čem spretneje bodo postopali pudelčki, tem bolje se bode godilo nam.
Kako se je vse to potem vršilo, to nam opisuje napominani dopis. Mi pa še to dostavljamo:
Volk kot predsednik postal je za nekoliko let velik bogataš. Na Dunaji, v Gradci ali pa v Pragi ima blizu kacega parka lepo palačo. Lesjak, kot pravni zastopnik in eksekutor ima kopico prostornih hiš, od kojih dobiva veliko stanarine in v desetih letih imel jih bode še več. Drugi členi upravniškega sveta so tudi primerno odebelili, samo ta uboga žival po deželi vedno bolj hujša.
S časoma se pa dogaja, da pudelčki — da se izrazimo parafrazno — to prepudlujejo, in višje
v opravilnem svetu se v svoji samogoltnosti preveč globoko zagrizejo v žepe zavarovancev, potem pa nastane nekaj, kar nazivljejo — slana. Družba torej zmrzne ali pa zgine s pozorišča — istotako ko ti „kazaki" — tako nazivljejo namreč Duuajčani sleparske igralce — ki zginejo h krati od mize; razloček je samo ta, da prostega kazaka primejo policija in orožniki, tem pa, ki bivajo po palačah, skoro ni moči priti do živega, kajti oni imajo kaj zviliano napeljano, iu sicer tako-le: Da bi jim opeharjen ubog kmet ne delal hrupa in tem kazakom pri policiji in sodišču ne prouzročeval sramote, nastavijo mesto sebe nekoga druzega, ki jim tako-le govori:
LISTEK.
Pisma iz Italije.
x.
Popoludau je bil odločen za baziliko sv. Frančiška. Peš smo udarili od sv. Damijana do nje. Med potjo smo imeli priliko ogledati si mesto Asisi. Po pravici rečeno, je to mesto res seralinsko; povsod gleda revščina skozi duri. Vidijo se sledovi nekdanje slave, a danes je marsikatera nekdaj imenitna hiša razdrta, zapuščena. Kako naj bi pa tudi ljudje bogateli ? Trtja tukaj bolj malo, olje edini pridelek, ki gre med svet, in čo se ta ne sponese, kaj potem? Kupčije tam ni, tovarn nobenih. Tujci, ti še prineso kak groš, pa jih tudi osmukajo. Trije Poljci so plačali za dve noči in en dan dvainosemdeset frankov. Upam, da so jim za ta denar tudi dali kaj jesti.
Premišljevaje torej asiško revščino, pridemo na trg sv. Frančiška. Arkade vodijo k cerkvi. Pa kaj rečem k cerkvi? Tu so tri cerkve, ena vrh druge. Najnižja je kripta, v kateri se hrani telo svetnikovo; «rednja je cerkev, v kateri se vrši navadna služba
božja; tretja je pa najlepša, a ne sme se v nji opravljati služba božja. Cerkev oskrbljujejo oo. kon-ventuali, ali, — kakor jih pri uas imenujejo, — minoriti. Eden, Nemec, nas blage volje spremlja po svetiščih. Najprej gremo v zakristijo, kjer so shranjene nekatere svetinje: blagoslov, kateri je pisal z lastno roko sv. Frančišek in ga govoril nad bratom Leonom; ostanki prtov, v katere je bilo zavito t9lo svetnika; velum preblažene Device Marije.
Srednja cerkev je nizka, temna. Njen najlepši kras so slike, ki jih je naredil slavnoznani Giotto. Seveda, da so že zelo stare in se semtertja že malo poznajo; vendar tudi na teh ostankih se pozm'i moj-sterska roka zlasti glede obrazov.
V spodnjo cerkev se pride po stopnjicah. Tu leži telo sv. Frančiška. Leta 1822 je bil papež Pij VIL zapovedal iskati telo sv. Frančiška. Po dolgem, menda štiridesetdnevnem iskanji ga vendar najdejo; in ko je bilo uradno dokazano, da je to resnično Frančiškovo telo, zaprli so zopet krsto in sedaj se ne sme več odpreti brez papeževega privoljenja. Našli so pa telo celo; a ko so krsto premikali, razsulo se je. Trudapolno je moralo biti to iskanje, kajti bile so samo skale, prsti nič. Seveda so zdaj obdane z dragim marmorjem, a skozi od-
prtine se vidijo. Sedanji sv. Oče je skušal kot nadškof povspeti se vrh krste, a padel je doli. Zatorej se sedaj nikdo ne upa preveč radovedno se vspe-njati do krste. Vse naše rožnevence smo navezali na dolgo palico in se ž njimi dotaknili groba našega slavnega očaka, potem pa pokleknili in v goreči molitvi priporočili zopet sebe in vse naše drage mogočni priprošnji Frančiškovi.
Gorenja cerkev je zidana v čistem gotiškem slogu. Ima v oknih izvrstno slikana stekla, po cerkvi pa so Giottove slike iz življenja sv. Frančiška. Zakaj je ta eerkev zapuščena, sam prav ne vem, vendar je kriv vsega menda magistrat asiški. Bile so dolge tožbe. Vse te stvari so vzrok, da vtis tega svetišča ni bil tako ugoden, kakor smo pričakovali. Kaj ne, ljubi Slovenci, ko bi mi imeli prečastito telo sv. Frančiška v naši deželi, gotovo bi ga lepo shranili in za svetišče bolj skrbeli.
Zvečer smo bili zopet pri sv. Damijanu. Naj omenim, da se Italijanom nemški jezik jako trd zdi. Govorili smo namreč z Holandeži nemški. Neki klerik, ki nas je prej ta dan po svetiščih vodil in jih nam laški razlagal, ni se mogel zdržati smeha, ko smo si potem razlago nemški tolmačili. Posebno goltniki so mu delali veselje. Zatorej smo ga vedno
Prosim, prijatelji, prevzel stin sicer ta „kšett" f>o teh kazakih — za koliko, to seveda on ne pove — (treba dobro uvažati, da zaman nihče ne prevzame take kazaške dediščine) — toda nekoliko morate odjenjati, n. pr. polovico.
In zdaj naj si tolmači oba vprašanja pisatelj
lista sam. Mi samo to omenjamo, da „P....."
več ril {ned živimi. Na drugo vprašarije odgovarjamo: Vse svote ne bodete izgubili, veiidar pa morate nekoliko odjenjati, vrhu tega pa zapretiti, da bote njih kazaške čine objavili polnim jmenorii. In na tretje vprašanje pa pravimo, da je vselej boljše skrčeno in jalovo pobotanje, nego draga in dolga pravda.
Mi smo ¡zborno poučeni o vseh teh kazaških činih nekih zavarovalnic, to nam že sme verjeti asekurančni svet. V najbližji dobi bode izginola s pozorišča zopet jedna kozaška družba ter nastavila mestu sebe druzega kazaka. K sreči za slovenske kroge, da nijedne ni med njimi domače, temveč so vse — tuje, neslo vanske!
Slovenska duhovščina bode pa najbolje nstregla žepom svojih ovčic, ako bode vsacega svarila pred takimi kazaki, kar moči najtemeljiteje.
Pastirski list
2irevzvišenega knezoškofa ljubljanskega.
Jakob, po usmiljenju božjem in apostolskega sedeža milosti knezoškof ljubljanski,
vsem vernim svoje škofije pozdrav in blagoslov od Gospoda in Izveličarja Jezusa Kristusa!
Od nekdaj, dragi moji, ste kazali najiskrenejše sočutje s stanjem sv. Očeta. Spominjam na Pija IX. preblazega spomina; na Leona XIII., našega sedanjega, slavno vladajočega papeža, in na lepe dokaze ljubezni iu udanosti, katere ste jim dajali o vsaki priliki. Naj je bilo veselje ali žalost, vsikdar je odmevalo v vaših srcih.
Zato smem upati, da bode tudi dogodek, ki se je vršil letošnji binkoštni praznik v Rimu in s katerim se je grozovito sramotila in zasmehovala katoliška cerkev in njen poglavar, vzbudil vaše sočutje za njega ter vas vzpodbujal toliko tesneje oklepati se Boga in njegove cerkve.
Binkoštno nedeljo t. 1. so si izbrali namreč za odkritje nekega spomenika, ki ga je hotelo sovraštvo do Boga postaviti jednemu najhujših cerkvenih sovražnikov v središči katoliškega sveta, v Rimu. Poveličevali so odpadnika, ki se je izneveril svojim redovnim obljubam, izneveril duhovniškemu stanu, slednjič zatajil celo krščanstvo; proslavljali so bogo-tajca in razuzdanca.
Ta odpadnik se je imenoval Giordano Bruno ter jo bil porojen leta 1548 na Laškem. Njegovo življenje je prežalostno, da bi vam je obširneje opi-saval. Le jedno hočem omeniti. Kot dijak padel je v Neapolu v roke nekega prostoinišljaka, nekega takozvanega „razsvetljenca". Ta ga je pripravil ne le ob vero, ampak tudi ob krepost. Odtod izhaja njegova sprijenost, in to je bil vir njegovih kasnejših zmot, v katerih je zabredel tako daleč, da ni
dražili, naj izgovori „achtundachtzig". Ne bil bi spravil besede skupaj, da si mu obljubil tudi polente s slanikom.
Drugo jutro krog šestih odrinemo proti zadnjemu svetišču v Asisi — v Porcijunkule. To ime pomeni mali del, nekaj malega, ki je komu prišlo v delež. To cerkev je sv. Frančišek najbolj ljubil.
V nji se mu je Jezus prikazal z Marijo iu angeljci, v nji je Frančišek sprosil popolni odpustek. Ta cerkvica je popoluoma ohranjena, nad njo je pa pozidana velikanska bazilika z mogočno kupolo, pod katero se Porcijunkula kar zgubi. V tej cerkvici se mašuje. Je pa kmalu za njo še druga kapelica, v kateri je sv. Frančišek umrl, torej tudi imeniten spomin. Na vrtu se kaže trnje, po katerem se je valjal sv. Frančišek ob času hude skušnjave. Tista rastlina je vedno enaka, ne zraste više, kakor dve pedi od zemlje. Poleg bazilike je velikansk samostan, kjer se šolajo tudi kleriki iz Bosne in Erce-govine. — Vso je jako lepo, samo ljudij-romarjev je malo. Na Kranjskem je vse drugače.
Vzemimo slovo od Porcijunkule in Asisa, kajti piše se 20. septembra in drugi dan moramo biti v Rimu. „Os ter i a venti settembre", brali smo na neki hiši v Terentoli. Kaj pa je to? —
tajil ie temeljnih resnic krščanstva, ampak sploh vsako vero. Lahko si primeroma mislimo, kakega duiiá je bil Giordano Bruno, ako vemo, da so ga celó protestantovske cerkvene občine izključilo in izpahnile izmed sebe, dasi ga je družilo ž njimi enako besno sovraštvo proti papežu in cerkvi, in čeprav je bil eden najbolj navdušenih preslavljeval-cev Lutrovih. Saj je bil tudi on enak temu, odpadnik od feda, duhovenstva in cerkve. Iu takemu možu postavili so letos, binkoštno nedeljo, v Rimu Spomenik!
je škodi ji vejše in za javno nravnost pogub-Ijivejše stvari, kakor če se take časti skazujejo možem, ki niso imeli druge zasluge, kot sovraštvo proti veri iu trpko sovraštvo proti cerkvi; ali če veljajo možem, ki so veliki v tem, da so prelomili zvestobo do svojih zakonitih vladarjev, ter se jim je tudi posrečilo, še njihove podložne v to zapeljati; možem morebiti tudi, ki se niso v ničemur drugem odlikovali pred svojim narodom, kakor da so vzbujali njegove strasti, opevali mu v lepem, gladkem jeziku zapeljevanje nedolžnosti in hudobijo, ter z mamljivimi besedami ga zazibali v versko vuemar-nost, Če ne celó v golo nevero. Taka proslavljanja, ki se nekako redno ponavljajo zlasti od francoske prekucije sem in odkar vpliv prostozidarstva bolj narašča, ter se kažejo v tem, da se postavlja nekako z namenom cela vrsta spomenikov, so pravi pogin javne nravnosti. Ker se ne ozirajo na sodbo svete vere, iu tedaj ne na sodbo Boga, največjega sodnika čez človekovo dejanje iu nelianje, premotijo in popačijo tudi sodbo narodovo. Vsled tega ta nič več ne vpraša, kaj je tudi pred Bogom prav, in zato edino veliko iu zaslužno, resnično iu dobro lepo in plemenito, kaj je dolžnost in pravica; vidi le to, kar je svetu všeč, ter izgublja tako dan na dan bolj svoje versko iu nravno čustvo. Ali si je pa mogoče misliti večjo nesrečo za kak narod, kakor če se mu popačijo njegova verska iu uravna čutila?
Toda prav zaradi tega, ker so enaka preslav-ljanja tako mogočno sredstvo za zmedeuje narodove sodbe ter za kvarjenje njegovih verskih in nravnih idej, prav zato se jih prostozidarji, prostomišljaki in prekucuhi tako radi poslužujejo. Od tod Giordano Brunov spomenik v Rimu. Niso se pri tem menili za meniha kot meniha, ampak za odpadlega meniha; ne za duhovnika, marveč za duhovnika, ki je svojim cerkvenim predstojuikom in slednjič celó papežu samemu odpovedal pokorščino; ne za modrijana, ampak za nevernega modrijana; ne za spoštovanje božjih iu cerkvenih zapovedij, ampak za njihovo zaničevanje. Stari nauki prostozidarjev so, kateri naj bi se s tem spomenikom poveličevali : nezvestoba proti cerkvi, upor proti papežu, prosta vera in prosta morúla; z jedno besedo, oproščenje človeka od Boga in cerkve. Ta duh bi se moral v Giordana Bruna spomeniku nekako vtelesiti in zmeraj bolj širiti med ljudstvo.
Jako podučno je, da so si za odkritje tega spomenika ravno izbrali binkoštni praznik. Nič no pojasnjuje namenov prostozidarstva bolj, kot ta okoluost. Kateri pa so ti nameni? Namesto cerkve, ki se je začela binkoštni praznik, morala bi priti prosto-
Bilo je 20. septembra 1870, ko so Italijani s topovi predrli zid pri „Porta Pia" v Rimu, in ne zmeneč se za lastninsko pravico, šli v mesto iu ga zasedli. Od tistega časa se vsako leto pri imenovanih mestnih vratih obhaja spomin vhoda v Rim in sploh ta dan ni kaj dober zrak v Rimu. Vendar mi smo vsi sklenili ravno ta dan iti v Rim in v posest vzeti, če ne Rim, vsaj kolegij sv. Antona. Iu res, stoindvajset nas je prišlo tujih, ne vsi tisto uro, tudi ne isti dan, vendar v soboto zjutraj 21. septembra smo bili vsi tii. Pot iz Asisa v Rim nima kaj posebnega na sebi. Najlepši pogled je, kadar se prikaže sv. Petra kupola. Takrat vsakega katoličana srce hitreje bije, kajti tukaj je prestol Kristu sovega namestnika. To pa čuti le katoličan, ki ve, da „ubi Petrus, ibi ecclesia".
Torej v Rimu smo. Tu se hočemo najprej nekoliko odpočiti od zadnjih jako trudapolnih dnij, potem pa iti na popotovanje po večnem mestu. Najprej pa izpregovorim besedo o kolegiju sv. Antona. Prejmite, dragi rojaki, iz Rima najsrčnejša pozdravila!
V Rimu, dno 21. septembra.
zidarska loža; na mesio Kfistofcb, jjrotlklllllianstvo; na mesto duha božjega, duh peklenski, 881 zanikanja. Od tod klici: „smrt!" in „ob tla ž oj bi", ki so se čdli binkoštne dni po rimallh Uiiciin proti duhovnikom in redovnikom, kskoi- tudi proti propagandi, svetovnoznanemu zavodu za razširjauje katoliške vere. Žito pri sprevodu k novemu ipiheniku r8žun pbstozldii-Skih zastav tudi tftftg — groza spreletava človeka to povedati — v čast satanu! Zopet se je uresničila ob tej priliki beseda starčka Simeoni! pfri ditovanJU Kristusa v tempeljnu: „Ta
je poslaVljen......v znamenje, kateremu se bode
nasprotovalo" (Luk. 2. 34.). Iz nasprotovauja proti Kristusu, iz zatajeuja Kristusa in njegove svete cerkve nastal je spomenik Giordana Bruna; to nasprotovanje, to tajenje naj kaže, vzbuja in podpihuje; to je namen pri napravi tega spomenika! — Ko so se leta 1870 Rima polastili, rekli so v razglasu, ki so ga o tej priliki izdali, da so to storili v imenu vere; da bi varovali cerkev proti napadom prekucije, in da bi branili in zagotovili veljavo pa-peštva proti prekuciji. Vedenje odločilnih italijanskih krogov pri napravi že večkrat imenovanega spomenika in njihova naklonjenost temu početju nasproti pa zopet z novega dokazuje, da so svetno oblast papeževo zato uničili, da bi tem ložje pokopali tudi njegovo duhovno vlado in veljavo, če bi bilo mogoče.
Lahko si mislite, kako je bilo pač sv. Očetu pri srcu, videčemu toliko gnjusobo na svetem mestu. Sami nam razodenejo v slovesnem nagovoru, kateri so govorili dnč 30. junija v zboru kardinalov, ter ukazali ga razznauiti tudi vernim po celem svetu.*)
*) Dotični nagovor smo v našem listu objavili v štev. 154. in 155., dne 9. in 10. julija. Op. vred.
(Dalje sledi.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 8. oktobra. Notranje dežel«.
Govori se, da se bo državni zbor sešel dne 4. decembra, da bo rešil nekaj manjših predlog, po božičnih počitnicah pa bo pričel razprave o novem kazenskem zakoniku.
Včeraj so liberalni nemško češki poslanci na shodu v Pragi sklenili, da se tudi v bodoče ue bodo vdeleževali deželnozborskih obravnav, poleg tega so pa sprejeli resolucijo, ki popolnoma pritrjuje dopisu, kateri je poslal eksekutivui odbor čeških liberalnih Nemcev knezu Schonburgu. Po poročilih liberalnih iistov so bili vsi predlogi enoglasno sprejeti, vsi govori „burno odobravam", z eno besedo: češko-nemški liberalci so pri tem shodu kar plavali v sreči, zadovoljstvu in veselji bratske ljubezni.
„Bozener Zeitung" prijavlja nastopno vest: „Konservativni poslanci tirolski se bodo štiri dni pred otvorjenjem državnega zbora sešli h konferenciji. Ni ga upanja, da se to doseglo spora-zumljenje. Taaffeju se bo priporočalo, če hoče ohraniti večino, naj predloži šolski načrt, ki bo dovoljeval občinam, da si volijo po lastnem preudarku verske ali medverske šole. Za istinitost povedanega jamči le napominani list.
Ogerski državni primanjkljaj v proračunu za prihodnje leto bo znašal po mnenju zmerno-opozi-cijonalnega „Budap. Tagblatta" blizo 3 milijone, vendar bo pa z dopolnilnimi tirjatvami dosegel znesek petih milijonov. Kakor znauo, poročalo se je svoje dni, da bo liuančui minister Weckerle odstopil takoj potem, ko bo dosegel proračunsko ravnotežje. Kdaj bo tedaj izročil svoj portfelj nasledniku, ni še „prav natanko" določeno.
Y nanje države.
Zadeva o sestanku srbske kraljice Natalije z mladim kraljem Aleksandrom še vedno ni rešena. O stališči vlade nasproti temu kočljivemu vprašanju piše „Balk. Corr.": „Vladi kategorično v tom oziru zaukazujejo želje cele dežele in vladno (radikalne) stranke. Položaj cele Evrope je jako resen. Velika vprašanja so na dnevnem redu za vse narode iu tudi za Srbe in ostali balkanski svet. Naloge iu dolžnosti, ki izvirajo iz tega za vlado, tirjajo od nje veliko pozornost in delavnost. V tako resnih časih je umevno, da vsi politično misleči možje v Srbiji zahtevajo od vlade, naj z dvojno pozornostjo pazi lia to, da vse odstranjuje od dežele, kar neopravičeno razburja javno mnenje, izpodbuja politične spletke in daje novo hrano zoper narodne koristi naperjenim špekulacijam. Kolikor uespravljivejši se kaže spor inej visokima kraljevskima zakonskima, tem odločneje je dala vladna stranka spoznati, da sa mora srbska dežela odstraniti iz okrožja tega prepira; vlada je tedaj primorana, misliti na to, kako bi mogla tem željam ustreči." Tako piše napominani list, okoliščina pa, daje „Balk. Corr." Rusiji prijazna, daje tem večji pomen navedenim besedam, ker je jasno po tej izjavi, da Natalija ni prišla v Belgrad kot Ru&iji na-I klonjenft in Avstriji protivna kraljica, marveč le kot ! nesrečua mati Milanovega sina. Ravno zaradi tega
■pa mora vsakdo, kdor je osebno ne črti, priznati, da ima prav, če se ustavlja naredbam moža, ki jo je neopravičeno zavrgel kot soprogo ter iz Srbije pro-gual, sedaj pa sam ni več kralj srbski. Do mladega kralja nima nič več pravice, kakor Natalija. Pozabiti se pri tem nikdar ne sme, da se Nataliji ne more nobena politična pregreha očitati. Nejasni položaj v Belemgradu ne more več dolgo trajati. Regentje bodo kouečno prevideli, da ne morejo več staviti ovir mej mater in sina le zaradi tega, ker boče tako imeti — bivši kralj. Narod sam se bo oglasil k sodbi, razsodba pa, katero bo izrekel srbski narod, nikakor ne bo laskava za Milana.
Bruseljski „Nord" razpravlja enako ostalim evropskim listom bolgarsko vprašanje, seveda v ruskem smislu: „Če se z raznih strani svetuje Turčiji, naj prizna princa Ferdinanda za bolgarskega kneza in neodvisnost Bolgarije ter tako zagotovi sebi in Evropi mir in varnost, je to pač najboljše sredstvo, da se sedanja počasua evropska kriza pospeši. Turčiji se prigovarja, naj pretrga berolinsko pogodbo iu odpove varstvu javnega evropskega prava, s tem pa dotičniki le hočejo imeti, da bi šel bolni mož ob zlatem rogu po kostanj v žrjavico."
„Nat. Ztg." in „Post" oporekata vesti, da bo nemška vlada za vojne namene tirjala več sto milijonov, in sicer za brezdimui smodnik, in da bode Bismarck osobno zastopal v državnem zboru to tir-jatev. — Miuole dni se je v Hamburgu otvoril shod nemških lesnih obrtnikov. Predsednik tega društva se je predstavil Bismarcku, ki se je o splošnjem evropskem položaji izjavil nastopno: „Zunanji položaj je tako miroren. da smete brez vsakih skrbi pričeti svoje delo. Tako ni bilo vedno. Še v nedavnem času je Anglija omahovala, ali naj igra vlogo besnega bika ali pa mastnega, edino le preb%vljajočega vola. Danes se je že odločila in zatrditi Vam morem, da je mir zavarovan."
Predvčerajšnje ožje volitve v Franciji niso mnogo premenile zbornične oblike. Velika večina je na straui republikancev, in edina nada, katero morejo gojiti opozicijonalci, je ta, da bodo republikanci mej seboj nezložni. Vprašanje o ustavni reviziji je še vedno Eridino jabolko v tem oziru, vendar pa preteudeutje tudi od takih prepirov ne bodo imeli pozitivne koristi. Republikancev bo v prihodnji zbornici okrog 360, opoz cijoualcev pa 210. Republikanska stranka je pusebuo v Seine • departementu dosegla velike vspehe, kajti izvoljenih je bilo til 22 republikancev in 14 oaozicijoualcev. Kouservativci v Parizu samem niso niti z enim kandidatom prodrli ; propali so tukaj tudi prvaki boulangistiške stranke, kot Rochel'ort, Turquet in Andrieux. Temu se pa ne smemo čuditi, kajti po naravnih postavah je moral ravno v bližini onega aparata, ki ima svoj izvir v ministerstvu in kateremu namen je vladni pritisk, vspeh biti največji, boj zoper vladne kandidate najhujši. Boulanger ni nikjer kandidoval.
Unijonistiško-liberalni mr. Chamberlain je danes teden pri nekem shodu v Newcastle-u uaglašal, da namerava angleška vlada zemljiško vprašanje na Irskem v prihodnjem zasedanji konečno (?) rešiti. Menil je, da so bile zadnje dve leti izvršene vladne naredbe veliko bolj koristne, kakor vse od Gladstone-a nameravane ustavne premembe, iu vendar so prav kot nič v primeri z važnimi predlogi, katere se sme v prihodnjem zasedanji od vlade pričakovati.
Italija je dandanes v prav uezaslužuem položaji, da se države z vseh strani živahno pogajajo za njeno zavezništvo. „Fremdenbiatt". glasilo dunajske diplomacije, se sladko dobrika Crispiju, bivšemu vstajniku, možu, o katerem je še pred nekaterimi leti kot o garibaldijevcu iu bigamistu avstrijsko časopisje pisalo kakor o kaki grdobi. Duues seveda na njem poveličujejo njegove državniške talente, njegovo domoljubje, zvestobo načelom, odločnost, in-teligencijo itd , itd. Z druge strani pa tudi Gladstone v nekem članku lista „Contemporary Rewiew" vabi Italijane, naj puste „nezmiselno" zvezo z osrednjima državama, naj se pridružijo Franciji ter tako izkažejo hvaležne. Vidi se, da se je bivši angleški ministerski predsednik zelo postaral, inače ne bi govoril o hvaležnosti, ki je v najnovejših časih sploh, posebno pa v politiki popolnoma „prišla iz mode", in bi vedel, da Italija neprestano krvavi iz odprte rane, imeuovaue „rimsko vprašanje", in da se ravuo zaradi tega raje pridružuje protestantski Prusiji nego pa katoliški Franciji.
„Standard" poroča iz turške prestolnice: „Ruske vojne ob rumunski meji so bile meseca j septembra bistveno pomnožene. Vstajne čete ruskih Armencev so planile v turško ozemlje, da bi upihale : vstajo." Iz Aten pa isti list javlja: „V okrožji ki- j donijskein so bili kristijanje napadeni. Turških vo \ jakov, ki so priredili izgrede, so kristijanje dva ; usmrtili, dva težko ranili. Vojaki so vdrli v neko cerkev ter razsekali sohe svetnikov. Ruski konzul je zoper to ugovarjal."
Izvirni dopisi.
Tržič, 4. oktobra. Poročam Vam, da je za slavnost imendne našega presvetlega cesarja priredil odbor tukajšnjega „Bralnega društva" banket. Te slovesnosti se je toliko Število odličnih društvenikov ! vdeležilo, da je bila društvena soba prenapolnjena; slavnost vršila se je v najlepšem redu. — Prvo
napitnico s primernim govorom na presvetlega cesarja govoril je gosp. društveni predsednik Alojzij Šimec, rekoč:
častita gospoda, častiti društveniki! Danes smo se tukaj zbrali, da slavimo v ožjem krogu mladega „Bralnega društva" imendan našega vladarja, Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Frana Josipa I.
Izrekam željo, da bi presvetli vladar s svojo znano modrostjo svoje narode, našo večjezično Avstrijo, našo nam milo domovino tako mogel vrediti, da bi v tej veliki državi vsi narodi kakor stauovniki ene prostrane palače pošteno, mirno in zadovoljno skupaj mogli prebivati, da bi ljudstva vseh narod-nostij se med beboj ljubila, kakor družina enega previdnega, dobrega očeta.
Dobri Bog naj Mu blagovoli pomagati, da sosedne prepire, razprtije z lepa poravnfi, da se mirnim potom doseže, kar bi drugače razsodbe meča in prelivanja krvi zahtevalo; da se nam prepotrebni mir ohrani — da se morejo njegovi narodi v miru razvijati, kupčija, obrtuija razcvitati in tako razširjati splošnje blagostanje, da bi bila potem Avstrija srečna država v Evropi.
Ako pa božja previdnost drugače odloči, in čast Avstrije zahteva — da nas mogočni vladar na krvavo bojišče pokliče — zagotavljam, da tam, kjer bodo sablje zvenele, puške govorile in topovi gromeli, Slovenci ne bodo zadnji stali, ker Slovan je cesarju udan.
Zatrjujem presvetlemu cesarju v imenu društva našo udanost do zadnje kaplje krvi in zvestobo do zadnjega izdihljeja.
Še nekaj je, česar moram omeniti, to je Njegovo blago srce in Njegova blagodarna roka. Ko-likorkrati časnik v roke vzamemo, beremo izdatne svote, katere Njegova mila roka za dobrodelne namene daruje. Ako se zida šola ali cerkev popravlja, ali je treba za občinske zadeve, povsod pomaga, kaj pa še-le, kjer nesreče zadenejo? Tam pa kar bogato siplje. Ali ni to blag vladar? To, kar v javnost pride, to ni še vse, kar on dobrega stori ; veliko več še tajno ostane.
Zato vzdignem čašo in napijem zdravico Nj. Veličanstvu presvetlemu cesarju Franu Josipu I. Dobri Bog nam ga ohrani, Bog nam ga živi še mnoga leta!
Na gromoviti trikratni „živio" zapeli so društveni pevci navdušeno cesarsko pesem, katero so vsi navzoči stoje poslušali.
Napitnici cdzdravil in zahvalil se je tukajšnji častiti gospod c. kr. okrajni sodnik Gregor Žerjav s prav v srce segajočimi besedami.
Zapeli smo še nekaj narodnih pesmi, potem je bila prosta zabava. Mlademu društvu pa želim naj-| boljši vspeh.
Iz vipavske doline, 7, oktobra. „Slov. Narod" piše v svoji 228. št. med drugim, da bodo „Vipavci" premenili obred latinski za starosloveuski, vere pa ne.*) To je predrznost „Slov. Naroda". Kdo je pooblastil ta list, da sme govoriti v imenu Vipavcev o stvari, ki nam je še vedno najsvetejša iu najdražja? Ali misli „Slov. Narod", oziroma njegov dopisuik iz Poddrage, da imajo tudi drugi Vipavci toliko svoje-glavnosti? Gospod dopisnik in gospodje pri „Narodu" se jako motijo. Vipavci se trdno drže vere svojih j očetov in ne bodo se dali pregovoriti od „mladih" ! hujskačev, kakor, žal, Poddražani, akoravno še vedno ! upamo, da bodo i ti svojemu voditelju odrekli poslušnost. Glavni hujskač bode najbrž sam ostal pravoslaven. Torej ta naj bi bil naš bodoči poslanec? Liberalci v Ljubljani si ga žele, zato pa mu tudi dajejo list na razpolaganje. Morda je tudi tukaj nekaj tacih, katerim je „SI. Narod" evangelij.
Pri vsem tem pa se mi smešno zdi, da se ravno tisti ogrevajo za slovansko liturgijo, kateri navadno ne hodijo v cerkev. In ko bi bila slovanska liturgija, hodili bi nekaj časa le iz radovednosti, a pozneje bi se tudi tega naveličali. Ne gré mi v glavo, kako se morejo nekateri ljubljanski gospodje navduševati za to. Komu bodo s tem koristili? Narodu gotovo ne.
*) Mej tem so se zopet premislili.	Op. vred.
Trgovska in obrtniška zbornica.
(Daljo )
XIV. Gosp. zbornični svôtuik Makso Krenuer poroča, da je visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo naslednji načrt ministerstov notranjih stvari, trgovine, financ in poljedelstva o prometu z rudninskimi olji poslalo, da se zbornica o njem izreče:
§ 1. Za rudninska olja zmatrajo se o zmisla tega ukaza: Surovi petrolej in njega očiščeni proizvodi (petrolejski eter, gafolin, bencin, ligroin ne-oliu, nafta, petrolejska esencija, prečiščen petrolej, snažilno olje itd.), takisto s suhim prečiščevanjem dobljena olja iz ozokserita, skalnega olja, sivega ali kamenega olja (fologi, salarsko olje, bencol itd).
§ 2. Rudninska olja (§ 1.) dele se v dva razreda.
V prvi razred spadajo tista rudninska olja, katera pri barometru 760 milimetrov izpuščajo vzplamtljive pare že tedaj, ako se ogrejejo na manj nego 22 stopinj stodelnega termometra; vsa druga spadajo v drugi razred.
§ 3. Preiskavati rudninska olja, v koliko so vzplamtljiva v zmislu § 2., treba z Ablnovim petro-lejskim poskusuikom, opisanim v načrtu 1., z ozirom na propis v načrtu 2., o postopanju s poskusuikom.
Ako se preiskava vrši izpod 760 milimetrov barometra, to je tista stopinja toplote merodavna, katera se po kot načrt 3. pridejani preračunilni tabeli pod vsakokratnim stanjem barometra vjema s stopinjo toplote, zaznamenovano v § 2.
§ 4. C. kr. merosodna komisija pooblaščuje se, da Ablnove petrolejske poskusnike in k temu pripadajoče pomožne naprave preiskuje in potrjuje ter da, ako se kaže potreba, poverjuje to preizkušavanje in potrjevanje tudi pojedinim merosodnim uradom zunaj Dunaja.
Načrt 4. obsega propis, ki ga je izdala c. kr. ustanovilna merosodna komisija o pogojih, pod katerimi se sme preiskavati Ablnov petrolejski poskusuik, potem o pogojih, pod katerimi se sme potrditi, nadalje o zaznamenovanju in kolkovanju poskusnika, j ki ga je potrditi, konečno o dokolkovanju potrjenih i petrolejskih poskusnikov.
Za preiskavauje in potrjevanje petrolejskih po-i skusnikov in k temu pripadajočih pomožnih naprav | plačevati je pristojbine, ki jih je po načrtu 5. usta-; novilo trgovinsko ministerstvo vselej za potrebni prizadejani trud.
§ 5. C. kr. ustanovilna merosodna komisija | daje poučilo, kako izvrševati in nadzorovati pre-: iskavauje rudninskih olj z Ablnovim poskusnikom : iu, ako ja potreba, pooblastiti tudi merosodne uad-zornike zunaj Dunaja.
§ 6. Organi, katerim je preiskavati vzplamt-Ijivost rudninskih olj, morajo v to rabiti le potrjene j Ablnove petrolejske poskusnike.
§ 7. Rudninska olja, dohajajoča iz inozemstva, . morajo imeti potrjila od inozemskih oblastev, iz katerih se more posneti, ali dotična rudninska olja i spadajo v prvi ali drugi razred v zmislu tega ukaza, j Ako se to ne da posneti iz potrjila, ali ako je sum, | da se je pozneje premenila vsebina pošiljatve, ali j ako v obče nima pošiljatev potrjila, potem je dopuščeno preiskavati rudninska olja.
Na pošiljatve rudninskega olja od ne več nego 50 leg na graničnem prometu ne raztezajo se ta-le določila.
Ako se razvidi iz potrjila ali iz preiskavanja, da spada rudninsko olje med rudninska olja prvega razreda, postopati je ž njim po določilih, ki so pro-pisani za dotični razred.
Finančno ministerstvo bode naznanilo grauičuim carinskim uradom, katera inozemska javna oblastva so pozvaua izdajati potrjila, ki so omenjena v prvem odstavku
§ 8. Očiščeni ali na pol očiščeni davku podvrženi petrolej (petrolej za svečavo), ki se napravlja v tuzemskih čistilnicah, preiskavati je treba v petro-lejnicah liuaučnim orgauom vzplamtljivost poskusoma, ter je, ako preiskava pokaže, da spada med rudninska olja prvega razreda, postopati ž njim po določilih, ki so zanja propisaua.
§ i). Rudninska olja prvega razreda zaznamenovati je kot taka na način, kakor je določeno v naslednjih paragrafih.
§ 10. Rudninska olja, ki se nahajajo v tuzem-skem prometu, imajo dati preiskavati vzplamtljivost občine, takisto organi, v to od vlade postavljeni.
Izvzeta so od preiskavanja rudninska olja prvega razreda, katera so kot taka zaznamenovana, potem za raiiuovanje in za destilacijo določena rudninska olja, olja za mazanje, takisto olja, napravljena iz degeta, iz kopanega oglja, ki niso porabna za svečavo.
§11. Napravljati rudninska olja iz degeta, tudi de8tilovati surovega olja iz degeta in zemlje ni dopuščeno v zaprtih krajih iu tvornice morajo biti, kolikor je treba, oddaljene od stanovališč, kar ima od slučaja do slučaja določevati obrtno oblastvo po raz-
pravah, ki se vrše po tretjem poglavju obrtnega reda.
Prostori za destilovanje morajo biti tako vre-jeui, oziroma morajo tako ležati proti prostorom za rafinerijo, da je kolikor mogoče onemogočeno prenašanje ognja iz jednih prostorov v druge.
Shrambeni prostori za sirovo olje, takisto za de-stilaeijske proizvode, morajo se tako vrediti, da se ne zažgo niti tedaj, ako bi pogorela tvorniea.
Izkušnje v tem pogledu priporočajo posebno ležo prostorov v podobi vodnjakov. (Dalje sledi.)
Dnevne novice.
(Mandat je odložil) deželni poslanec g. Franc Ks. Souvan. Namesto njega bode jutri ob 6. uri zvečer v mestni dvorani trgovska in obrtnijska zbornica volila enega zastopnika v deželnem zboru kranjskem.
(Mestna hranilnica ljubljanska.) Dne 1. t. m. je bil prvi uradni dan, in stranke so vložile nad 11.000 gld., kar je dokaz, da ima občinstvo zaupanje do tega denarnega zavoda. Do včerajšnjega dne so vložili 34.814 gld.
(Prečastiti stolni kapitelj ljubljanski) je izvolil za župnika v Smledniku č. g. Janeza Karli na, župnika v Doberničah.
(Iz Poddrage) se poroča „Slovenskemu Narodu" dne 4. t. m., da je deputacija „slučajno" prišla v tesno dotiko z visokim dostojanstvenikom unijatske cerkve in se je „razgovor plel okoli tega, naj bi poddraška občina rajši v unijatsko cerkev prestopila." „Občina pa je ostala pri prvotnej nameri, katero sedaj izvršuje." Torej občiua, oziroma njen faktični vodja, hoče biti „pravoslaven". To v pojasnilo, ker smo odgovarjajoč „Slov. Narodu" kon-statovali njegovo zasukavanje, da hočejo prestopiti v „zjedinjeno cerkev". Na „neslanosti" gosp. Ivana Božiča, ki v včerajšnjem „Slov. Narodu" polemizuje proti našemu listu, ne bodemo odgovarjali. Obsodil se je sam. Mi smo stvar brez strasti nepristransko objavili ter pojasnili prave vzroke „svojeglavnosti". Temu dokaz so mnogi dopisi, katere smo prejeli iz vipavske doline od neduhovnikov.
(Umrl) je danes zjutraj ob 3. uri računski svetnik in načelnik računovodstvenega urada c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani gosp. Lovro Haubitz. Umrl je v bolnišnici v Sechshausu pri Dunaji, kamor se je šel zdravit. N. v m. p.!
(Dr. Strema.ver,) bivši naučni minister in sedaj podpredsednik najvišjega sodišča na Dunaji, bil je minole dni v Zagrebu; v nedeljo je odpotoval na Reko.
(Moško kaznilnico v Mariboru) so slovesno odprli minolo nedeljo. Navzoči so bili gg.: državni nadpravdnik dr. Leitmaier, župan Nagy, deželnega glavarja namestnik dr. Radej, minist. nadiužener Maurus, nadvodja Markovich in vsi uradniki kaznilnice. Prelat Košar je blagoslovil kapelo in ostala poslopja, ter v nemškem, slovenskem in italijanskem jeziku opisal, kako cerkev podpira državo, da zbolj-šuje ljudi.
(Okrajna bolniška blagajuica ljubljanska.) Do dne 30. septembra oglašenih je 62 obolelih udov, izmej katerih so 4 ženske; umrli so trije. Bolničine, zdravniških nagrad, bolniških oskrbovalnih troškov za zdravila, prevažanje in pogrebščine plačala je blagajnica 512 gld. 20 kr. To je živ dokaz, da dela ta novi zavod jako blagodejno in je delavcu v korist ter v tolažilo za slučaj bolezni.
(Umrl) je v soboto v Gorici slavni statistik in bivši sekcijski načelnik v trgovinskem ministerstvu, Karol baron Czoernig, star 85 let.
(Volitev v Dalmaciji.) „Tagespost" poroča, da bode namesto odstopivšega poslanca Bulica pri nadomestni volitvi v državni zbor kandidat narodne stranke vreduik „Narodnega Lista" in deželni poslanec Juraj Bianchini.
(Mariborska okrajna bolniška blagajnica) je popolnoma vrejena. Delodajalcev je 555, delavcev 2139. Dohodki v avgustu in septembru so znesli 1251 gld. 40 kr., troški 1073 gld 51 kr.
(V Carjigradu) je sedi j komisija maijarskih učenjakov, ki preiskujejo sultanovo knjižnico. Med drugimi stvarmi so našli, kakor piše „Kgyetertes", glasolski kodeks s sliko in grbom spljitskega vojvode Hrvoje.
(Izseljenci iz Bosne.) Bosanski muhamedanci: llasan Rigjanovič, Alija Vjetro, Homet Čemalovic
in Alija čovrlj, vsi iz Mostara, preselili so se v Turčijo.
(Cecilijino društvo v Ljubljani) bode imelo, kakor smo že naznanili, v četrtek dne 17. oktobra VIII. občni zbor po naslednjem redu: 1. Ob osmih zjutraj v cerkvi čč. oo. frančiškanov: Slovesna sv. maša „de Requiem" in „Absolutio ad tumulum" za ranjcega prvega društvenega pokrovitelja, prevzv. g. knezoškofa dr. Jaueza Kr. Pogačarja ter za vse ranjko člane „(Jec. društvs." 2. Ob desetih dopo-ludue v stolnici: Slovesna sv. maša „de festo s. Hed-vigis", Vid. — Ordinarium missae „Brevis" zložil G. P. da Palestrina; Introitus „Cognovi Domine" koral; Graduale „Diffusa est gratia" zl. A. Foerster za moški zbor; Offertorium „Diffusa est gratia" zl. Fr. Witt za mešani zbor; Oommunio „Dilexisti justitiam", Koral. 3. Ob 11. uri: Zborovanje, katero bode obsegalo : a) nagovor predsednikov, b) poročilo tajnikovo, c) poročilo blagajnikovo, d) poročilo glasbenega vodje, e) volitev predstojništva po § 9. društvenih pravil, f) slučajne nasvete. 4. Ob 4. uri v mestni župnijski cerkvi sv. Jakoba: 1. „O salutaris hostia", zl. da Palestrina, 2. Litanije M. B. 3 „Tantum ergo" in „Genitori" zl. Franceso Calegari. 4. „Ave Maria" zl. Tresch, 5. „Jubilate Deo" zl. Aiblinger.
Raznoterosti.
—	Londonskim lord majorjem za prihodnje leto je izvoljen Alderman Aaron Isaacs Ime kaže, da mož nima krivega nosu.
—	Ruske državne finance. V letošnjem prvem polletji so znašali dohodki 412,400.000 ru-bljev proti 374,800.000 rubljov lanskega leta, izdatki pa 415,300.000 proti 420,700.000 rubljev vlani.
—	Pariško razstavo je mir.olo nedeljo teden obiskalo 307 000 oseb.
—	Največji kolodvor na svetu se je minole dni otvoril v Bombaju. Zidali so ga deset let ter stoji petindevetdeset milijonov.
—	Velika tatvina. V Jaši so pri tvrdki David & sin tatovi vlomili ter ukradli iz blagajnice 6000 napoleondorov, 110.000 frankov v rumunskem denarji in mnogo zlatnine. Kdor bi zasledil tatu, zaslužil si bo 2000 gl. a. v.
Telegrami.
Dunaj, S. oktobra. Sekcijski načelnik mi-nisterstva notranjih zadev, grof Kielmannsegg, je imenovan za nižje-avstrijskega namestnika. Dopohulne ob 11. uri ga je nadvojvoda Karol Ludovik kot cesarjev zastopnik zaprisegel.
Beroiin, 7. oktobra.. Ruskega carja pričakujejo v petek. Cesar jo danes zvečer odpotoval v Kiel pozdravit oddelek angleške mornarice, ki bo jutri došel.
Beroiin, 8. oktobra. Kakor se za gotovo zatrjuje, odpotovala bodeta cesar in cesarica 20. dan t. m. v Italijo. Cesar se bo v četrtek iz Kiela povrnil.
Rim, 7. oktobra. Včeraj je po celi pro-vinciji Cagliariju hud vihar razsajal. V Quartu je nad dvesto hiš razrušenih, iz katerih so izvlekli deset mrličev; boje se, da je vihar tirjal še več žrtev. V Quartucci-u jo trideset hiš podrtih; dosedaj so našli pet mrličev. Oblastnije snujejo rešilna dela.
Zahvala.
Velespoštovanemu gospodu Ivanu M urniku, ces. svetniku, tajniku trgovinske in obrtuijske zbornice, deželnemu odborniku itd., izrekata podpisana za risala (Iteisszeuge) in knjige, katere je blagovolil podariti najpridnejšim učencem tukajšnje obrtno-
a C« D	čas	Stanje		Veter	Vreme	« ^ S o M s a3
opazovanja		zrakomora v mm	toplomeru po Celziju			
7	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	730 6 729-8 730 8	13(1 174 13 2	si. svzli. brezv. si. jzap.	oblačno n	lo-oo dež
trgovske nadaljevalnih, v imenu šolskega obrtnega odbora in v imenu obdarovauih učencev najiskre-nejšo zahvalo.
V Kamniku, dne 6. oktobra 1889. Fran Fischer,
župan in načolnik šolskega obrtnega odbora.
Val. Burnik,
vodja.
Umrli ho:
5.	oktobra. Urša Kobi, gostija, 78 lot, Kravja dolina 11, marasmus. — Jožef llein, ključar, 67 let, lieber 11, jetika. — Franc Hirš, pisarjev sin, 11 dni, Dunajska eosta 35. hy-dromeningotele
6.	oktobra. Ana Selan. delavčeva žena, 20 let, Karlovska eesta 24, jetika. — Marija Klopčar, posestnica, 73 let, Kladozno ulico 7, jetika.
7.	oktobra. Kmillja Seršen, kondukterjova hči, 4 leta, Poljske ulice 38, vnetica črev.
V bolnišnici:
4.	oktobra. Andrej Žonta, delavec, 55 let, jetika.
5.	oktobra Matija Cerar, krojač, 42 let, jetika. - Marija Fister, gostija, 54 let, kron. črevesni katar.
TrcmciiNko sporočilo.
Srednja temperatura 14'7° za 1'9° pod normaloiu.
Dunajska borza.
(Telegratično poročilo.) 8. oktobra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	83	gl.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „	84	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	110	„
Papirna renta, davka prosta......99	„
Akcije avstr.-og S ske banke......922	„
Kreditne akcije ....................306	„
London.............119	„
Srebro .............—	„
Francoski napoleond..................9 „
Cesarski cekini ....................5	„
Nemške marke ..........58	„
90	kr.
85	„
70	„
75	„
n
25 „ 60 „
IV
47'
67 „ 35 „
Za manufakturne trgovce in zasebnike.
Izvrstne češke tkanine
znane tvrdke
Vil J. Marki, Wamberg (Češko).
Struks (bombažno blago) za moške obleke, naj lepši obrazci. Barhant, v vseh barvah, dobre vrste. Kanafasse (posteljno blago), razne vrsto, najle ši
uzorci, dobre vrste. Oksford za srajce in ženska krila, lepi uzorci, dobre vrste. Ctrizett za ženske in otroške obleke, izvrstno in trpežno blago.	(10-5) i
Uzorci gratis in franko. — Pošilja se proti povzetju.
XXXXXXXXXXXXXXXXXX
x Brata Eilicrl, *
X izdelovalca-oljnatih barv, firnežev, lakov X ^	in napisov.	^
X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X
X t,ju« I>lj;»ii», X
H la Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši it. 4. —
y priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse
X
v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot #C || znano reeino fino delo in najnižje cene.
K Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ^ v ploščevinastih pušicah (Bleehbiichsen) v domačem ^ K lanenem oljnatem firneži najlineje naribane in boliše y nego vse te vrste v prodajalnah.	(16)
^ m" Cenike na znlitovauje. "•iS ^
I Vrelec „Oarintliia", |
alkalična kiselica,
nahajajoča se poleg gradu Hagenegg na Koroškem, odlična krepčilna pijača, katera se zlasti radi močne vsebine lithija (Lithion) priporoča kot zdravilo proti boleznim v ledjih in v mehurji, ker jih večinoma prepreči ali celo odstrani itd.
Glavna zaloga jo v Železni kapli (Eisenkappel) na Koroškem, od tod se (pošta v Kapli) razpošilja ta kiselica v svet; za Kranjsko in Istro zalaga gosp. Miha Kastner
v Ljubljani.	(32) y: